(j)lŽ£lom
No. 143
'•v*1.. .	| -Vw..
AMCRICAN IN SPIRIT FOR6IGN IN LANGUAGE ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, JULY 29, 1963
SLOVENIAN
MORNING N6W6PAPGR
Španska duhovščina se je ponovno postavita na stran delavstva
Na zborovanju katoliške delavske mladine v Oviedu so vodniki gibanja povedali jasno in odločno, da niso za Frankovo socialno in delavsko politiko.
OVIEDO, Šp. — španska katoliška delavska mladina je pretoki! teden imela svoj letni obč-zbor v Oviedu. V istem me-stu štrajkajo rudarji in delavci v koksarnah, akoravno so v Španiji štrajki uradno prepove-doni. štrajk je imel naravno tu-^1 nekaj vpliva na občni zbor. Zborovalci so na primer hoteli Prirediti posebno zborovanje za delavce, ki štrajkajo. Zborova-nJe so napovedali v mestnem gledališču. Vlada je zborovanje Prepovedala, toda prireditelji se niso dali oplašiti, prenesli so sh°d v semenišče. Da je tam ^dlo dosti kritike na vladno ^kijalno politiko in bilo izra-^nih dosti simpatij za delavski strajk, si lahko mislimo.
Ob tej priliki je tudi oviedski j^dškof Torralba javno in od-°crio zagovarjal potrebo po dobskih organizacijah. Glavni predsednik katoliških delavskih ^ladinskih organizacij je ozna-. kot laž uradno trditev, da je Padsko delavstvo svobodno. ^,^1 nismo za komuniste, pa tu-1 r'ismo za tiste, ki nočejo dati ^lavcem takih pravic, kot jih 2lvajo v vseh svobodnih drža-a'lV’ je rekel.
Občnega zbora se je udeležil dl predsednik mednarodnega ‘adinskega katoliškega giba-la msgr. Cardijn iz Belgije. r je sicer star že 80 let in ni ho primeren za predsednika je adinskega gibanja. Govoril Pa na občnem zboru tako, kot ^ bi bij 50 jej mlajši. Ni seve-n 3 varčeval s kritiko na Fran-°v režim.
].o^Panska vlada je bila s pote-0 m °bčnega zbora zelo neza-°ljna, kar so brez ovinka Pr>Ve^a^ režimski časopisi. Jav-^Pa proti občnemu zboru ni nastopiti.
------o------
ortugalska predlaga v^rnostnemu svetu, si ogleda kolonije
Var UžENI NAR0DI. N.Y.— ^Postni svet ZN je pretekli j"11 še zmeraj debatiral o ggj1?*, Afriki in afriških portu-se ^ ’l* kolonijah. Afriški blok ti) , atnreč ni mogel sporazumejo jfkšhe kazni naj ZN naloži-jalh 0r,,uSalski za njene koloni-grehe.
Ojj Clebati je portugalski zuna-PreOl rri^n^er stavil pameten drža °^: l)ova|lDll J6 vse afriške Pon e’ naj obiščejo vse tri d0	kolonije, da se bo-
lastne oči prepričale, spoH ° ie tam politično in go-^ ais,ko stanje.
S(-'VerKt0pniki afriških držav so jo Sg 3 Predlog odbili, zahteva-Pa Popolno neodvisnost ali
uPala
^HOWe
06v?'10 oblačno z verjetnostjo 84	• Naj višja temperatura
Now grobovi
Frank J. Laushin
Včeraj je nenadno umrl na svojem domu na 25511 Chardon Rd. 59 let stari Frank J. Lou-shin. Bil je vdovec, žena Mary, roj. Medved, mu je umrla 1. 1960. Pokojni je bil rojen v Ely, Minn., in je bil zaposlen pri American Steel & Wire Co. (Marquette Plant) preko 35 let. Zapustil je sina dr. Raymonda, štiri vnuke in vnukinje, brata Antona in Alberta ter sestre
Amerika bo omejila podpiranje Argentine
Zasebni kapital je investiral v Argentini že preko bilijon dolarjev. Del ameriške pomoči še ni uporabljen, ker Argentina ni izpolnila pogojev. WASHINGTON D,C. — Administracija je menda sklenila, da ne bo več podpirala tako širokogrudno argentinskega gospodarstva, kot ga je do sedaj.
Jennie Zevnik, Paulino Hafcala ?fZl°g 23 Spremerab° pa ni P0"
bučnega značaja.
V Argentini je že do sedaj
in Mamie Pahule. Brat Joseph in sestra Rose Zgonc sta umrla pred njim. Bil je član Društva Ribnica št. 12 SDZ in Ilirska vila št. 173 ABZ. Pogreb bo danes ob 9.30 dop. iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev sv. Felicite, kjer bo ob 10.30 pogrebna maša, nato pa na Kalvarijo'.
Frank Centa
V Highland View bolnišnici, kamor je bil prepeljan pretekli torek, je umrl Frank Centa s 26220 White Rd., doma v vasi Kot pri Velikih Laščah, od koder je prišel v Ameriko 1. 1913. Zapustil je ženo Jennie, roj. Centa, prvič poročeno Levstek. Pokojni je bil brat Josepha, Antona (Kenogami, Ont.), Lojzeta (Jugoslavija), Karla (Jugoslavija) in pok. Johna Centa. Bil je član Catholic Knights of Ohio No. 1383. Pogreb bo v sredo ob 8.30 iz Grdihovega pogreb. zavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev sv. Felicite, kjer bo ob 9.30 pogreb, maša, nato na Kalvazijo.
Castro obljubil pomoč revolucijam v Latinski Ameriki
HAVANA, Kuba. — Ko je pretekli petek praznoval Castro 10-letnico početka svojega gibanja, je napovedal, da se more to, kar se je zgodilo na Kubi, zgoditi tudi v drugih državah
investiral ameriški zasebni kapital preko bilijona dolarjev, torej več kot v katerikoli drugi republiki Latinske Amerike. Dalje je naša administracija dala Argentini tekom zadnjih treh let okoli pol bilijona dolarjev posojil in daril, ne v enem samem znesku, ampak postopoma v manjših vsotah, kot so to narekovale trenutne potrebe.
Pri pregledu podpiranja so naši diplomatje ugotovili, da Argentina veliko zneskov še ni izrabila, ker ni izpolnila pogojev, ki so bili nanje vezani. Nakazila za ceste in tovarne so na primer morala biti zadržana, ker argentinska vlada vkljub a-meriškim pozivom ni izdelala potrebnih načrtov. Naše državno tajništvo je predlagalo argentinski vladi, naj sestavi program, kako bo vsa posojila izrabila tekom treh let, odgovora pa še ni dobilo,
V kratkem bo izvoljen nov predsednik. Največ upanja ima dr. Ilija. Ako dobi Argentina novega predsednika, upajo vsi, da bo nastopila doba resnega administrativnega dela. To bo seveda tudi dobro vplivalo na izvrševanje projektov, ki je zanje predvideno financiranje iz ameriških posojil in podpor.
Čete bodo skoro zapustile univerzo v Oxfordu
WASHINGTON, D.C. — Pred
Francija je pristala na debato o strategiji &SAT0
PARIZ, Fr. — NATO ima svoje vojaške cilje, mora torej tudi imeti pojem, kako naj te cilje doseže, mora, torej imeti svoj strateški načrt. Kdo naj ga sestavi, ali NATO ali njene članice.
Generalni tajnik dr. Stikker misli, da je to posel za NATO; dal je sestaviti memorandum, kako naj NATO ugotovi svoje strateške naloge. General de Gaulle pa trdi, da je to posel za države, ki sestavljajo NATO. Misli namreč, da NATO ni radi same sebe, ampak radi članic in imajo članice pravico, da odrejajo strategijo NATO. Zato je načrt dr. Stikker j a propadel, pojavil pa se je v novi obliki, ki menda zadovoljuje tudi francosko vlado.
Po novem načrtu naj NATO samo preiskuje, kaj vse naj bi spadalo v strateški načrt. Nova oblika načrta ima samo eno napako: lahko služi za povod za neskončne debate v vodilnih krogih NATO. Naša delegacija pri NATO je zato bolj vneta za prvotni Stikkerjev načrt, ki zagrabi problem kar v bistvu brez vcakih predhodnih preiskav. ------------o—-----
Skaviiava vsefitaega zakona težko bnšana v sedanjem zasedanju
WASHINGTON, D.C. — V Kongresu razumejo,21 zakaj je
MS MRTVIM! V SKOPUU N! mSENIH AMERIKANCEV
Včeraj so 55 ur po nesreči potegnili izpod razvalin hotela Makedonija živ belgijski par, ki je v silni stiski že mislil na samomor. _ Ameriški državljani, v kolikor jih je bilo v mestu v času nesreče, so vsi živi, pogrešajo le nekega letalskega narednika, ki je bil v Jugoslaviji na počitnicah s svojo ženo. — Doslej so izkopali iz razvalin preko tisoč trupel, sodijo, da jih utegne biti tam še toliko ali celo več. — Predsednik Kennedy izrazil sožalje in ponudil vso potrebno pomoč. Ameriška zasilna bolnišnica že v Skoplju posluje.
SKOPLJE, SFHJ. — Včeraj so potegnili izpod ruševin hotela Makedonija mlad belgijski par, ki je že skoraj obupaj nad rešitvijo, saj je bil pod ruševinami 55 ur. Serge in Suzanne Jacquemart sta zaradi strahovite žeje že skoro obupala in hotela napraviti samomor. Rešitev je prišla v skrajni sili. Oblasti so izjavile, da med mrtvimi niso našli še nobenega ameriškega državljana. V mestu je bilo v času nesreče 8 Amerikancev, ki pa so se vsi srečno rešili. Ni znano le, kje je mladi par Mr. in Mrs. Harold R. Stacy, narednik ameriških letalskih sil v Zah. Nemčiji, ki je 18. julija odpotoval s svojo neško ženo v Jugoslavijo na dopust. Njegov avto z dokumenti so našli zdrobljen pod ruševinami hotela Makedonija, o obeh pogrešanih pa doslej še ni nobene vesti. Včeraj je prišlo do več novih manjših potresnih sunkov, ki so povzročili precej strahu, pa nobene nove nesreče.
ŠTEV. LX1 — VOL. LXI
Iz Clevelanda in okolice
Nad tisoč mrtvih, tri četrtine mesta uničenega
BEOGRAD, SFRJ. — Oblasti so poslale v po potresu prizadeto glavno mesto Makedonije Skoplje vojaške reševalne in sanitetne oddelke ter organizirale druge reševalne skupine. Na
nekaj dnevi so začele odhajati Latinske Amerike. Vsem deže- iz Oxforda v Mississippiju zad-lam, ki bodo posnemale Kubo, nje zvezne čete, ki ,so prišle sem je zagotavljal podporo Sovjet-dansko jesen čuvat nemoteno ske zveze in vsega socialistične- študiranje črnca Jamesa Mere-ga tabora.	ditha na tukajšnji univerzi.
Fidel je pri vsem tem smatral za potrebno zatrjevati, da Kuba ne pošilja revolucionarjem v državah Latinske Arne-'no preko 4 milijone dolarjev, rolke ne denarja ne orožja. Te-1 Vsekakor velika vsota za čuva-ga ti sami “plenijo svojim zati- nje enega samega črnskega štu-ralcem”.	|denta!
Po podatkih iz Pentagona je stalo vojaštvo v Oxfordu 0-bramibno tajništvo doslej skup
Kennedy poslal ravno sedaj pomoč je poleg domačega Rde-svoj načrt o spremembi vselit-j čega /križa priskočil tudi Rdeči venega zakona v pretres. Iz be-1 križ iz drugih dežel. Posebne sedila načrta in razlage je pre-1 težave povzroča oskrba z zdra-cej jasno vidno, da je najbrže vili in drugimi zdravstvenimi obljubil italijanski vladi, da bo ter higienskimi potrebščinami, predlagal spremembe, kajti po Doslej so našli v ruševinah nad njegovem načrtu bi ravno Itali- tisoč mrtvih, število pa se uteg-je imela od spremembe zelo ne povečati še na več tisoč, ko velike koristi. Zakonski načrt je bodo pregledali vse ruševine, padel v neugoden čas. Kongres ]\ja tisoče je ranjenih. Po urad-ima celo vrsto drugih važnej- nih podatkih je okoli tri četrti-sih zakonov na mizi in nič ne ne vseh posl()pij v Skoplju, ki ve, kdaj jih bo do konca prere- je imelo po ,podatkih ijudskelga setal, ce jih sploh bo. Zato mi- gtetja k jggi okoli 160,000 presito, da bo vselitveni zakon lbivaicev (ne 270,000!), podrtih prišel v resno debato šele pri- ajj tako poškodovanih, da niso hodnje leto, ko bodo volitve. več varna za bivanje v nji}l.
Vsekakor je treba načrt pozdraviti. Če bo njegovo besedilo Središče potresa v samem obveljalo, se bomo v petih letih	mestu
znebili zloglasnih kvot in to bo Po sedanjih podatkih je bilo že lep uspeh, poleg vseh drugih. Skoplje pravi epicenter potresa, Računati pa je treba s tem, da ki so ga že nekaj dni preje na-imajo kvote v predstavniškem javljali premiki zemlje in pod-domu še veliko prijateljev, zemsko grmenje. To je vzbujalo manj pa v senatu.	med prebivalstvom hud strah
Kennedy na televiziji o moskovski pogodbi
CLEVELAND, O. — Moskov- ju, da ni pripisoval pogodbi ska pogodba o končanju pre- prevelike važnosti, ampak jo
skuišanja atomslkega in vodiko- smatral ,k°t Prvi korak, ki naj
, vodi do nadaljevanja politike, vega streliva na kopnem, pod , .	,	.	...	.
r ki stremi za omiljenjem nape-vodo in v vesolju napravi že po tosti y mednarodnih odnosih)
svoji zunanjosti skromen vtis. odnosno k popuščanju sedanje
Ima samo šest členov in še med hladne vojne. Stvarno je prak-
temi sta samo dva, ki zanimata lični pomen pogodbe samo v
navadnega človeka. To je člen tem’ ba ne bo več naraščala ne-
T A . T-, , . , , .	.	, . varnost, da bi radijoaktivnost
1A in B, ki določa prostor, kjer .	,	,	.	..	. v
atomskih e k s p lozij okuzevala je preskušanje prepovedano, in zra,k po vsem svetu_ že to je
člen IV, ki določa, da je spora- velika dobrota za vse človeštvo zum sklenjen na nedoločen čas, in nam naroča, da moramo poda pa ima vsak pogodbenik pra- godbo odobravati in upati, da vico, da ga odpove, ako to zah- jo bo naša dežela ratificirala, tevajo njegovi narodni interesi, akoravno ni to, kar so mnogi Je torej pogodba, ki je od danes pričakovali in želeli, do jutri in tki obvezuje pogod- Kennedyjev govor je važen benice samo na to, kar že sedaj bolj po tem, česar ni povedal, prostovoljno prakticirajo. Lah- Bali smo se namreč, da bo Hru-ko bi rekli: legalizira za tri po- ščev vezal ruslki podpis na pogodbenice sedanje dejansko sta- godbi na dodatne pogoje. Naj-nje. Ni predvidena nobena kon- brže je kaj takega zahteval, to-trola ali kazen; vsaka pogodbe- da Harriman ni bil pooblaščen, niča lahko sama izvršuje kon- da se spušča v taka pogajanja, trolo na svoj način, ako misli, Zato Kennedy ni te okoliščine
in temne slutnje. Prvi najmočnejši sunek je prišel ob 5.17 v petek zjutraj. Porušil je veliko stavb, med njimi znani hotel Makedonija in glavno železniško postajo, ki sta se po pričanju očividcev skoraj v trenutku sesedla. Oblasti označujejo potres za katastrofalen in predsednik Broz je razglasil pretekli petek in soboto za “dneva narodnega žalovanja” za številne žrtve nesreče. Ponesrečence in rešence, ki so ostali brez stanovanja, vozijo v druge predele. Mod Skopljem in Ljubljano so organizirali pravi letalski most, ki prenaša v Skoplje zdravila in druge potrebščine, od tam pa vozi ponesrečence in brezdomce.
Mednarodni Rdeči križ v Ženevi v Švici je pozval ves svet, naj pomaga z obvezami, zdravili, krvno plazmo, šotori, odejami in drugimi potrebščinami ponesrečencem.
Področje Skoplja in ozemlje dalje proti jugovzhodu je po izjavi jugoslovanskih strokovnjakov znano po potresih. V bližini mesta so ostanki mesta Scu-pi, ki ga je potres uničil 1. 518 v taki meri, da se ni iz ruševin nič več dvignilo.
Predsednik Kennedy izrazil sožalje in ponudil pomoč
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Združenih držav J. F. Kennedy je izrazil jugoslovanski vladi in narodu globoko so-
Pozdravi—
Frank in Mary Iskra pošiljata prijateljem in znancem pozdrave iz Honolulu na Havajih.
Syncom ti, uspel
CAPE CANAVERAL, Fla. — V petek so poslali na pot v vesolje novi telekomunikacijski satelit Syncom II. Z Delta raketo so ga pognali na pot okoli Zemlje, nato pa ga s pomočjo vanj ugrajenih posebnih malih raket “zadržali” nad določeno točko nad Ekvatorjem. Čez nekaj dni bodo Syncom točno “namestili’ in ga obrnili v pravi položaj.
Novi satelit kroži okoli Zemlje v višini okoli 22,500 milj s tako brzino, kot se vrti Zemlja okoli svoje osi. Tako izgleda, kot bi stalno “visel” na isti točki v odnosu z Zemljo. Če bo deloval po predvidenem načrtu, bo omogočal radijsko zvezo med Ameriko in Evropo, med severno in južno poluto na Atlantskem področju. Za prenos televizije je prešibek, saj tehta komaj 140 funtov. V ta namen bodo poslali v vesolje posebnega satelita, če se bo sedanji dobro obnesel.
da je ta potrebna.
Vse to je svetovalo Kennedy-
omenjal.
Sklenjena pogodba ni namreč
res take vrednosti, da bi svo- nja in stvarnost pričata, da v bodni svet moral komunistom zunanji politiki odloča narodni plačevati zanjo posebno ceno. interes in ne čustva. Moskva je
Ne omejuje namreč niti proiz- vsaj trenutno prišla do prepri-1 žalje in ponudil vso potrebno vodnje atomskega m vodikove- Čanja, da ji nadaljevanje pre- pomcč Po,ianiku v Beogradu ga streliva, ne regulira upora- skušanja ni potrebno in da je be streliva v slučaju vojne in bolje, da sedanje stanje dobi tu-izključuje preskušanje pod zem- di tako pravno obliko, ki obve-
Ijo, kar je važno vsaj za Arne- zuje vse tri države, Ameriko,	v	.
riko. Naši vojaški strokovnja- Rusijo in Anglijo, da ne bodo N,sa e nulne Ponaocl! i ' i jo poki namreč mislijo, da za našo preskušale streliva. Radi svojih nesrecenc^ Potr6kovak-Obiamb-malo zemeljsko oblo zadostuje- lastnih interesov in ne iz želje r,erru* tajniku je sporočil, naj a-jo bombe z maksimalno razda- po večjem “mirnem sožitju” je ralno močjo 30 milijonov ton podpisala sedanji dogovor. Ali navadnega streliva. Že s taki- je bo njen narodni interes sve-mi bombami lahko v eni uri toval, da podpiše tudi druge po- armada je poslala v Skoplje umre 300 milijonov ljudi. Kar dobne sporazume, tega ne vemo včeraj celo poljsko bolnišnico s potrebujejo naši vojaški stro- in tega tudi ne bomo mogli ni- 120 posteljami in preko 200 ose-kevnjaki, je atomsko orožje m*.- koli spoznati na prvi pogled, bami zdravstvenega osobja. Bol-lega kalibra vse do atomskega Skromnost sedanje pogodbe naj nišnica je bila postavljena v ne-revolverja. V ta namen zado- nam bo zato tudi vzgled, da naj posredni bližini mesta in je že v stuje preskušanje pod zemljo’. ne pretiravamo želja in upanja obratu. Ljudje so prihod Ame-Kennedy je ponovno poudar- za bodočnost. Kennedy je začel rikancev navdušeno pozdravili, jal željo in tudi upanje, da bo- debato o sporazumu z zmernim Bolnišnica je bila prepeljana v do tej pogodbi sledile še druge, uvodom, upajmo, da se bodo z Skoplje iz Zah. Nemčije z letali ki bodo skušale omejiti oboro- zmernostjo odlikovali tudi vsi C-130, ki imajo svoje oporišče v jževanje in zmanjševati medna- tisti, ki bodo smatrali za po-|
rodno napetost. Želji se pridru- trebno, da se udeležijo debate Chateaurouxu v Franciji.
G. Kennanu je naročil, naj ostane v stalnem stiku z jugoslovanskimi oblastmi v pogledu
meriške vojaške oblasti v Ev ropi pomagajo, kjerkoli je potreba in je to možno. Ameriška
Kanada se ;e voljna pridružiti dogovori
OTTAWA, Can. — Predsednik vlade Pearson je pozdravil dogovor o končanju preskušanja atomskega orožja med Sovjeti-jo, Ameriko in Anglijo ter izjavil, da se mu je Kanada pripravljena priključiti. Poudaril je, da je to šele prvi korak k novim odnosom med Zahodom in Vzhodom ter nas ne sme zapeljati k misli, da je mrzle vojne že konec.
Zavrnil je predlog vodnika nove demokratske stranke, naj vlada znova preudari sprejem atomskih glav za rakete Bom-arc in svoje letalske eskadre v okviru NATO.
žujemo; da bi se pridružili tudi o tem problemu ne glede na to upanju, nimamo poguma. Skuš-'ali jo bodo hvalili ali napadali.
Pomoč tudi z Vzhoda
LONDON, Vel. Brit. — Deže-
le komunističnega bloka so se pridružile deželam svobodnega sveta in poslale v Jugoslavijo na področje potresa pomoč v materialu, pa tudi v denarju. Hruščev je sporočil Brozu, da bo Sovjetska zveza poslala v Skoplje večje količine gradbenega materiala za obnovo mesta.
Tito, ki je v spremstvu Ran-koviča in Kardelja obiskal Skoplje, je obljubil, da bodo mesto obnovili v celotnem obsegu.
Nevarnost epidemije
SKOPLJE, SRiVi. — Gen. Nikolič, načelnik sanitetnih oddelkov jugoslovanske armade, je dejal dopisniku New York Timesa Davidu Binderju, du je trenutno n a j v e č j a nevarnost možnost nastanka epidemije tifusa zaradi slabe preskrbe z vodo in pomanjkljivih možnosti higiene. Mrliče pokopljejo, kakor hitro jih spravijo iz razvalin. Če jih ni mogoče spoznati, jih fotografirajo za kasnejšo in-dentifikacijo. Ponesrečencem dajejo injekcije tetanusa in jih spravljajo iz mesta. Gen. Nikolič je izjavil, da so zdravila in druge zdravstvene potrebščine na razpolago v zadostnih količinah, da pa manjka antibiotikov in še nekaterih drugih redkih zdravil.
Ameriška Domovina
v VI ■	lion'll
t. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
83
No. 143 Mon., July 29, 1963
Računi brez krčmarja?
Ni se dobro posušilo črnilo podpisov na načrtu pogodbe o prepovedi preskušanju atomskega in vodikovega streliva, že se je v naši javnosti začela prava bitka za pogodbo in proti njej. Za pogodbo so v načelu seveda vsi, toda veliko jih je, ki se sprašujejo, koliko praktične vrednosti bi imel tako dogovor, ako bi bil odobren po vladah in parlamentih. Pri tem mislijo na sledeče okolnosti:
Prepoved preskušanja naj bi obsegala eksplozije na suhem in v vodi, pod vodo, v zraku in vesolju, izključevala naj bi preskušanja pod zemljo. Ta obseg je v glavnem pogojen z odbijanjem Moskve, da bi dovolila kakršnokoli kontrolo na njenem ozemlju. V bistvu naj bi tak dogovor ‘legaliziral” sedanje stanje, ko naša dežela, Rusija in Anglija tudi ne preskušajo streliva v navednem obsegu, dokler trajajo pogajanja o prepovedi.
Kar se tiče preskušanja na suhem, pod vodo in v zraku, je vse v redu. Sporno je vprašanje preskušanja v vesolju. Strokovnjaki namreč trdijo, da nimamo še nobenih instrumentov, ki bi sigurno “ujeli” eksplozije, ki so na primer na tisoče milj nad zemljo. Ta trditev je rodila že politično posledico. V našem senatu sta dva senatorja — eden med njima je Kennedyjev senatni zaupnik senator Humphrey — predlagala resolucijo, naj senat pozdravi vsak sporazum o prepovedi preskušanja na suhem, na vodi, pod vodo in v zraku, ne pa v vesolju! Predlog za resolucijo je podpisalo 32 senatorjev, potem je stvar zaspala.
Sedaj prihaja iz Moskve poročilo, da naj bi bila v pogodbo vključena tudi prepoved preskušanja v vesolju-Dvomimo, da bi Senat tak obseg pogodbe odobril.
Je pa še drug kamen, kamor se pogodba lahko zatakne. Pogodba bi veljala zaenkrat samo za Ameriko, Rusijo in Anglijo, ne pa za ostale države, ki že imajo ali pa bodo kmalu imele lastno atmosko strelivo; to sta v prvi vrsti Francija in Kitajska. Francija je že rekla, da je sporazum v Moskvi nič ne briga, iz Peipinga bo pa gotovo prišel podoben glas. Zato nam je razumljiva moskovska zahteva, ki o njej poroča časopisje, da Rusija lahko vsak čas začne znova s preskušanjem, kakor hitro bi preskušanje po državah izven pogodbe “ogrožalo njeno varnost”. Moskva torej lahko vsak trenutek odpove pogodbo, pogodba velja le od danes do jutri. Kakšen praktičen pomen naj torej ima? Ali ima smisel, da bi države podpisnice radi tako male vrednosti predlagane pogodbe začele spreminjati svojo zunanjo politiko?
Nameravana pogodba ima poleg svetlih tudi še to temno stran, da dela težave vsem naporom, kako bi atomsko in vodikovo strelivo imelo čim manj radijoaktivnosti. Vprašanje radijoaktivnosti atomskega in vodikovega streliva je sploh zelo skrivnostna zadeva, ki je zazibala našo javnost v navidezno varnost in brezskrbnost. Slučajno po krivdi naše federalne administracije. Administracija ima sicer posebno agencijo, ki se peča samo z vprašanjem radijoaktivnosti atomskega in vodikovega streliva, toda ta agencija sumljivo molči. Časnikarji so pa že izvrtali, zakaj. Glavno besedilo v agenciji ima namreč federalna atomska komisija, ta pa misli, da ni v njenem interesu, ako bi javnost zahtevala ne samo več poročil o radijoaktivnosti, ampak tudi več varnosti pred njo. Samo republikanski nerodnosti je treba pripisati dejstvo, da se Kongres do sedaj še ni brigal za to zadevo tako, kot je treba.
Prepoved preskušanja ima med drugim tudi to veliko dobroto, da zmanjšuje radijoaktivnost, ker ni novih eksplozij, ima pa senčno stran, da naši strokovnjaki nimajo več ne prilike ne možnosti, da bi preskušali svoje načrte, kako zmanjšati radijoaktivnost v strelivu. In ravno to spada med najnujnejše naloge naše atomske industrije.
Še na nekaj moramo opozoriti. Tehnika proizvodnje atomskega streliva hitro napreduje in sorazmerno padajo tudi njeni proizvodni stroški. Morda niso več daleč časi, ko bodo lahko izdelovale atomsko strelivo tudi manjše države. Saj že govorijo, da je Švedska rešila tehnično plat proizvodnje, da je Izrael na pravi poti, kako delati strelivo, da Nemci vedo o proizvodnih skrivnostih več, kot mislimo, da pa ne povedo, kar so sami dognali. Čim več držav bo torej vedelo za skrivnost proizvodnje, tem manj je vredna pogodba, omejena samo na tri države.
Omenili smo samo prve opazke k nameravani pogodbi o prepovedi preskušanja; gotovo niso edine. Nasprotniki pogodbe, med njimi naši vojaški krogi, bodo gotovo dodali še nove. Kennedyjevi administraciji ne bo lahko prodati pogodbo naši politični javnosti, tudi v tem izredno ugodnem slučaju, da Hruščev ne bo vezal na podpis pogodbe še drugih političnih zahtev. To bi pogodbo čisto go-, tovo hitro pokopalo.
Na drugi strani je pa res: ako bi sedaj padla atomska bomba ali atomska raketna glava na Washington, bi takoj, vedeli, da je priletela iz Rusije in ne odkod drugod. Ravno tako bi v Moskvi in Londonu hitro ugotovili izvor bombe
ali raketne glave. To je razlog zakaj želijo vse tri države,'korakali stasiti kanadski vojaki Amerika, Rusija in Anglija sporazum o prepovedi preskušanja. Ako bi pa v Washingtonu, Moskvi in Londonu sploh ne mogli dognati, odkod so priletele bombe ali raketne glave, bi pa sedanji sporazum med tremi bil sila male praktične vrednosti.
v slikovitih rdečih uniformah in se na glasno in rezko povelje višjega častnika razvrstili po trati kakor hi tlesknil. Za temi je prikorakala na trato še škotska godba na mehove, za
VESTI
Romanja in porcijunkula
Lemont, 111. — Ob 1100-letni-ci sv. Cirila in Metoda je cilj naših romanj in tudi mesečnika “Ave Maria” nuditi našim rojakom možnost boljšega poznanja velikega dela, ki sta ga sveta brata izvršila za slovanske narode. V zadnjih desetletjih so znanstveniki pojasnili do sedaj nerazumljive besede in stavke v Žitju Konstantina in Metodi-ja. Pri tem delu ima velike zasluge pred kratkim umrli prelat dr. Franc Grivec, ki je tik pred svojo smrtjo podal svoje znanstvene zaključke v knjigi Sv. Ciril in Metod (Celje, 1963). Ti znanstveni zaključki so važni, ker nam pokažejo, da je sv. Ciril razvil svojo duhovnost in da sta sveta brata izdelala načrt za pokristjanjenje Slovanov, . preden sta se leta 863 podala na Slovaško. Zato to obletnico praznujemo vsi slovanski narodi. Dve stvari sta torej važni v načinu misijonskega dela svetih bratov:
1. Spoštovanje dostojanstva
godbo pa cela kompani j a čvrstih'Nova ljubljanska bolnišnica kega na Pohorju ne bi smelo in strumnih vojakov, ki so vrši-j	z 850 posteljami	j zgoditi. Obleko je imela zapeto
h kretnje in gibanja na povelje' Po ostri in živahni debati je z enim gumbom in z varnostno višjega komandanta. Pri naša- Ljubljanska okrajna skupščina'zaponko pod vratom, predpas-janju bajonetov so nekateri o- sprejela predlog za financira-Jnik in obleka pa sta bila kot je verniki pazili> da je neki vojak izgubil	nje gradnje	nove	ljubljanske1 kalk pester menu. Kaj smo ho-
pravi tempo in bajonet mu je	bolniišnice	z 850	posteljami, j teli? Pospravili smo, kar smo
|zdrknil na tla. Sklanjal se je,	Bolnišnica	bo	poleg	ljubljanske naročili, in si mislili svoje. Ko
da bi ga neopaženo pobral, ker	poliklinike	in	bo njena, glavna smo hoteli poslati pozdrave s
da “je
4. avgusta), da se lažje udeležujejo. To nedeljo bo maša ob 11.00 zjutraj v samostanski cerkvi; popoldne ob
dveh pa pete btanije in blago-J pa je bil visok) ga nj mogei do- stavba 14-nadstropna stolpnica. Bohorja, smo izvedeli, sov z ajsvetejšim.^ Vabimo	ga je ležati na tleh. Proračun predvideva preko se-'kart zmanjkalo”.
Ako bi se to pripetilo avstrij- dem milijard dinarjev stroškov J Če pomislimo, da so bile slo-skemu vojaku	pod železno dis- za	gradnjo in	opremo. Od tega	venska dekleta	in žene vedno
ciplino Franca	Jožefa, bi ga za- bo	republika	Slovenija prispe-	znane po svoji snažnosti in
0:GV6	Gpaiich	kandidat	šili najmanj en mesec v temni-J vala 35 odstotkov, 65 odstotkov	skrbnosti za	svojo zunanjost,
za	Žlfnana	V	Richmond	c0’ ker pa se t0 vr®il0 na |pa	ljubljanski	okraj. Kdaj bodo	moremo komaj	verjeti, da je
•JI	w niblllllUHU gvobQdnih tleh, ga bodo mogoče'začeli novo bolnišnico stvarno danes v Sloveniji mogoče kaj
samo grdo pogledali, saj je bil graditi in kdaj bo zgrajena, še takega, kot je opisala Jana Ska-
vas tudi za ta dan k Mariji Pomagaj v Lemont!	F.
-----o-----
župana v Heights
o,—
vojak dovolj kaznovan že na samem mestu, ko se je znašel v zelo mučnem položaju.
Parada v Ottawi je bila zelo slikovita in veličastna; ljudje so prišli v Ottawo, od Bog ve kako daleč samo radi tega, da vidijo parado in kakor je Mrs. Persin menila, je samo ta, parada vredna 38 dolarjev, ki smo jih plačali za skupno vožnjo in | prenočišče.
Takoj po paradi smo odšli ob 11.45 iz Ottawe v smeri proti Montrealu; med potom nam je Father Godina naslikal prijazni griček v Rigaud-u, kjer je v
RICHMOND HEIGHTS
Steve Opalich, ki je bil osem'gozdiču lepa božja pot Lurške vsakega posameznega človeka, let član mestnega sveta in tri Matere Božje in kjer se bomo ki ga je gradil sv. Ciril na “pra- leta župan na Richmond Hts.,'ustavili tri četrt ure; na vrhu
dedne časti”. “Pradedne časti” so odlike in prednosti, ki jih je imel prvi človek pred padcem v greh in ki so bile obnovljene v človeškem rodu z učlovečenjem Besede — Jezusa Kristusa. Ta nauk je dobil Ciril v spisih vzhodnih cerkvenih očetov,
je te dni objavil, da bo znova hriba je pa “Hudičeva njiva”, kandidiral za župana v tej ob- Legenda pripoveduje, da je tam čini.	i Igori stanoval kmet, ki ni poznal
Pred štirimi leti se je Steve niti praznika niti nedelje ter ne-Opalich umaknil iz aktivne po- 'prestano oral in obdeloval svo-litike, ker je imel dovolj posla 'jo njivo. Neke nedelje je pri-s svojim podjetjem. Sedaj je to čel kmet zopet orati, a zemlja v glavnem prepustil gvojemu'se je zdajci odprla ter požrla
ločil ponovno poseči v vodstvo na njiva se je spremenila v ka-občinske uprave. Opalich je men.
lastnik Non Ferrous Metals j Poklonili smo se Lurški Ma-Fabricating Co. na 25681 Tungs-jteri Božji, ki je bila kronana ten Rd. Pravi, da ga politika 1. 1953, ter se priporočili njene-sama ne zanima, da pa hoče po- varstvu; ob 1.47 smo se posvetiti svoje sile koristim ljud-‘slovili od Rigaud-a in od Lur-stva v domači občini.	ške Matere Božje. Ob treh smo
Ko je Opalich prepustil žu-j'srečno prišli v Montreal. Na pansko mesto svojemu nasledni- griču smo ugledali na vse kraje ku Harryju Petensu, je sprejel vidno, ogromno in kolosalno mesto načelnika varnosti v ob-'stavbo, ki je posvečena sv. Jo-čini, sedaj bo kandidiral za žu- žefu; tu je deloval redovni brat pana kot neodvisen kandidat.1 Andre, velik častilec sv. Jože-Za to mesto se poteguje tudi se- fa. Bil je tako pobožen in vnet danji župan Donald Zimmer- za pomoč ljudem, da so priha-man. Opalich se sklicuje na svo- jali ljudje od blizu in daleč k je skušnje v dosedanjem delu in njemu po nasvete; umrl je v vodstvu občine. Mesto župana!duhu svetosti ter bil pokopan v
posebno v delih sv. Gregorija sinu George-u, sam pa se je od- kmeta, ,plug in konja in razora-Nacianšlkega, a razvil ga je samostojno ter nanj postavil vse svoje misijonsko delo. Nauk o pradednih časteh je skupno z Metodom praktično izvajal v razmerju do sužnjev, ki jih je osvobojeval kot plačilo za svoje misijonsko delo, in v razmerju do preprostih slovanskih ljudstev. Sveta brata sta bila prepričana, da je treba z oznanjevanjem evangelijske blagovesti dvigniti preproste Slovane, ki so bili brez vsake kulture, na človeka dostojno življenje. Ciril je štel k osnovnim človeškim pravicam rabo in kulturno gojitev narodnega jezika. Zato je sestavil prvo slovansko abecedo (glagolico), da sta lahko skupno z Metodom prestavila v staroslovenski jezik sveto pismo (celotno, razen knjige Makabejcev) in bogoslužne knjige. Cirilovi nauki o dostojanstvu človeške osebe so skoro enaki kot nauki, ki jih je papež Janez XXIII. razvil v svojih 0-krožnicah. Ista resnica je izra-!; žena v proglasitvi človeških pravic Združenih narodov (The Declaration of the Human Rights, 1948).
2. Sveta brata sta izdelala načrt za pokristjanjenje slovan-skh narodov in dobila zanj odo-brenje od rimskega papeža (Hadrijana II. in Janeza VIII.).
Le ako imamo pred očmi to zgodovinsko dejstvo, razumemo njuno vztrajnost in Metodovo junaško stanovitnost v vseh ve-
ni določeno. Vse načrte in pred- le. Upajmo, da je to le bila iz-loge bo namreč ponovno pre- jema! gledala posebna komisija.
Izvoz ni dosegel plana
Nadomestnih delov ni bilo
Neki Jože Perše iz Bele cer-
vo mesto v Radioservis. Tam niso imeli nadomestnih delov in
Po planu bi morala industrija kve na Dolenjskem se pritožu-v ljubljanskem okraju izvoziti je, da je kupil za 30 tisočakov 11.6 odstotka vrednosti svoje radio “Bled 62”, izdelek tovar-celotne produkcije, dosegla je ne Iskra. Nekako 8 mesecev je pa v prvih štirih mesecih letoš- aparat dobro delal, nato začel njega leta dejansko le 9.6 od- nagajati. Jože ga je nesel v No-stotka.
Na zasedanju okrajne skup- __ ________ ____________ _____ __
ščine so se pritoževali tudi, da!preteklo je več tednov, predno se “družabni sektor” kmetijstva ni povečal, kot je bilo predvideno. Glavni vzrok temu naj bi bile nizke cene, ki go jih “socialistična” posestva in zadruge nudile za nakup obdelovalne zemlje. V glavnem so nudile cene v obsegu vrednosti triletnega hektarskega donosa. Take cene so bile določene za prisilne prodaje, hoteli pa so jih u-veljaviti tudi pri prostovoljnih prodajah. Lastniki zemlje jo po takih cenah niso hoteli prodajati.
Vsekakor izjema?
Jana Skale iz Rogaške Slatine piše o izletu na Pohorje, kjer se je z družbo ustavila v Železničarskem domu, v ljubljanskem listu “Delo” 29. junija letos tole:
Vsakdo je naročil, kar je želel — ko pa smo zagledali ser-virko (strežnico), nas je minila lakota in žeja: bila je tako zanikrno oblečena, da se kaj ta-
je zasedel prvič 5. marca 1957, nato pa je bil na to mesto izvo-len. Končal je svojo poslovno' dobo, pa se kot že omenjeno iz političnega delovanja umaknil zaradi prevelike privatne zaposlitve.
Opalich živi z ženo Alice na 25608 Chardon Rd. Njegovi tri-1 je otroci žive na Richmond Hts. George vodi podjetje, hčerka Pat živi pri starših, Dorothy pa je poročena s Thomasom Bryan in bo letos učila na eni izmed šol v Euclidu.	AD
Romanje ter izlet po Kanadi in Ameriki
tej cerkvi, katerega grob smo romarji tudi počastili. V stavbi sta dve cerkvi, spodnja in zgornja, vanje vodijo številne stopnice. S pritličja pelje moderni escalator v prvo in drugo cerkev, kjer smo občudovali velikansko kupolo, podobno kupoli kapitola v Washingtonu. Ob štirih se je v spodnji cerkvi brala sv. maša in po maši smo romali k slavni cerkvi Notre Dame, ki je zgrajena natančno po vzorcu Notre Dame v Parizu, samo, da je seveda mnogo manjša. Ob vstopu v cerkev so nas zajela skrivnostna čustva, da smo nehote vzdihnili, kakšna krasota in bajna lepota! Občudovali smo njene stene, prižnico in ogromni oltar, vse se je blestelo v njej, kakor da bi bilo iz zlata; kamor je pogledalo naše oko, povsod so bile velike umetnine in dragocenosti, sv. Križev pot, visoki kor in na
Točno ob devetih so nam stra-... ..	. ,	.	.zarji dostojanstveno odprli, mi
likih ovirah in nasprotovanju'smo Se vsuli kot mravlje na njunemu misijonskemu načrtu.'hodnike in stopnjišča, ogledali em duhu sta vzgojila tudi smt, si med drugim tudi spo-svoje ucence. Zato se je njuna minsko kapelo, na čast padlim !koru velikanske orgle; na desni H.e‘,a,mrrnJUn0 del° ohraniIovdo vojakom, šli smo nato z dviga- in na levi dvojne galerije, ki so anes. o delo je danes važna lom na 309 čevljev visok stolp,'Pa Lile zagrnjene s prozornim a VCZ med ^aPadorn (od‘koder je bil krasen razgled plastikom radi zaščite pred pra-in Vzhodom.	po meistu	Na stolpU je 53 zvo-	hortl; Notre Dame	v	Montrealu
e mnogo stvari bi bilo	treba	nov, ki ob	določenih dnevih ter	je res veličastna,	najlepša	cer-
omeniU, da bi spoznali pomen ob 'gotovem času skupno zapojo kev> kar smo jih videli. Le s tein veličino dela svetih bratov, takbžvahi “Carlioh”.	^avo smo se ločili od nje. Pri-
tu prostor ne dopušča. Pril Iž parlamčnta smo hiteli, da poročili smo se ponovno Bogu vseh naših romanjih pridigamo vidlino slikovito menjanje stra-'in Mariji ter vzeli slovo od o tem številnim	romarjem. Sa-	že, ki se v	Ottawi vrši z veliko	,Montreala ob 5.35.
mo v nedeljo, 4.	avgusta,	bomo	parado na	trati pred parlamen-
Godina nas je vodil v cerkev ter naprosil tamjkajšnjega župnika, naj nam razloži znamenitosti cerkve in indijanske mučenice. Župnik, ki je jezuit, nas je predvsem opozoril na križev pot z indijanskim besedilom, na kor, s katerega donijo indijanske pesmi tako milo in blagoglasno, da želi, da bi od nas kdo prišel jih poslušati. V naselju delujejo že iz početka samo jezuiti, zato je cerkev posvečena sv. Frančišku Ksaveriju, ima tri oltarje, od katerih je levi posvečen Mariji Vnebovzeti. Pri cerkvi je lična zakristija, soba za spominke, muzej ter poseben, posvečen prostor, kjer se hranijo relikvije indijanske mučenice. V muzeju leži na ogled indij ansko-francoiski slovar iz leta 1667, pisan z rokopisom na posameznih listih, ki so jih pozneje zvezali v knjigo. V slovar-
ju niso posamezne besede, temveč celi pogovori, ki so jih misi-
jonarji tedaj nujno rabili. V cerkvi visi s stropa srebrna večna luč, dar francoskega kralja Lu-dovika XIV. (1638 - 1715). Na glavnem oltarju sta dva taber-
naklja, v enem hranijo ciborij,
v drugem je pa monštranca, ki jo je podaril cerkvi Karl X. (1757-1836). Karl X. je bil pregnan Iz Francije in se je zatekel v Gorico, kjer je umrl za kolero in leži v kraljevski grobnici pri slovenskih frančiškanih na Kostanjevici.
Pred odhodom smo nakupili spominke, poljubili relikvije mu-
jčenice Katarine ter odhajali na v indij an-| buse. Mali Indijančki so nas ob'
so aparat popravili. Jože je šel ponj, plačal račun in aparat odnesel domov. Delal je le nekaj dni, nato pa se je pojavila stara okvara. Sedaj sprašuje v “Delu”, kaj naj stori, da ne bo 30 tisočakov čisto proč vrženih.
Gnojnico kar v potok
V Črnelem pri Radomljah v kamniškem okraju je bila nekdaj znana graščina. Tam imajo sedaj kmetij sko-živinorejski kombinat, kot pravijo sedaj v Sloveniji socialističnim veleposestvom. Na ta kombinat se jezi neki Marko Grošelj iz Doba pri Domžalah. V ljubljanskem listu “Delo” pripoveduje, kako je Črnelo reguliralo potok, ki teče skozi posest, namesto- da bi ga reguliralo v celoti, kot je prvotno obljubilo. To povzroča stalne poplave okoliškega polja, travnikov, vrtov in seveda tudi — kleti. Vse to gospodarjem socialističnega veleposestva še ni bilo dovolj. Pred več tedni so v potok napeljali gnojnico iz svojih hlevov, da sedaj osmraja vodo potoka in vso okolico, skozi katero potok teče, med drugim tudi Dob. Pravi, da vse pritožbe proti temu pri gospodarjih v Črnelem nič ne zaležejo.
Vsekakor morajo ti gospodarji biti res dobri ne samo kot sosedje, ki ne upoštevajo želja in potreb svojih bližnjih, ampak tudi kot gospodarji. Nekdaj so se kmetje trudili, da so uredili gnojišča in gnojne jame, da se ne bi! gnojnica razlivala brez koristi po dvoriščih in vrtovih. Sedanji, moderni gospodarji socialističnega veleposestva pa spuščajo gnojnico enostavno * * * * v potok neoziraje se na lastno škodo in ne na nadlego, ki j ° povzročajo soseščini! To je res napredek, ki dela “socialističnim” oblastem čast!
“Iskra” naj večje podjetje svoje vrste v Jugoslaviji
“Iskra” v Kranju je največje podjetje elektroindustrije v vsej Jugoslaviji. Združuje 12 tovarn in 39 obratov s 3 milijardami skupnih osnovnih sredstev m 30 milijardami vrednosti letne produkcije. Postopno se skuša razviti v veleobrat v moderni obliki, ima pa pri tem težave. Doslej ji je v tem pogledn menda uspelo urediti le tovarno električnih števcev v Kranju 1° tovarno uporov v Šentjerneju-Tovarna izdeluje med drugim tudi motorčke za šivalne in g°' spodinjske stroje za izvoz.
Dva in polkrat okoli ZeitilJ6
V Pentagonu, glavnem stanu ameriških oboroženih sil, imaj° največjo privatno telefonsko
......	-	--------- Ob 6.25 smo došli » .——c*
naredili izjemo. Ta dan namreč tom. Okrog trate je že bilo ti- ško naselje Caughnawaga, kjer kolili, ponujali so nam drobna-
o i lajamo v Lemontu porcijun- soč in tisoč gledalcev, ki so ča-se hranijo relikvije indijanske'rije ter peli indijansko na busih; [centralo. Skupna dolžina tele-KUio. -b splesnim dovoljenjem kali na slovesni trenutek. Že od	mučenice Katerine Tekakwitha,	podarili	smo	vsakemu nekaj,fonskih žic
a ko samostanski predstojnik daleč se je zaslišala godba, ki se	ki je bila rojena v Auriesvillu	drobiža	in	Indijančki	so
prenese porcijunkulo z 2. avgu- Je v enakomernem tempu bli-	1. 1656, a bila umorjena v tem	odslkakali.
sta na naslednjo nedeljo (letos zala parlamehtu. Za godbo so	okraju 17. aprila 1680. Father
veselo
(Dalje sledi)
Ernest Terpin
v Pentagonu presega 75,000 milj. Segla bi torej dva in pol krat okoli Zernlj6 vzdolž ravnika.
DU. FR. DETELA:
Vest in zakon
“Glas vesti in glas zakona (sar, bi moral biti eden, ako ne, bi Se pa morala vest ravnati po zakonu in ne narobe; zakaj zakon je eden, vesti so pa raz-lične, nekatere skladne z zakoni, druge nasprotne zakolom, in če se bodo ljudje sa-tto po vesteh ravnali, pojde vse navzkriž. Kako pogumno so se borili naši fantje in mož-za domovino! Kako moško so umirali, zvesti svojemu cesarju in svoji prisegi! Ali ni častno in slavno?”
“Gotovo. Vsa čast jim!
Zvestobo so imeli za dolžnost prisego za prisego. Držali so, kar so bili prisegli cesarju; držali bodo, kar prisežejo kralju.”
“Tako je. Na take sinove je uouiciii jii ivi ^ domovina lahko ponosna. Alil^^	vse žive dni.
ni pa žalostno, da smo imeli
ki se je bil ustrelil, ni dal miru. Ni mu šlo v glavo, zakaj ga je baš zaradi tega vojaka tako vest pekla.
‘Morebiti zaradi sorodstva,” je dejal Završnik. “S sorodniki smo tesneje zzvezani kot z drugimi ljudmi. Saj proti bližnjemu sorodniku še pričevati ni treba pred sodiščem.”
“A jaz ne vidim tukaj nobene krivde.”
“Ali se spominjaš, prijatelj, balade ‘Graničar,’ ki jo je zložil mislim da Cegnar. ‘Po straži tiho gor in dol koraka graničar, ne vidi nič, ne sliši nič, ko bil bi mrtva stvar.’ V gimnaziji smo jo deklamirali. Zgodba vojaka, ki je na straži nevede in nehote svojo mater ustrelil in ki ga bo bridki
toliko
prisegolom-
Tudi nesrečno strupi lahko
nezvestih, mladeničev, ki so kujskali Ljvj^nje v°jake k izdajstvu, sami izda-1 "
JMi domovino in prešli v vrste sovražnikov? Ali ni to strašen zločin?”
“Ce so se ravnali po svoji vesti, nikakor ne. Oni so se vestno držali prisege; ti pa so Mislili: Prisega je prisiljena; ttas ne veže; država nam ni ^Mi, ampak mačeha; če se
borim
naključje za-človeku vse
Vrt se je čimdalje bolj polnil. Prihajali so tovarniški delavci, nekateri precej nadelani. Začeli so zabavljati, da so zdaj oni na vrhu, da bodo škricem in farjem že pokazali.
Midva sva jim na poti,” je dejal Završnik; “pojdiva!” Vzdignila sta se, dasi je bil
io zanjo, se borimo za
^oje suženjstvo; mi pa hoče- gostilničar sitneže precej 1110 biti svobodni. Gotovo je (strumno pomiril, čes, mir ah
pa vun!
“Oh, ti ne pridejo nikoli na vrh,” se je smejal Završnik, ko sta se vračala v hladu nazaj, “pač pa njih voditelji, ki se jim laskajo in po njih hrb tih lezejo kvišku. Zdaj cvete krivdi |demagogija, ljudem se govori le o njih pravicah, nikoli
Mnogim izmed njih vest tako rekla, in če so se po njej rav-nab, so prav storili.”
“Ampak, prijatelj, to je Napačna, kriva vest.”
‘Nič ne de; tudi za krivo Vestjo mora človek hoditi, ra-2en če je po njegovi zgrešila pravo pot.”
‘Grozno! Jaz ne bi mogel [dolžnostih Giko ravnati.”	Ko sta se vrnila, so se po
‘Imaš pač drugačno vest. mestu že luči prižgale. Završ ■^ar ravnaj se po njej in nik-Lika je ustavil škofov tajnik ^ar te ne bo pekla.”	novico, da bi bila ena ekspo-
Na kamnu ob cesti je sedel Litura na razpolago, berač in nadlegoval mimoido- “Dobro došla,” se je raz-Ce’ ^vrst mož, kakršnega bi veselil župnik, “magari na Ko-čiovek na samem ustrašil. priVniku! Takoj jutri odidem. {°bec je segel v žep in muj Završnik se je začel poslavljati; toda Skobec ga ni izpustil, češ, da morata odhod-nico praznovati; Bog ve, kdaj se bosta zopet videla
Skobcu je bilo na tem, da ne bi ostal sam ves večer, sam s svojim spominom.
“če bi bili še stari časi,” je dejal, “jaz bi te kmalu obiskal na tvojem novem kraju, ampak vaši gostoljubnosti so stavljene dandanes tesne
AVGUST
		m	jk	IS 2|	s. 1
i n i;		n			
|4	5 ||S	718'		9|	10
Tl i	12||13	14	15	m |23| m	17 24 m
	1S|20	21	22 29|		
	261271	Z8|			
KOLEDAR
društvenih
prireditev
Medtem je ugled Zveze za med Vzhodom in Zahodom. Nejvlada je dala svoji mali koloni-
verjame tudi, da se je Hruščev ji Honduras v Srednji Ameriki
AVGUST
4.—Baragov dom in Družabni
klub BD priredita na Slovenski pristavi piknik.
11.—Balincarski klub z Waterloo Rd. priredi na prostorih Društva sv. Jožefa št. 169 K.S. K.J. na White Rd. svoj piknik. Začetek ob treh popoldne.
18.—Slovenska telovadna zveza ima telovadni nastop na Slovenski pristavi-25.—Društvo slov. protikomunističnih borcev priredi piknik-
SEPTEMBER 8.—Pevsko društvo Slavček priredi piknik na Slovenski pristavi.
16.—Oltarno društvo fare sv.
Vida priredi obed v farni dvorani.
22.—Društvo Kristusa Kralja št.
226 KSKJ priredi ob 35-letnici svojega obstoja v farni dvorani sv. Vida banket in ples. Začetek ob treh popoldne.
28.—Gospodinjski klub na Ju-trovem priredi v Slov. del. dvorani na Prince Ave. večerjo in ples. Začetek ob šestih.
28.	—Klub slov. upokojencev na Waterloo Rd. priredi večerjo za člane in prijatelje v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Začetek ob petih.
29.	—Podr. štev. 25 Slov. ženske zveze prired’ v dvorani pri Sv. Vidu opoldne kosilo ob 35-letnici svojega obstoja.
Vrkel nekaj denarja v klobuk.
“Delat pojdi! Kaj beračiš P° cestah!” se je oglasil za j^šima znancema obrtnik iz dubljane. “Močan je kakor Medved; kmetom pa delo za sta.ia, ker ni delavcev.”
Hajši crknem, kot bi na delal,” se je pridušil
berač.
Vidiš, prijatelj, dvojno ” se je smejal Završnik. s* rou dal miloščino, ta ga je pa 0štel in je imel|meje adi prav. Tak berač je strah Župnik se je nasmehnil.
^ele občine, če mu ljudje iz- ‘Ali.ne veš> da. zahteva m°-ePa ne dajejo, bo kradel ali L61'11! čas, da čim manj kdo požigal. Kaj se mu pa more zaa’ tem oolje mora biti pla goditi? Njegov zagovornik čan? Nič ne de; se se bova b° Pred poroto dokazal, da je videla, ako Bog da aamo družba kriva, da je kra- Zavila sta v gostilno in sed el- Zakaj mu ni dajala sred- la za majhno mizo, ki je bila ? GV’ da bi brez kraje prijetno še prazna. Gostov ni manj !n Pošteno žiyel? Dobro delo kalo. Uradnike si spoznal po dandanes vsakega svoja za- skromnem vedenju. Pomenko-‘ Uga; za z]0gjpe odgovarja vali so se tiho in pri jedilnem ’Vžba, tako da je človek listu so se zanimali najbolj Sclk zase poštenjak, vsi sku- za cene. Trgovski potniki so a.b to je družba, pa lopovi.” govorili oblastno in duhovito, ,^Sobe v gostilni so bile polne kolikor se je dalo. Oni tam, ki tudi na vrtu je sedelo mno- so se usekavali v prtiče, plju .L^tov, gosposkih in kmet- vali po tleh, se grohotali svo-,	• Skobcu in Završniku so jim slanim in neslanim šalam,
ltro in dobro postregli. Pila to so bili ljubi domači veriž-])(d na svoje zdravje, na lepšo Liki. Vlekli so natakarje, ki ° očnost in na srečo novoro- so njih neslanosti potrpežljivo
OKTOBER
12.—Društvo slov. protikomunističnih borcev priredi “Jesenske koline s plesom” v Slov. domu na Holmes Ave.
19.—Podr. št. 47 SŽZ priredi večerjo in ples v Slov. del. dvorani na 10814 Prince Avenue. Začetek ob 6:30 zvečer.
19.	—Podr. št. 47 Slov. žen. zveze priredi večerjo s plesom v Slo venski del. dvorani na 10814 Prince Ave. Začetek ob šestih
20.	—Pevsko društvo “Slavček” priredi Jesenski koncert ob 3:30 popoldne v šentviškem avditoriju. Po koncertu zabava s plesom.
27.—Pevski zbor ILIRIJA priredi koncert slovenskih narodnih in umetnih pesmi v cerkveni dvorani na Holmes Ave,
27.—Društvo Danica št. 11 SDZ priredi ob 50-letnici svojega obstoja obed v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. (v prizidku). Začetek ob treh popoldne.
27. — Pevsko društvo PLANINA priredi v Slov. nar. domu na Stanley Ave. na Maple Heights koncert. Začetek ob štirih popoldne.
napredek precej padel v našem Kongresu. Senatni odbor za zunanjo politiko je na primer znižal za polovico znesek $200,000,-000, ki ga je administracija., predvidela v načrtu za podpiranje tujine za Latinsko Ameriko.
Nixon ni vnet za pakt o nenapadanju med Zahodom in Vzhodom
CLEVELAND, O. — Bivši podpredsednik Nixon je bil že parkrat za železno zaveso, prvič tudi kot aktivni podpredsednik v Moskvi in Varšavi. Sedaj je kot zasebnik obiskal Budape-što in vzhodni del Berlina. Po ameriških pojmih je torej že delni strokovnjak za komunizem. Ne moremo mu zato zameriti, ako je iz Zahodnega Berlina svetoval svojim rojakom, naj se ne prehitijo s sklepanjem pakta o nenapadanju
kaj “omehčal”. Ne vidi nikjer Jsamoupravo. To je strašno raz-nobenega znaka, da bi bili ko- burilo sosedno republiko Gva-munisti res pripravljeni na po- temalo, ki trdi, da je Honduras
del njenega ozemlja. Pretrgala
BOLIVIJI GROZITA GENERALNI ŠTRAJK IN VLADNA KRIZA
Zveza za napredek dobi posvetovalni odbor?
WASHINGTON, D.C. — Tako predlagata v svojih ločenih poročilih bivši kolumbijski predsednik Lamargo in bivši brazilski predsednik Kubiček. Organizacija ameriških držav (OAD) oba naprosila, naj svetujeta, kako bi dobila OAD več prilike, da učinkovito pomaga državam Latinske Amerike. Zveza za napredek je namreč začela bolehati na apatiji posameznih držav do njenega dela. Vse države gledajo samo, kako bi dobile od naše dežele čim več podpore, za ostalo delo Zveze se pa ne brigajo.
Lamargo in Kubiček predlagata, naj bi OAD osnovala poseben posvetovalen odbor za Zvezo. V odboru naj bi bile vse članice OAD, toda odbor bi imel poseben izvršilni svet, ki naj bi stal Zvezi na strani in ji pomagal z nasveti. Tak posvetovalni odbor bi gotovo bil areme za aktivnost sedanjega ravnatelja Zveze Moscosa, zato naša administracija ni preveč spodarstva so podržavljeni rud-navdušena za to idejo. Na dru-Liki kositra, ki dajejo med drugi strani je pa tudi res, da bi gim tudi tri četrtine vseh tujih Zveza lahko prevalila na posve-| vaiut jn s0 tako najmočnejši bo-tovalni odbor odgovornost za hvijski izvoznik. Žal rudniška marsikatero napako, ki jo dela-j
jo države v Latinski Ameriki1 niki delajo z izgubo. Vlada mo-in nočejo nositi odgovornosti' ra v enj aij drugi obliki plače-zanjo.	1 vati vsakoletne primanjkljaje,
Idejo o posvetovalnem odbo- kar gotovo ni v korist že itak ru bodo obravnavali na oktobr- revnemu bolivijskemu gosposkem sestanku Medameriškega darstvu.
gospodarskega in socijalnega Vlada je pred leti sklenila z
puščanje v hladni vojni.
Ker bi bil rad popolnoma nevtralen v nemških očeh, je na svojem drugem obisku v Vzhodnem Berlinu zvečer pri večerji zaigral na klavirju Trumanov priljubljeni valček “The Missouri Waltz”, seveda v čast svojemu političnemu nasprotniku. Ko je bil v Vzhodnem Berlinu, ga je spremljala od daleč komunistična policija, toda ni ga nič motila. Par Berlinčanov se je celo opogumilo, da so ga u-stavili in izmenjali z njim po par besedi, dokler ni policija začenjala napenjati ušes.
je diplomatske stike z Anglijo in grozi, da bo pretrgala tudi gospodarske stike in zaplenila angleško premoženje, kar ga je njeni oblasti.
Gvatemala pri tem ne misli dosti, da taki njeni koraki več škodijo njej sami kot Angliji. Prebivalstvu Hondurasa — ga je samo kakih 90,000 — pa ne privošči dobrot samouprave, kajti avtonomija bi prebivalce samo pokvarila; kakor hitro bi prišli pod gvatemalski centralizem, se gotovo ne bi dobro počutili.
Gvatemala pretrgala diplomatske zveze z Anglijo
LONDON, Ang. — Angleška
no pogodbo, ki služi za podlago za zboljšanje gospodarstva. Pogodba predvideva med drugim tudi zdravo gospodarstvo v rudnikih kositra, kar bi pa zah tevalo tudi žrtve delavcev. Delavci se žrtev branijo in so nezadovoljni. Nezadovoljnost se daj izrabljajo komunisti, ko so se vtihotapili v vodstvo rudarske unije. Začetkom julija so organizirali prvi štrajk in zahtevali 26% povišanja mezd. Vlada je to zahtevo odbila, štrajk je ponehal sam po sebi.
Sedaj zahteva vlada, naj rud-J uprava ne zna gospodariti, rud- niška uprava izvede vse predlo-
LA PAZ, Bol. — Leta 1952 so bolivijski delavci pomagali vreči vojaško diktaturo in priti sedanji vladi predsednika Esten-soro na krmilo. Kot spomin na revolucijo so si obdržali orožje, ki so ga takrat dobili v roke kot oddelki narodne straže.
To orožje lahko igra zopet veliko vlogo v bolivijski politiki. Glavni steber bolivijskega go-
ge za sanacijo rudnikov. Delavci so proti in unija je že napovedala, da bo rudnike zasedla z orožjem v roki. To bo rodilo prelivanje krvi in izgrede po vsej deželi. Opazovalci dvomijo, da bi sedanja vlada mo-
sveta v Sao Paolo v Braziliji, našo deželo in Nemčijo poseb- gla prenesti tak pritisk.

',ene Jugoslavije. Med
I -- gosti so nekateri ugi-0clh. kako
Uredila-
prenašali v gorki nadi, da jih bo obilna napitnina odškodovala.
“Kmetje v gosposkih oblekah,” je dejal Skobec.
“Ne,” je menil Završnik;
II, .	----j	“tako neumno se ne vede no-
(j' ,0V.dl’ koliko vojnega blaga ben kmet. To so napol izo-.	1 '• Govorili so naerlas. ka- braženi sleparji. Obleka stori
človeka, ampak molčati mora;
se bo mlada država drugi so zadovoljni j j eudarjali, koliko dobička
včr- ^6- pr'nesla v°jna> koliko ^.Jaških konj so po polomu
kori - ~”V”XUJ 80 naglas, ka-st 1 se hoteli odškodovati za a ovarije med vojno, obcu pa policijski komi-
kakor zine, se izda.”
(Dalje prihodnjič)
NOVEMBER
2.	—Društvo upokojencev Scn-klerskega okrožja priredi Vj spodnji dvorani SND na St. Clair Ave. večerjo.
3.	—Plesna skupina “Kres” priredi samostojen plesni nastop v šentviškem avditoriju.
3.—Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
10.—Prosveta Baragovega doma priredi Slovanski festival v veliki farni dvorani pri Sv. Vidu.
17.—Podr. št. 14 SŽZ priredi v
Slov. društvenem domu na Rc-cher Ave. bazar.
DECEMBER
1.—Pevski bor Slovan poda v SDD na Recher Ave. svoj jesenski koncert.
14.—Slov. oder poda v veliki
dvorani pri Sv. Vidu misterij SLEHERNIK. Začetek ob 7.30 zvečer.
22.—Prosveta Baragovega doma pripravi Slovenski božič v veliki farni dvorani pri Sv. Vidu. j I
JVaznanilo in 2Laht)ala
Z žalostjo v naših srcih naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je 25. junija 1963. leta nenadoma umrl naš dobri oče, stari oče, tast in brat,
JOHN ZALLAR
Rojen je bil 10. maja 1891 v vasi Rob pri Ri bniei na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko leta 1907.
Pogreb se je vršil 28. junija 1963 iz pogrebnega zavoda Jos. žele in sinovi v cerkev Marije Vnebovzete, kjer je za pokoj njegove duše bila darovana sv. masa zadušnica. — Potem pa smo njegovo truplo prepeljali na pokopališče Kalvarija in ga tam položili k večnemu počitku v družinsko grobnico.
Bil je član društva Cleveland št. 126 SNPJ, društva Najsvetejšega Imena pri tari Marijo Vnebovzete, Podr. št. 3 SMZ, Kluba Ljubljana in Društva slovenskih upokojencev.
V dolžnost si štejemo, da se s tem iskreno zahvalimo Father Matiji Jagru in J. Godini za molitve v pogrebnem zavodu, za darovano sv. mašo zadušnico in za spremstvo na pokopa-liišče.
Srčna hvala vsem, ki so ob oder pokojnika položili tako lepe venec cvetja in mu s tem izkazali svoje ljubezen in spoštovanje. —
Toplo se zahvalimo vsem, ki so dali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj njegove duše.
Hvala vsem, ki so ga prišli kropit in molit ob njegovi krsti, kakor tudi vsem, ki so ga spremili na pokopališče. — Hvala članom društev, ki jim je pripadal, za lepo slovo od umrlega.
Ljubi oče, stari oče, tast in brat, počivaj v miru v ameriški zemlji gruda!
Naj Te ljubi Bog sprejme v večno življenje, na kraj luči in miru! Mi sc Te bomo vedno spominjali z ljubeznijo in hvaležnostjo.
Hvala pogrebcem, članom društev, ki so nosili njegovo krsto.
Hvala tudi vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago za spremstvo na pokopališče.
Hvala vsem, ki so nam pismeno ali ustmeno izrekli svoje sožalje, kakor tudi vsem, ki so nam bili v dnevih naše žalosti na pomoči.
Hvala osebju pogrebnega zavoda Jos. Želo in sinovi za lepo urejen pogreb in za vsestransko izvrstno postrežbo.
Razposlali smo zahvalne kartice vsem, ki so darovali ali prispevali. — Ako kdo take kartice ni sprejel, naj nam oprosti in naj s tern sprejme našo globoko zahvalo.
in lahka naj Ti njena
Tvoji žalujoči:
V starem kraju zapušča BRATA Cleveland, O., 29. julija 1963.
ALBERT, sin
ELSIE por. MOŽE, hčerka MARYLIN, vnukinja in SESTRO in SORODNIKE.
Moški dobijo delo
OPERATOR
STRUŽNICE STOLPIČEV
Mora znati nastaviti stroj. Angleško govoreči. Stalno delo.
ENCORE MFG. CORP. 4310 Carnegie Ave.
(145)
Žen&ke dobijo delo
a.m.
Waitress Wanted
Hours: — 7:00 :00 p.m.
SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Avenue EN 1-5214
(x)
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Tridružinska, na 6930 Hecker Ave. Za vsa nadaljna pojasnila se zglasite na 7004 Hedker Ave.
(143)
Stanovanje iščemo
Iščemo 5 sob spodaj, v fari sv. \ ida. Kličite odvetnika Nosana — LI 1-1447.	(144)
Prodaja lastnik
hišo 6 sob, 3 spalnice in kopalnica zgoraj; klet, furnez na plin na 1079 E. 76 St EX 1-1542.	(143)
IZDELUJEMO in popravljamo strehe, žlebove, dimnike, ve-randne zastore, furneze, itd.
FRANK KURE
R.F.D. 1, Rt. 44, Newbury, Ohio tel. JOrdan 4-5503
Hiša naprodaj
G rove wood okolica; enodružinska hiša, 3 spalnice, na lotu 50 x 171 čev. sadna drevesa. $14,400. Kličite KE 1-8784.
(144)
Naprodaj
Dve enodružinski hiši na enem lotu, 7 in 6 sob, v okolici Harvard Ave. in E. 71 St., plinska furneza. Kličite MI 1-4361.	—(143)
Prijafel’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & 68th St., EN 1-4212
Prodam pohištvo
zaradi selitve, štedilnik, hladilnik, miza s 4 stoli, Hollywood postelja, zofa, divan, airconditioner in drugo. Pokličite 881-0166. Vse v dobrem stanju.	—(144)
Čisto stanovanje oddajo
V okolici sv. Vida 2 sobi, kuhinja in kopalnico. Prednost imajo moški. Kličite 391-6505.	—(143)
ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite •e do nas
JOS. GLOBOKAR
986 E. 74th St HE 1-6607
1

Farma naprodaj
Blizu Pymatuning Lake, 60 milj od Clevelanda, farma 40 akrov, hiša s kopalnico, hišica, hlev in kokošnjak. Zmerna leena. Kličite lastnika IV 1-1323.	(144)
I kneginje in se počasi spenjale “	na goro. ob žarkih zgodnjega
HENRIK SIENKIEWICZ:
KRIŽARJI
lšm';
B
I
i
Ill
Kneginja Danuta, Matko in Zbiško so bili že poprej v Tinjcu, toda v spremstvu so bili dvorniki, ki so ga videli prvič — in ti so, dvigajoč oči, z občudovanjem gledali to odlično opatijo — zobčasto obzidje, ki se je vleklo ob skalovju nad pečinami, poslopja, stoječa na zunanjih izbo-činah ali za nasipi, visoko drugo vrh drugega, lesketajoča se kot zlato v vzhajajočem soncu. Po teh trdnih zidovih in sijajnih poslopjih, hišah in stavbah, namenjenih raznim namenom, po vrtovih, razprostirajočih se v podnožju, in po skrbno obdelanih poljih, ki jih je z visočine objemal pogled, si lahko takoj presodil neizmerno in staro bogastvo, ki ga ljudje z ubogega Mazov-ja niso bili vajeni in so ga morali občudovati. Bile so sicer starodavne in bogate benediktinske opatije tudi po drugih delih dežele, kot na primer v Lubušti ob Odri, v Plocku v
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
MOBILE COFFEE SERVICE — OWNER
Equipped For Hot Sandwiches. Must sell. Reasonable. Call anytime IN 3-7431.	(145)
BY OWNER — INFANT’S & CHILDREN’S WEAR SHOP Est. 15 yrs. Reas. rent. Air-cond. Retiring. Far So. Side. SO 8-5193, 8:30 to 5:30.	(143)
ORGAN FOR SALE
HAMMOND ELECTRIC CHORD ORGAN,
Bench, sheet music. Perfect condition. Private owner. $700. Call RE 5-4693.	(144)
REAL ESTATE FOR SALE
OAK PARK — REAL BARGAIN BY ORIGINAL OWNER Face brk. and stone ranch, 9 yrs. old, 7 rms., 3 bdrm., 2 tiled baths, pan. rec. rm., 2-c. att. gar. w. electronic door opener, Ig. kit. Fncd. rear yd., auto, sprinkler, cent, air-cond. Fin. bsmt., gas ht. Extras. Nr. schls., shpg., Bluebird bus & Lake St. “L”. HI $50’s. EU 6-7778.
(145)
CICERO — BY OWNER Lge. cor. bung. 7 rooms, 4 bdrms., also 4 rooms in bsmt. Nr. 61st & 14th. OL 2-7684.	(144)
NEAR HOMEWOOD—CONTRACTORS HOME FULLY AIR COND. 7 yrs. old. Face brk. & stone, lge. comb. liv. & din. rm w/stone fire-pi., 2 bdrms., IVa baths, beaut, den & bar rm., laundry rm., bsmt., att. gar. $27,500. 335-4154.	(145)
MUST SELL — BY OWNER Income property-1 % story brk., 2 c. gar. W/w Cptg., Draperies. Many extras. Close to everything. Priced for quick sale. LU 5-8146.	(145)
PROSPECT HEIGHTS — BY OWNER—6 rm. brk. ranch, breezeway, gar., 2 baths, cptd. Alum S/S. Many de luxe bilt-ins, other extras. Gracious 7 yr. old home on Ind-scpd. 3/4 A. Mid $30s. For immed. occupancy. CL 5-4470.	(143)
FOX LAKE—Bargain by Owner. Must sacr. me. prop, account of sickness. 9 yr.-round homes in 1 block 4 and 5 rms. Gas ht. Att. gars. Sewerage. Lake privileges. Walk to shpng. & trans. $65,000. Call JU 7-7154.	(144)
Velikopoljski, v Mogili in po drugih krajih, vendar se nobena ni mogla primerjati s Tinjcem, katerega posestva so prekašala marsikatero samostojno kneževino, a dohodki so celo takratnim kraljem mogli buditi zavist.
Med dvorniki je vstajalo vse večje občudovanje, a nekateri kar niso hoteli verjeti svojim očem. Medtem je začela kneginja, hoteč si skrajšati pot in vzbuditi radovednost v dekletih iz spremstva, prositi enega izmed redovnikov, naj bi jim povedal starodavno in grozno zgodbo o Valgerju Siinem, ki jo je že slišala v Krakovu, a ne posebno natanko.
Ko so dekleta slišala ta poziv, so se tesno zgrnile okoli
CHICAGO, ILL.
HOUSEHOLD HELP
Plain cook for a Christian fam. Wkng. mother rec. widowed & 5 yug. but understndg. children. You will live in. 2 days off per wk. Own rm. Starting sal. $150 per mo. plus bd. & hospitalization. Age 35 to 50. Rec. refs. req. Please call after 7 p.m. MRS. ROBERT HYMAN CR 2-1615.	(144)
REAL ESTATE FOR SALE
ELMHURST — BY OWNER: Sale or rent furn. 5 rm. house on two v/ooded lots. 1 bath, lge. side dr., swmg. pool. Nr. schls., shpg., trans. Immed. occup. 2 No. 248 Emroy 279-8430	(145)
EVERGREEN PARK — NR EVERYTHING
2720 W. 89th pi., 6 rms., 3 bdrms, side dr. att. ovsz. gar., lge. attic, gas ht., w.w. cptg., strms., serns., awnings. Immed poss. By owner. $16,900. Appt. 422-7060	(143)
sonca podobne pisanemu eve-tju.
“O Valgerju naj nam pripoveduje brat Hidulf, kateremu se 'je prikazal v neki noči,” je rekel eden izmed redovnikov in se ozrl na drugega, moža visokih let, ki je z nekoliko upognjeno postavo korakal ob Nikolaju iz Dlugo-lasa.
:‘Ali ste ga videli na lastne oči, pobožni oče?” je vprašala kneginja.
“Da,” je odgovoril mrko redovnik, “ker včasih se dogaja, da sme z božjim dovoljenjem zapustiti peklensko brezno in se pokazati na svetu!”
“Kdaj se dogaja to?”
Redovnik je pogledal na ostala dva in umolknil, ker se po .ustnem izročilu pojavlja Valgerjev duh takrat, kadar se kršijo v samostanu običaji in kadar redovniki več kot je potreba mislijo na posvetne dobrine in razkošje.
Tega namreč ni hotel nihče glasno priznati; vendar pa se je tudi govorilo, da prikazen prerokuje tudi vojno ali druge nesreče, zato je brat Hidulf po kratkem molku rekel:
“Njegova prikazen ne prerokuje nič dobrega.”
“Tudi jaz bi ga ne hotela videti,” je rekla kneginja in se prekrižala, “toda zakaj pa |je v peklu, saj se je, kakor
lastno krivico.”
“Tudi če bi bil živel vse življenje v čednosti,” je strogo odgovoril redovnik, “bi bil prav tako pogubljen, ker je živel v poganskih časih in ga sveti krst ni očistil izvirnega greha.”
Po teh besedah so se kneginji obi'vi bolestno stisnile, spomnila se je namreč, da je tudi njen veliki oče, ki ga je ljubila iz vsega srca, umrl v poganskih blodnjih — in je moral goreti vso večnost.
“Poslušamo,” je rekla po kratkem molku.
A brat Hiduff je jel pripovedovati :
“Živel je v poganskih časih mogočen grof, ki so ga imenovali zaradi njegove velike postave Valgerja Silnega. Ves ta kraj, kamorkoli sega oko,
TONY KRISTAYHIK POINTING & DECORATING
Za barvanje vaših hiš zunaj in znotraj se zanesite na slovenskega rojaka Toneta! — Polno zavarovan.
HE 1-0965	UT 1-4234
MIZARSKA DELA in popravila
ZA VSA MIZARSKA DELA — POPRAVILA po hišah in stanovanjih kakor tudi za IZDELAVO NOVIH GARAŽ in sličnih gradb se priporoča Rudi KRISTAVNIK - mizar - carpenter. Kličite . po 5. uri zvečer HE 1-1108, ob drugem času pa HE 1-0965.	'
BREZ SPREVODNIKA — Cestna železnica v Zueri-chu v Švici je uvedla posebne vozove brez sprevodnika, v katerih se vozijo potniki z naprej plačanimi voznimi listki.
NEEDED — A RELIABLE GENERAL HOUSEKEEPER
sem slišala, maščeval le za
je bil njegov, a na pohode je vodil razen pešcev po sto konjenikov, in vsi vitezi proti zapadu do Opola, a proti vzhodu do Sandomeža so bili njegovi vazali. Njegovih čred ni mogel nihče prešteti, a v Tinjcu je imel stolp poln denarja, kakor ga imajo sedaj križarji v Malborgu.”
“Vem, da imajo!” ga je prekinila kneginja Danuta.
“In bil je velikan,” je nadaljeval redovnik, “ki je ruval | hraste s koreninami, a v lepoti, igranju na lutnjo in v petju se ni mogel nihče na svetu kosati z njim. Nekoč pa, ko je bil na dvoru francoskega kralja, se je vanj zaljubila kraljična Helgunda, ki jo je oče hotel v slavo božjo oddati v samostan; zbežala je z njim v Tinjec, kjer sta oba živela v nečistosti, ker ju noben duhovnik ni hotel poročiti po krščansko. V Vislici pa je bil lepi Vislav iz rodu kralja Popiela. Ta je v odsotnosti Valgerja Silnega pustošil po tinjski grofiji. Valger ga je premagal in odvedel v Tinjec v ujetništvo, ne oziraje se na to, da je bila vsaka ženska, samo da je zagledala Vislava, pripravljena takoj zapustiti očeta, mater in moža, samo da je nasitila svoje poželenje. Tako se je zgodilo tudi s Hel-gundo. Takoj si je izmislila za Valgerja take vezi, da jih on, dasi je bil velikan in je hraste ruval, ni mogel raztrgati— in ga izročila Vislavu, ki ga je odvedel v Vislico. Toda kc je Vislavova sestra Ringa zaslišala iz podzemlja Valgerje-vo petje, se je zaljubila vanj in ga rešila iz podzemlja — ta pa je Vislava in Helgundo z mečem razsekal, njiju telesi izpostavil krokarjem in se z Ringo vrnil v Tinjec.”
“Ali ni storil prav?” j e vprašala kneginja.
A brat Hidulf je rekel:
“Če bi se bil dal krstiti in oddal Tinjec benediktincem, bi mu bil morda Bog grehe odpustil, ker pa tega ni storil, ga je požrla zemlja.”
“Ali šo bili benediktinci že takrat v kraljestvu?”
“Benediktincev ni bilo v kraljestvu, ker so takrat živeli tu sami pogani.”
“Torej kako naj bi se bil dal krstiti ali p a oddal Tinjec?”
“Ni mogel— in prav zaradi tega je obsojen v pekel na večne muke,” je resno odgovoril redovnik.
“Seveda! Prav govori!” se je oglasilo nekoliko glasov.
Toda medtem so se približali glavnim samostanskim vratom, kjer je čakal na kneginjo opat na čelu številnega spremstva in plemičev. Posvet-
nih ljudi: “ekonomov”, “advokatov”, “prokuratorjev” in raznih samostanskih uradnikov je bilo vedno mnogo v samostanu. Mnogo kmetov, celo premožnih vitezov je pre-
jemalo samostansko zemljo po precej izjemnem poljskem pravu v najem —■ in ti so kot “vazali” radi prebivali na dvoru “suverena”, kjer je bilo pri velikem oltarju lahko za
darila, odpustke in vsakovrstne dobrote, odvisne včasih od skromne usluge, od primerne besede ali od dobre volje mogočnega opata.
'.Dalje prihodnjič.)
~■:Pa i- A >Pš".v-	>'
¥

Ml
JVaznanilo in JZahnJala
Z globoko žalostjo v naših srcih naznanjamo serodnikem, prijateljem in znancem, da je neusmiljena smrt pretrgala nit življenja naši ljubljeni materi, stari in prastari materi, sestri in tašči. Naša mama
ANGELA AMIGONI
rojena KNOLL
je preminula in odšla v večno življenje dne 13. junija 1963. Po nenadnem napadu je prejela še sv. zakramente za umirajoče in kratko nato izdihnila svojo plemenito dušo.
Pokojna je bila rojena dne 27. avgusta 1890 v Žužemberku na Dolenjskem. V Sloveniji žaluje za njo sestra Antonija, poročena Ponikvar, več vnukov in vnukinj in mnogo drugih sorodnikov.
Pokopali smo jo dne 18. junija. Iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda na St. Clair Ave. smo jo v pogrebnem sprevodu prepeljali v župno cerkev, sv. Vida, kjer je Rev. Jošt Martelanc daroval pogrebno sv. mašo. Po končanih svetih opravilih je krenil pogrebni sprevod na pokopališče Kalvarijo, kjer smo zemske ostanke položili v družinsko grobnico. Rev. Jošt Martelanc je spremljal pokojnico do groba in vodil poslovilne molitve.
Iskreno se zahvaljujemo Rev. Joštu Martelancu za daritev sv. maše in vso duhovno tolažbo.
Našo toplo zahvalo naj sprejme Zakrajškov pogrebni zavod, ki je skrbno uredil vse pogrebne priprave in odlično vodil pogrebni sprevod.
Iz srca smo hvaležni, članicam društva The Maccabees Carniola Hive No. 493 in društvu št. 25 Slovenske Ženske Zveze. Članice so prišle v pogrebni zavod in skupno molile sv. rožni venec za pokojno ter se v zastopstvu udeležile pogrebne sv. maše in pogreba. Prisrčna jim hvala.
Posebno smo globoko hvaležni Mr.
Thomasu Kraichu in Mr. Antonu Zigma-nu, ki sta med našimi dobrimi sosedi zbrala sklad za sv. maše in cvetje. Bog povrni vsem, ki so prispevali.
Naj dobri Bog stotero povrne' vsem drugim, ki so darovali za sv. maše in za cvetje in vence, ki so krasili oder in krsto. Hvala vsem, ki so dali na razpolago avtomobile za pogrebni sprevod.
Naj prejmejo našo toplo zahvalo vsi, ki so prišli kropit, se udeležili pogrebne sv. maše in spremljali pokojno na njeni poslednji zemeljski poti Posebej se zahvalimo vsem sorodnikom, ki so prišli k pogrebu od daleč, Johnstown, Pa., in New Philadelphia, Ohio.
Razposlali smo zahvalne kartice vsem dobratnikem v kolikor imamo njihove naslove. Če se je zgodila kaka pomota, da kdo ni preje! posebne zahvale, lepo prosimo vsakogar naj oprosti in sprejme tc našo skupno zahvalo, ki jo izrekamo vsem, ki so na kakršenkoli način izkazali naši ljubi ma teri svoje spoštovanje in ljubezen, nam bili v pomoč v dneh največje žalosti in pripomogli, da je bilo poslednje slovo tako ganljivo in lepo, vsem, ki so molili in molijo zanjo ter vsem, ki so nam ustmeno ali pismeno izrazili svoje sočustvovanje.
A Ti, ljubljena mati, počivaj v miru in pri Bogu uživaj plačilo za dobrote, ki si jih delila v življenju. Našo pekočo bolečino ločitve vdani v božjo voljo darujemo pod Križ Odrešenja za večno srečo Tvoje duše.
Žalujoči:
hčeri: MRS. STEFI GERM, MRS. ANTONIA KRESTEL,	sin ALBERT,
sestra MRS. ANTONIJA PONIKVAR, snaha MARIE, zeta JOHN in FRANK, vnuki in vnukinje: JAMES, RICHARD, JOHN, ALBERT, MARCIIIA in
DIANA GERM,
FRANK, ANTOINETTE in JEAN KRESTEL,	ALBERT AMIGONI,
pravnukinji: DEBORA NOSAN in KIM GERM.
Cleveland, O., 29. julija 1963.
.//A	; : .■ IV .
V VESOLJU — Slika kaže inženirja v posebni napravi, kjer vladajo razmere do skrajnosti podobne onim v vesolju. Take naprave in preskusi v njih so nujni, če naj astronavti varno prodirajo v vesolje in se od tam tudi živi vračajo.