Za poduk injtratek čas. Gregor Jož. Plohel, doktor bogoslovja, dekan in nadžupnik Ptujski. (Konec.) Ko je vse to bilo vravnano, pravi v 14. toeki tako-le: ,,Ker je za veljavo poslednjega sporočila potrebno, da se imenuje :glavni dedič, ta naj bo moja duša, in sicer dobrih del, katera tukaj naročim: vse premoženje, kar še ga po zgoraj navedenih volilih oetane, naj se naloži na obresti, in najpred odloči zadostni kapital za 2 ustanovi dvema mladeneema tako, da bo vsaki dijak na leto prejel 100 gld. Sedaj nese ta ustanova za enega 150 gld. — Za to ustanovo 80 poklicani v prvi vrati sorodniki ustanovitelja, potem rojeni v Ptuji in pri Svetinjah; če med temi ni sposobnih, tudi drugi. Pravico ti ustanovi podeliti ima nadžupnik Ptujski. — Ko je zadosten kapital za ustanovi odločen, imajo si obresti ostalega na dva ednaka dela razdeliti. Ena polovica je namenjena mojim revnim sorodnikom, če je za njih oskrbljenje, za nakup kakega zemljišča, ali pri ženitvi dnarna pomoc potrebna; ali pa, ako katerega zadene kaka neareča po ognji, toči itd., od vaakega terja Plohel, da z verjetnim spričevalom dokaže svojo potrebšrino, škodo imajo nepristranski cenitelji določiti. Modro še tako nadalje uaroči: ,,Ker se pa take potrebsčine ue bojo vaako leto namerile, morajo ae obresti h. kapitaln prišteti; po takem se uatanova množi, in ob času aile bo pomoč zdatnejša. — Druga polovica pa je odločena : prvič, zapuščenim ubogim sirotam Ptujskega meata, ia drugic domačim revežem po enaki razdelitvi." —¦ Kar zadevlje uboge sirote, želi naš Gregor, naj ae posebno ozir jemlje na pridne mladenče lepega zadržanja, ki se bočejo dalje izobraževati; in take sirote, katerim se nameri ženitev ali možitev, pa nimajo nobene dote, — in glede domačih revežev na take, ki so nekdaj videli boljše dneve, in se sramujejo beračiti. — Obresti tistega deleža, ki je namenjen revnim aorodnikom, znesejo sedaj na leto, če smo prav podučeni, 175 gld. Iz tega kratkega povzetka si menda dragi čitatelj apoznal blago srce našega Gregorja, dozdeva se, da je se svojimi dobrimi deli posnemati hotel sv. Miklavža, Naj mu ostane tedaj blag spomin! Podoba Gregorja Plohelna 8e znajde v Ptujski proštiji; kaže nam krepkega moža, polnega obraza, temnih lasi in modrih oči; utis, katerega gledalcu napravi, pa je ta: mož, ki ga ta podoba predstavlja, je bil blagega srca, trdnega in odlounega značaja; po avoji delavnosti in dai*ežljivosti vreden sin svojega naroda. Dragi čitatelj, v teh skromnih črticah aem te opozoril na blagega moža, ki še med nami živi s svojimi dobrimi deli, bil pa je nepoznan, pozabljen celo znabiti od nekaterih, ki ao vživali ali še vživljejo sad njegove dobrotljivosti. — Njegove ustanove za dijake so se. včasi iudno delile. Leta 1862, ko je nadžupnik Ptujski že podelil stipendijo bližnjemu aorodniku in če ravno je že obrok za prosilce pretekel, htela je atajerska namestnija vrinoti sina, mislim, nekega viajega uradnika, to pa je nadžupnik Jak. Standegger odločno odbil; tedaj bo Ptujskemu nadžupnikn vedno paziti, da ae vselej pri podelitvi postavno ravna. — Pokazal aem ti, dragi čitatelj, kos alovenake zemlje, ki nam je tega dobrotnika rodila; v spomin aem vzel nekatere britke zgodbe, ki jih je v teku stoletja prestala. Lepa je, dragi rojak, tvoja očetnjava. Idi na široko po deželah obširne Avstrije, lepše od naše Slovenske ne najdeš. Skrbi tedaj po svoji moei in svojih razmerah za njeni blagor, da ai tudi ti ohraniš blagi spomin še svojib poznih potomcev. Jaz pa sklenem z besedami Stanka Vraza, kakor sem začel: nSlava Bogu!... Oj kraaan si, krasan, ti moj zavičaju! Kakve u tebi, nikdje ruže ne cvetaju; čini se, da Bog te stvori kraju ljubljen, da jadnu Slovencu vrati raj izgubljen." Smešnica 1. V gostilnicah dobo človek za denar vse in toraj tudi lehko kaj pogodrnja, če mu v kateri ni kaj prav. Bil je tako tovnej nek gostilničar, ki je veliko na svojo gostilnieo držal, vprašal tujca. ko je ta odhajal: ,,Gospod, ali Vam je pri meni kaj manjkalo? — „0 da", reče ta, ,,brzdov za Vaše stenice".