letnik 1916.
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XCV1I. Izdan in razposlan 7. dne julija 1916.
Vsebina: Št. 211. Ukaz, s katerim se določajo najvišje eene za žive svinje in za svinjske produkte.
Sli.
Ukaz trgovinskega ministra v po-raznmu s poljedelskim ministrom in ministrom za notranje stvari z dne 6. julija 1916. L,
s katerim se določajo najvišje cene za žive svinje in za svinjske produkte.
Na podstavi cesarskega ukaza z dne 10. oktobra 1914. 1. (drž. zak. št. 274) se ukazuje tako:
8 1.
Obrtniško klati svinje na mast do teže 60 kg Za svinjo in svinje na meso do teže 40 kg za svinjo je prepovedano — izvzemši klanje za silo.
' Poljedelski minister more v posebnega ozira vrednih primerih pripuščati izjeme od te prepovedi.
§ 2.
Svinje na mast se smejo prodajati za klanje lo po klalni teži. Za klalno ležo je smatrati težo živega živinčeta, odbivši 22</, kg za živinče. Od kupnine, preračunjene na tej podlagi, je odbiti odstotke (takozvana budimpeštausko-koMnvanska uzansa).
(Oov.nUoh.)
Svinje na mast se smejo prodajati pitalcem ali živinorejcem, da jih dalje redijo, in svinje na meso le po živi teži brez kakršnegakoli odbitka.
Živinčeta se ne smejo v zadnjih 12 urah pred prodajo niti krmiti niti napajati.
Za vstavljene svinje se morejo smatrati le svinje na mast do 90 kg teže in svinje na meso do 40 kg teže.
8 3-
Ob prodajanju živih svinj na mestu, kjer se prevzamejo (od hleva) se ne smejo terjati in plačevati višje nego nastopno imenovane cene:
I. Za svinje na mast:
1.	Vstavljene svinje (živinčeta 60 do 90 kg težka), ako se prodajo pitalcem ali živinorejcem,
da jih dalje redijo.............6 K — h
za 1 kg žive teže;
2.	živinčeta vsake teže, ako se prodajo za zakol.......................6 K 80 h
za 1 kg po budimpeštansko-ko-bânyanski uzansi.
Poljedelski minister more v posebnega ozira vrednih primerih izjemoma dovoliti, da se smejo tudi svinje, težke več nego 90 kg, nakupiti po ceni vstavljenih svinj po živi teži, da se dalje pitajo.
127
/
II. Za svinje na meso:
Živinčeta težka čez 40 kg 4 K 70 h za 1 kg žive teže.
Za svinje na mast izpod 60 kg in svinje na meso izpod 40 kg ter za plemenske svinje ne veljajo najvišje cene.
V vseh v tem paragrafa ustanovljenih najvišjih cenah so zapopadeni vsi stroški, ki nastanejo do prihoda živinčet na postajo nakladanja (denar za živinče, repnina, tehtalni stroški, denar za gonjo, stroški za krmljenje in napajanje, stroški prevažanja do postaje nakladanja i. dr.).
§ 4.
Politična deželna oblastva morajo za prodajanje živih svinj na drugih krajih nego na kraju prevzetja (od hleva) v svojem upravnem okolišu ustanoviti najvišje cene, oziraje se na izgubo teže svinj na prevozu in na izdatke, ki nastanejo prodajalcu ali zopetnemu prodajalcu, in vpoštevaje primeren trgovinski dobiček.
Te najvišje cene ne smejo presegati pri svinjah na mast in meso v § 3 tega ukaza za posamezne vrste svinj ustanovljenih najvišjih cen za več. nego 2 odstotka.
Trgovinski minister more v porazumu s poljedelskim ministrom in ministrom za notranje stvari za določne občine dopustiti izjeme.
Politična okrajna oblastva morejo za svoje upravno ozemlje v okviru mej cen, ozuamenjenih v § 3, pod I in II, ustanoviti stopnjevane cene za posamezne kakovosti.
8 5.
Kadar prodaja pridelovalec sirovo mast od svinj (sirovo svinjsko mast vsake vrste in sirovo slanino) in sveže svinjsko meso tistemu, ki jo zopet prodaja, se za 100 kg čiste teže ne sme terjati in plačevati višja cena nego 780 K.
Za prodajanje zaklanih svinj v celih ali polovičnih kosih morajo politična deželna oblastva ustanoviti najvišje cene, ki pa ne smejo presegali 780 K za 100 kg čiste teže.
Kadar prodaja izdelovalec spuščeno svinjsko mast tistemu, ki jo zopet prodaja, se za 100 kg čiste teže ne sme terjati in plačevati višja cena nego 875 K.
V tem paragrafu imenovane najvišje cene veljajo za dobavljanje od izdelovalčeve železniške ali ladijske postaje brez omota.
Za omot pri pošiljanju svinjskih produktov vsake vrste se sme terjati in plačevati k večjemu 1 odstotek pribitka od prodajne cene.
§ 6-
Za prodajanje živih in zaklanih svinj, ter za prodajanje svinjske masti in svežega svinjskega mesa vsake vrste ustanovljene najvišje cene veljajo za plačila v gotovini na mestu prevzetja. Ako se podaljša rok za kupnino, se smejo terjati čez najvišjo ceno le obresti, ki ne presegajo obrestne mere meničnega eskompta avstrijsko-ogrske banke, veljavnega ob sklepu kupčije, za več nego 2 odstotka.
§ 7.
Za prodajanje prirejene, soljene, prekajene, papricirane, poparjene slanine in za druge vrste desertne slanine ter za prirejeno svinjsko meso in blago iz svinjskega mesa morajo določiti politična deželna oblastva najvišje cene za oddajanje po pridelovalcu tistim, ki jih zopet prodajajo.
Pravtako naj določi politično deželno oblastvo za svoj upravni okoliš prodajne cene za slanino in svinjsko mast vsake vrste in za sveže svinjsko meso, prirejeno svinjsko meso in blago iz svinjskega mesa v trgovini na drobno, to je kadar se neposrednje oddaja porabniku, vseeno ali ga oddaja pridelovalec ali, kdor ga zopet prodaja.
V ukazih političnih deželnih oblastev, s katerimi se javno razglašajo najvišje cene, ki jih izdadö v zmislu tega paragrafa, se mora političnim •okrajnim oblastvom dovoliti pravica, da določijo za svoj upravni okoliš tudi nižje cene, nego so najviše cene, ki jih je ustanovilo deželno oblastvo.
Politična okrajna oblastva imajo tudi pravico določiti, koliko klalne teže svinje ali kateri deli se morajo ob obrtniškem klanju v sirovem stanju oddati neposrednje konsumentorn.
§ 8-
Odredbe, ki so jih ukrenila politična deželna oblastva po §§ 4, 5 in 7 tega ukaza, je javno razglasiti najkasneje 15. dne julija 1916.1. in jih predložiti trgovinskemu ministru, ki ima pravico ukrenjene odredbe izpremeniti v porazumu z ministrom za notranje stvari in s poljedelskim ministrom.
§ 9.
Kdor za žive svinje terja, obljubi, plača ali sprejme zase ali za drugo osebo višjo nego v tem ukazu ali na njegovi podlagi ustanovljeno ceno ali kakršnokoli ne vštevno stransko dajatev katerekoli vrste, tega kaznuje politično oblastvo prve stopnje z zaporom do 6 mescev, ako dejanje ne spada pod strožjo kazen.
Kdor za drugo blago, za katero je v tem ukazu ali v predpisih, izdanih na podstavi lega ukaza, določena najvišja cena, terja, obljubi, plača ali sprejme zase ali za drugo osebo višjo ceno ali kakršnokoli stransko dajatev, ki ni števna v zmislu tega ukaza ali predpisov, izdanih na njegovi podstavi, tega kaznuje, ako dejanje ne spada pod strožjo kazen, politično oblastvo prve stopnje z denarnimi kaznimi do 5000 K ali z zaporom do 6 mescev.
V drugem odstavku navedeni kazni zapade tudi:
a)	kdor ravna drugače proti določilom tega ukaza ali na njegovi podlagi izdane odredbe;
b)	kdor vedoma ali opustivši potrebno skrbnost kakorkoli pripomore, da nameščenec, kateremu je poverjena prodaja, ali oseba, ki posreduje prodajo, ravna proti temu ukazu ali predpisom, izdanim na njegovi podstavi;
<■) kdor podpira, da kdorkoli in kakorkoli ravna zoper določEa tega ukaza in predpisov, izdanih na njegovi podstavi.
Kdor je obljubil ali plačal najvišjo ceno presegajočo ceno, ki se je terjala od njega, bo kazni prost, ako poda ovadbo.
§ 10.
Predpisi tega ukaza se ne uporabljajo na žive svinje in svinjske produkte, uvožene iz carinskega inozemstva.
Taki inozemski prejemki se smejo obrtniško oddajati po višjih cenah nego po najvišjih cenah, ustanovljenih v tem ukazu in na njegovi podlagi, le po pogojih, ki jih določi minister za notranje stvari v porazumu s trgovinskim ministrom.
§ H-
Ta ukaz dobi moč 15. dne julija 1916. 1. Hkratu se razveljavlja ministrstveni ukaz z dne 29. novembra 1915. 1. (drž. zak. št. 348).
Hohenlohe s. r.	Zenker s. r.
Spitzmüller s. r.
Iz c. kr. dvorne in državne tiskarne.