Po novem popis pedofilov? Hiša ta Rome na Frankolovem A SONeHEK.com • swtf št. 73 - leto 62 - celje. 14.9. 2007 - cena 1,25 eub Bojan Šrot: »Celja ne bom pustil na cedilu« Sporen Povšetov hrib na nočni vojniški seji Na Novem trgu spet zamaka Sejem vseh sejmov 1ÓOOOO obiskovalcev 60000 kvadratnih mehov 1600 ruzstavljavcev 100 prireditev CEUE U.-19. SEPTEMBER MEDNARODNI OBRTNI SEJEM NA OGLED EVROPA IN SVET •.MGS Želite da so vaša okna bolj varna in hkrati vaš prostor prezračevan tudi ko so zaprta? J/ CELJE { prezračevalni sistem GECCO ) MIK d.o.o,Gaji42b. Celje .'■ OK M/V 080 12 24 www. mik-ce.si j Murska Sobota Maribor Celje Ljubljana Izola Nova Gorica Kranj | mi TEDNI BRANKO STAMEJČIČ Stranka kot podjetje? Odločitev celjskega župana Bojana Šrota, da se bo na novembrskem kongresu Slovenske ljudske stranke, katere podpredsednik je, potegoval za predsedniški stolček, ni nikakršno presenečenje. Šrotje svoje ambicije javno razgrnil že zgodaj spomladi, a si je vendarle za temeljit premislek o odločitvi vzel skoraj pol leta. Zdaj je jasno, da se je odločil za, kot pravi sam, temeljito spremembo svojega življenja - za boj za primat u stranki, ki je vse od svojih korenin povezana z družino Podobnik in njenimi sorodstvenimi vezmi, s pretežno kmečkim življem ... Odločil se je za vodenje stranke, kije praktično v vseh vladah doslej kljub različnim doseženim volilnim izidom kot članica te ali druge vladne koalicije krojila usodo države. A zdi se, da je prav to, da stranka na vseh volitvah dosega zelo različne rezultate, temeljna spodbuda Šrotu za njegovo kandidaturo. SLS se je namreč vselej odlično odrezala na lokalnih volitvah in krepko slabše na državnozborskih. Ker prav slednje prihajajo že prihodnje leto, se zdi, daje Šrot med prednosti svojega dela uvrstil izboljšanje rezultatov stranke na državni ravni. A način, da bi to dosegel, se zdi tvegan. Čeprav ves čas poudarja ponos na korenine stranke in njeno s kmečkimi žulji obarvano podobo, bi odločitev v stranki zanj namesto preverjenega Janeza Podobnika bržkone pomenila močan zasuk i; politiki stranke. Ne nujno krepak zasuk u desno in h kapitalu. Vsekakor pa odmik od nekaterih strankinih prednostnih nalog v prejšnjih mandatih. Odmik od pretežno ruralne volilne baze k bolj meščanski, približevanje centrom gospodarske moä, zasuk v socialnih programih... Šrot o tem sicer ne govori jasno. In četudi zanika navezo ali po nekaterih mnenjih že kar družinski projekt družine Šrot (brat Boško vodi Skupino Pivovarne Laško, ki med drugim obvladuje tudi časopisno hišo Deb, brat Srečko vodi medijsko hišo NT&RC), bi njegova izvolitev zanesljivo pomenila zasuk v politiki stranke. Ob večji navezavi na kapital (kot je to storila že LDS) in bolj jasnih oziroma razvojno in evropsko naravnanih ter primerljivih strankarskih programih. Celjane predvsem zanima, kaj njegova odločitev in morebitna izvolitev na čelo stranke pomeni za mesto, v katerem je alfa in omega izjemnega razvojnega prodora. »Mesto skušam voditi kot gospodarstvenik, kot uspešno podjetje,« je nekoč dejal Šrot. In to s številnimi projekti, podprtimi z evropskim in državnim denarjem, tudi dokazal. Kar po drugi strani bržkone pomeni, da bi tudi s stranko skušal storiti podobno. Bo to za volilno bazo te stranke izziv ... pogled v prihodnost ... ati jabolko, i» katerega ne bodo upali ugrizniti? Odgovori bodo znani sredi novembra, po strankinem kongresu. w Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije razpisuje zadnji letošnji vpis v naslednje podiplomske študijske programe: ZNANSTVENI MAGISTERIJ - Državne in evropske študije - Mednarodne, primerjalne in evropske študije STROKOVNI MAGISTERIJ - Javna uprava - Mednarodne in diplomatske študije SPECIALIZACIJA - Državne študije DOKTORAT ZNANOSTI - Državne in evropske študije ROK ZA ODDAJO PRIJAVNICE ZA VPIS: 25. september 2007 VPISNI DNEVI: 27. - 28. september 2007 Za strokovna magisterija je razpisanih 140 koncesioniranih (brezplačnih) vpisnih mest. S strokovnega magisterija je možen prehod na znanstveni magisterij upoštevajoč pridobljene kreditne točke. Obrazec za prijavo za vpis in vse informacije dobijo kandidati na spletni strani fakultete www.fds.si, po telefonih: 041/497-520,04/260-18-50 in prek elektronske pošte brdo@fds.si. Sejem presežnikov poln obljub Minister Vizjak obrtnikom obljubil boljše pogoje poslovanja Jubilejni 40. Mednarodni obrtni sejem so že prvi dan označili kot sejem presežnikov. Ne samo po številu obiskovalcev, temveč tudi po ogledih najnovejših dosežkov, trendov in novosti v različnih panogah, kot je v uvodu povedal minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak. Na uradnem odprtju so govorci malo več pozornosti kot doslej namenili okroglemu jubileju sejma. »Štirideset let je lepa delovna doba človeka, obenem je MOS v obdobju, ko bo svojo podobo gradil še naprej in predstavljal most med razvito Evropo, kamor spada Slovenija, in vzhodnimi, manj razvitimi trgi,« je izpostavil direktor družbe Celjski sejem mag. Franc Pangerl. Tudi predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miroslav Klun se je spomnil časov, ko je sejem šele nastajal. »Nastal je zaradi potrebe po lastni sejemski prireditvi, saj so bile takratne razmere obrti izrazi- ^apBijrs P^-asfBu,.4 Blaž EP j mu. »MIG»" S ^VMir BÉany-'j: • _ i Y W^Sk V iC^lcfll Z leve: Franc Pangerl, Andrej Vizjak in Miroslav Klun »Vsem skupaj želim, da spoznate veliko novih priložnosti, da se vam utrnejo nove ideje, da sklenete nova poznanstva in prispevate svoj pomemben košček k mozaiku uspešne in razvojno naravnane Slovenije,« je podjetnikom zaželel Andrej Vizjak. to nenaklonjene,« je povedal in uvodnim slavnostnim besedam kmalu dodal konkretne zahteve obrtnikov. »Zahtevamo, da se strukturna sredstva namenijo tudi za mi-kro podjetja z do šest zaposlenimi. In to s poenostavljenimi pogoji za dostop do njih, kot so jih imeli sosedje čez mejo. Zahtevamo tudi, da država vrne olajšave za investiranje, s katerimi bomo lahko gradili razvoj in uresničili strategije razvoja Slovenije.« Kot odgovor na to je minister Vizjak poudaril, da se veliko izboljšav obeta s spremembo obrtnega zako- na, ki določa znižanje zahteve glede izobrazbe za pridobitev obrtnega dovoljenja in odpravo administrativnih ovir. »Želimo namreč odpreti vrata vsem, ki v podjetništvu vidijo priložnost za zaslužek, delo, korektno konkurenco in rešitev svoje in prihodnosti družinskih članov.« Ministrstvo za gospodarstvo se letos z nacionalnimi inštitucijami prvič predstavlja na sejmu. Vizjak je še posebej izpostavil Javno agencijo za podjetništvo in tuje investicije, ki je letos razpisala že za 13,7 milijona evrov subvencij in investicijske in »MOS je postal stičišče novih tehnologij in novih poslovnih priložnosti. Marsikateri podjetnik in obrtnik je na MOS-u našel svojo življenjsko priložnost,« je zadovoljno povedal Franc Pangerl. razvojno naravnane projekte. Samostojno se prvič na sejmu predstavlja tudi kmetijsko ministrstvo, ki želi predvsem predstaviti pestro ponudbo pridelkov, izdelkov in storitev slovenskega podeželja. ROZMARI PETEK Foto: GREGOR KATIC Po kaj na sejem? me zanima, tako poslovno kot zasebno. Gledala sem vse za gradnjo hiš, zavarovanja do stvari, ki jih potrebujem v pod- Vsakemu razstavljavcu naj bi sejem nudil ogromno potencialnih poslovnih priložnosti. In kaj pravzaprav najbolj zanima naključne obiskovalce? Niko Šoštarič, Ljutomer: »Obrtne storitve in proizvodi obrtnikov me že po službeni dolžnosti zelo zanimajo. Rad pregledam, kaj je novega na področju obrtništva, kaj novega delajo, izumljajo, zato sem vsako leto reden gost.« Suzana Štumpf, Miklavž nad Dravskim poljem: »Vse po malem. Z možem prideva skoraj vsako leto v Celje na obrtni sejem, letos pa bova še posebej natančno pogledala gradbeni del. Kakšni novi materiali so na tržišču, koliko stanejo in tudi ostalo.« Jože Križan, Galicija: »Zaradi radovednosti grem v Radgono in Celje prav vsako leto na sejem. Zanima me pravzaprav vse, malo bolj sicer strojništvo, malo manj pa avtomatika. Nič posebnega ne pogrešam. Je preveč vse- Brian Meh, Kalifornija: »Mene zanima vse, najbolj mogoče gradbeništvo, notranja oprema, ker se tudi sam s tem ukvarjam. Skupaj s partnerji imamo tukaj tudi razstavni prostor. Vsega si še niti nisem ogledal, a sem že zdaj videl precej zanimivih stvari, od tega predvsem veliko novosti, ki jih drugje v svetu ne vidim.« Mojca Lahovec, Kočevje: »Sem pridem predvsem zato, ker je sejem zelo raznolik in nudi precej zanimivih stvari. Pregledam vse po malem, vse jetništvu.« RP, foto: GK Niko Soštarič Suzana Stumpf - Št. 73 -14. september 2007 — NOV) 7IDKIK DOGODKI 3 Krivi trgovci ali proizvajalci? Zdaj smo bolj ali manj v trgovinah že vsi opazili višje cene izdelkov. Zanje naj bi bili po trditvah trgovcev še vedno krivi proizvajalci, torej živilskopredeloval-na industrija, sami pa si s podatkom, da marž niso spreminjali, perejo roke. A vendar zgolj marže niso problematične, težave so v ostalih pritiskih trgovcev na živilce. Tako v Sparu, Mercatorju in Tušu poudarjajo, da njihove marže ostajajo enake, cene so spremenili le proizvajalci. V 1\išu so bili zara- di našega vprašanja o podražitvah že skorajda užaljeni. »Cen sami ne dvigujemo, zato je pozornost, ki je ob podražitvah usmerjena zgolj na trgovce, neupravičena. Podražitve namreč prihajajo s strani proizvajalcev, naših dobaviteljev, zato vam lahko le oni posredujejo odgovore na vprašanja, ki jih zastavljate,« so nam zapisali v odgovoru. Zivilci na obtožbe ne upajo odgovarjati, saj bi lahko veliki trgovci, od katerih so odvisni, z njimi takoj prekinili sodelovanje. A zato je bolj zgovoren predsednik sindikata kmetijsko-živilske industrije Srečko Čater, ki je podatke o tem, kakšne zahteve proizvajalcem vsiljujejo (pre)močni trgovci, zbrai v 11 različnih podjetjih. »Marže se res znižujejo, vendar rabati skokovito naraščajo,« opozarja. »Poleg tega v pogodbe trgovci vsiljujejo različne premije, po katerih so upravičeni do določenih popustov pri končni ceni. Na primer premija za finančno disciplino. Ker so redni plačniki, zahtevajo 3 do 5 odstotkov popusta. In premije za uspešnost, ker so letos prodali več nji- Do podražitev bo prihajalo postopoma, in sicer ves september. Ob tem si določene trgovine »privoščijo« celo takšne spodrsljaje, da cena na izdelku še ni spremenjena, v računalniku pa že. V takšnem primeru lahko kupci zahtevate, da boste izdelek kupili po ceni, navedeni na izdelku, ne v računalniku! hovih izdelkov kot pretekla leta. Preden dajo nov izdelek živilca na polico, spet zahtevajo plačilo, in sicer kot nekakšno takso. Pet odstotkov rabata si naberejo že zato, ker proizvajalcu ni treba vračati izdelkov s preteče-nim rokom ... Super rabati tako znašajo že več kot marža.« Natančno razpredelnico o zneskih in postavkah, ki si jih zaradi svoje velikosti lahko izborijo trgovci, bo sindikat javnosti predstavil v kratkem. ROZMARI PETEK KRATKE MINISTRSKE Okrevanje Na podelitvi nagrad inovatorjem v Saša regiji je bilo izrazito opazno, da je bila »zadržana« velika večina inovatorjev iz Esotecha. Nekateri so zlobno natolcnili, da je nova ministrica za zdravstvo Zofija Mazej Kukovič zaradi znanega dogajanja v Esotechu prvo ekipo že poslala na okrevanje. www.radiocejje.csi za serviranje. . običajnih za gospodinjstva. Slike so predlogi eljajo za izdelke brez dekoracijah dodatkov, letim ODV. Za napake v tisku ne odgovarjamo. Najvišja kakovost po najnižjih cenah! • s hrenovko ali •s hrenovko s sirom ali • s pikantno klobaso iz hladilnika, 250 g 7.96/kg Padano vakuumiran, iz hladilnika, KUCHENKAISER Biskvitne kocke/ kokosovi kupčki 250 g/185 g Čokoladni dražejl/ arašidi s čokolado • latte macchiatoüMSali • mlečna ali • jagoda- -jogurt '■] 200g ™ : hladilnika, 250 g LATTE _ MACCHIATO Ministrica iz Velenja Zofija Mazej Kukovič je v torek po glasovanju v državnem zboru prisegla pred poslankami in poslanci. Podprlo jo je 48 poslank in poslancev (proti jih je bilo 23). Po odstopu Andreja Bručana bo prevzela vodenje ministrstva za zdravje. Za začetek svojega enoletnega mandata namerava najprej spoznati ljudi, s katerimi bo delala. Sicer pa kadrovskih vprašanj ne postavlja med prednostne naloge, temveč se bo skušala najprej posvetiti usklajevanju ciljev. AB Turistična karta Obsotelja in Kozjanskega Razvojna agencija Sotla je v kulturnem domu Šmarja pri Jelšah predstavila novo turistično karto Obsotelja in Kozjanskega. Konec januarja je Slovenska turistična organizacija razpisala povabilo k partnerskim projektom, ki vzpodbujajo promocijske aktivnosti na območjih z razvojnimi problemi. Razvojna agencija Sotla se je skupaj z občinami Bistrica ob Sotli, Kozje, Podčetrtek, Rogaška Slatina, Rogatec in Šmarje pri Jelšah prijavila na ta razpis, rezultat skupnega dela pa je nova turistična karta. Skupna vrednost projekta znaša devet tisoč evrov, izdelavo in oblikovanje turistične karte pa so financirali Slovenska turistična organizacija ter občine Obsotelja in Kozjanskega. »Karta je pomemben prispevek k turizmu na podeželju na našem območju, ker poudarja dodatno ponudbo poleg pri nas znanega zdraviliškega turizma v Rogaški Slatini in pa v Termah Olimia. Možnost promoviranja imajo kulturne in naravne znamenitosti, poleg tega pa tudi ostali ponudniki - turistične kmetije in vino-toči,« je povedala Bojana Žaberl iz Razvojne agencije Sotla. Karta je natisnjena v 50.000 izvodih in je petjezična. Na voljo bo v vseh turistično-informacijskih centrih, poslali pa jih bodo tudi na predstavništva nekaterih turističnih organizacij v tujini. AT www.novitednik.com Hotunje odkrivajo iskalci idile Prizadevanja za prepoznavnost Blaža Kocena - Kmetovanja manj, domačini ostajajo KS Ponikva se lahko ponaša s toliko kulturnimi, zgodovinskimi in naravnimi znamenitostmi, da smo si precej belili glavo, kaj vse popisati. Začeti pri domačiji blaženega Slomška, spoznavati bogato turistično ponudbo in kulturno dogajanje v kraju, občudovati velikonoč-nico...? Tokrat smo se odločili za vasico Hotunje. Že sama pot na Hotunje med neskončnimi nasadi jablan, polnih rdečega jesenskega pridelka, je idilična. Kaj šele razgled na eno od 15 vasi KS Ponikva, zaradi katerega nas predsednik KS Janko Pušnik odvede na bližnji hrib. V objemu Konjiške gore, Boča, Resevne, Rifnika in Rudnice pogled seže še veliko dlje, zaradi izjemnih klimatskih pogojev, ki jih omogoča te-ta, pa so, kot pravijo domačini, nekoč v kraj prihajali astmatiki. »Hotunje se geografsko delijo na zgornje, ki so umeščene v strmi del na okoli 300 metrov nadmorske višine, in spodnje, premorejo pa tudi železniško postajo. Kakšnih 280 prebivalcev šteje vas dan- SžraiTMIi tirnem kraju danes,« opisuje Pušnik. V zaselku spodnjega dela vasi je zmeraj več hiš, tudi kakšni novi priseljenci se doselijo, tako da število prebivalstva ne upada. »Zgornji del Ho-tunj pa je pretežno kmetijski oziroma polkmetijski. Domačije se na srečo obnavljajo. Pred kakšnimi 20 leti smo tukaj imeli prav vzorčne kmetije, zdaj, ko se pogoji za kmete slabšajo, iz večine domačij vsaj kateri od družinskih članov hodi v službo. Sicer pa Hotunje premorejo še tri večje kmetije, posebej velja izpostaviti ekološko kmetijo Andreja Debelaka. Turisti in ostali obiskovalci so navdušeni nad ogledom domačih živali, pa nad domačim sirom, kisom,« dodaja Pušnik. »Nekoč so biU na Hotunjah največji grunti daleč naokoli, pohvalimo se lahko s kar nekaj slavnimi rojaki,« pravi Slava Kovačič, upokojena učiteljica zgodovine in geografije, ki ve o razvoju kraja veliko povedati. Biaž Kocen premalo cenjen »Ime Hotunje se pojavi že v srednjeveški listini in to leta 1054 med posestvi, ki jih je grofica Hema Selško-Breška obdržala v svoji lasti, medtem ko je ogromno posestva v Savinjski marki podarila krškim škofom na Koroškem,« opisuje Kovači-čeva. Zagotovo pa je bilo območje poseljeno že dosti prej, saj je tukaj mimo vodila rimska cesta, katere del V akciji NOVI TEDNIK V VAŠEM KRAJU bomo obiskali SEDLARJEVO. Našega novinarja boste našli na domačiji pri Peč-nikovih v ponedeljek, 17. septembra, ob 19. uri, kjer mu boste lahko zaupali zanimivo zgodbo ali predstavili problem. Če želite, da pridemo tildi v vaš kraj, nam pišite ali nas pokličite! so tudi izkopali. O samem izvoru imena Hotunj pa vaš-čani niso čisto prepričani, čeprav se govori, da naj bi vas ime dobila po roži, pravzaprav plevelu, ki se imenuje hotavna in so jo do danes že skoraj izkrčili. Ni pa dvoma o tem, na katerega sovaščana so na Hotunjah najbolj ponosni. Tam se je leta 1821 rodil Blaž Ko-cen, sicer duhovnik in učitelj, vendar izjemno plodo-vit in svetovno znan kartograf. O njegovi življenjski in poklicni poti so izdali knjižico, poimenovali osnovno šolo na Ponikvi in ob njegovi rojstni hiši postavili spomenik. Ena največjih pobudnic boljše prepoznavnosti Blaža Kocena pa je ravno Ko-vačičeva. »Dovolj zgovoren je podatek, da Avstrijci še sto let po njegovi smrti izdajajo atlas z njegovim imenom, Slovenci pa ga bolj slabo poznamo,« pravi Kova-čičeva. So pa na Hotunjah pred časom gostili nekaj najvidnejših slovenskih akademikov, saj so skupaj s Slovensko matico pripravili simpozij o Kocenu. »Števil- Zaradi tovrstnih prizorov prihaja na Hotunje zmeraj več obiskovalcev. Ogledali smo si domačijo Blaža Kocena, ki jo obnavljajo. Veliko je bilo dela s tramovi, pa s slamnata Slava Kovačič in Janko Pušnik pred spomenikom Blažu Kocenu ni gostje so se zbrali ob spomeniku, tik ob njegovi rojstni hiši. Pa veliko turistov zaide sem. Žal se je hiša že pred leti podrla. Za rekonstrukcijo si res prizadeva domačin Andrej Debelak,« pravi Kovačičeva. Ogledamo si nastajajočo hiško, ki je že pokrita s slamnato streho. »Pravno-formalno zadeve glede lastništva niso urejene, zato še ne vemo, kako in kaj,« doda Pušnik. Vsekakor bi si na Hotunjah želeli obnovljene domačije, ki bi si jo turisti ogledali, pa tudi prostor za predstavitev Kocena bi se našel. Sicer pa vam bodo, če vas pot zanese mimo, gostoljubni domačini rade volje postregli z informacijami, pa tudi na dežju zagotovo ne boste ostali. V neposredni bližini najdete ekološko kmetijo, kjer so vrata zmeraj odprta. Stalno razstavo o Kocenu pa si lahko zaenkrat ogledate v prostorih osnovne šole. »Ha bi I© še tako ostalo ...« Da eno od rdečih niti razvoja KS Ponikva predstavlja turizem, je jasno že na prvi pogled - poti in imena znamenitosti so Učno označena, za kar skrbi aktivno Turistično olepševalno društvo Ponikva. Predvsem kolesarje rado zanese v te kraje. »Tudi glede infrastrukture se na Hotunjah ne moremo pritoževati. Največ je bilo narejenega med leti 1990 in 2000. Lani smo z občino začeli graditi še kanalizacijo, ki je manjka še kakšnih 200, 300 metrov. Upamo, da bo čimprej končana, da se lahko dokončno lotimo še ceste. Poleti ni ravno prijetno, ko se po njej dviguje prah,« našteva Pušnik, ki ne pozabi dodati še nekaj besed o složnosti vaščanov, ki jim je še zmeraj samoumevno, da je za vsako novo pridobitev treba stopiti in delati skupaj. »Glede na to, da se veliko vaščanov vozi v službo v Celje in Šentjur, smo veseli, da ostajajo na svojih domačijah. Veseli pa smo tudi novih prišlekov, predvsem mladih družin, ki se zmeraj raje odločajo za umik iz mesta.« Le, meni Pušnik, če ljudje ostajajo, se kraj lahko razvija in ponudi kaj novega. POLONA MASTNAK Foto: ALEKS ŠTERN mm TEDNIK aktualno 5 Vrednost naložbe je zgolj v prvi fazi 7,5 milijona evrov, koliko bo znašal drugi del, v kateri bodo kasneje poslovni prostori in prodajna razstava, Pliberšek še ne omenja. Hitrost Je konkurenčna prednost Mik Celje danes v Vojniku odpira nov obrat - Dnevno 600 oken Poslovno-obrtna cona v Arclinu bo danes dobila prvega uradnega »naseljenca«. V Mik Celje so tako, kot so napovedali že ob odločitvi za novo lokacijo, skoraj 12 tisoč kvadratnih metrov velik obrat končali do septembra. Zdaj bodo lahko izpolnili obljubo - 600 oken na dan in skoraj nič več čakalnih vrst. Kot je znano, se je podjetje za selitev odločilo zaradi prostorske stiske, saj širitev v Celju še nekaj časa ne bi bila možna, »naši kupci pa so na okna morali čakati povprečno dva meseca in pol,« je povedal direktor Mika Franci Pliberšek. »Če bo po sreči, danes (v petek, op. p.) dobimo uporabno dovoljenje, ki je prvi pogoj, da se lahko v celoti, tudi uprava, preselimo. Selitev sama bo kar velik projekt, tako da računam, da bomo v kakšnih Kljub obljubam Občine Vojnik semaforiziranega križišča pred obrtno cono še ni. Urejeno naj bi bilo šele do konca leta. »Kot prvi naseljenci v coni imamo zaradi tega nekaj nepotrebnih težav, že na primer pri tehničnem pregledu so od sedmih napak bile kar štiri vezane na samo obrtno cono. Vseeno težav s prometom ne pričakujem,« meni Pliberšek in dodaja, da »bo celo boljše, kot je bilo doslej«. Na večerno otvoritev obrata so povabili 1.200 poslovnih partnerjev. Že dopoldne bodo namenu predah otroško igrišče. Zemljo zanj je v najem dalo župnišče, skrbnik bo občina, postavitev ograje in igral pa je financiralo podjetje Mik. desetih dneh pa res vsi preseljeni.« Del proizvodnje sicer poskusno na novi lokaciji že obratuje, saj ravno s selitvijo strojev lahko pride do največjih tehničnih težav. Šele čez nekaj dni pa bo proizvodnja delovala v celoti. »Že sedaj smo v proizvodnji zaposlili 20 novih sodelavcev, ce- lotno število novo zaposlenih pa bo naraslo na 30,« ocenjuje tehnični vodja Matej Cvikl, »če želimo priti do kapacitete 600 oken na dan.« Z večjo proizvodnjo bo hitrost dobave Mikova prva in osrednja konkurenčna prednost, delež izvoza pa naj bi se povečal na vsaj petino proizvodnje. RP Stop krematoriju zaradi pietete? Iniciativni odbor krajanov Krajevne skupnosti Aljažev hrib, ki nasprotuje gradnji krematorija v Celju, minuli teden županu mestne občine Bojanu Šrotu ni uspel izročiti protestnega pisma. So pa zato posebno pismo napisali mestnim svetnicam in svetnikom. V pismu pojasnjujejo, da se z gradnjo ne strinja prav nihče od krajanov, ki ni rodbinsko, strankarsko ah kapitalsko povezan z investitorjem. Ponovno so poudarili, da so svoje nasprotovanje izrazili že v avgustovskem pismu županu, predstavnikom krajevne skupnosti Aljažev hrib in tudi ministrstvu za okolje. »Le ministrstvo za okolje nam je poslalo odgovor, iz katerega razbiramo, da investitor v tej fazi postopka še ne bi smel ničesar ukrepati v smeri izgradnje krematorija. A je ... Naročil je arhitekturni projekt, izbral dobavitelja tehnologije za sežiganje, začel zemeljska dela in dodobra zlobiral celjske urbaniste, del svetnikov, vodstvo MOC-a ter celo vodstvo KS Aljažev hrib,« so zapisali v pismu svetnikom. Medtem nobenega pisma še ni prejel župan Bojan Šrot. »Peticijo sem sicer prejel,« je potrdil Šrot, »vendar ne stoji na tehtnih argumentih, temveč zgolj na podatku, da krajani temu preprosto nasprotujejo. Razumem sicer njihove pomisleke, zadnjo besedo pa bodo imeh svetniki, ki sprejemajo prostorske akte v vseh lokalnih skupnostih. Stroka je namreč svoje že povedala, in sicer da negativnih učinkov na okolje ni.« Kot je še dodal prvi mož občine, je pričakoval, da bodo ljudje, glede na to, da že živijo ob pokopališču, na »te stvari« že bolj ah manj navajeni. »Najbrž gre bolj za pietetne razloge. Morebiti bo kdo kot predstavnik krajanov prišel na mestni svet in povedal razloge proti krematoriju, ki ga sicer imajo tudi v Ljubljani in še v mnogih mestih po svetu.« RP, BS Pikinih osemnajst Od nedelje dalje bo Velenje spet pikasto obarvano, saj bodo ob 16. uri uradno odprli največji otroški dogodek, Pikin festival, ki letos praznuje 18. rojstni dan. S »Pikinih osemnajst« je povezana tudi tema letošnjega festivala. V tednu dni se bo v Velenju zvrstilo več kot 50 gledaliških, lutkovnih in plesnih predstav, vsak dan bo odprtih kar 120 otroških ustvarjalnih delavnic. Pika bo vsako popoldne pripravila čajanko in zabavo na večernem odru, na osrednjem prizorišču na TRC Jezero v Velenju bodo ves čas tudi Pikina pošta, banka, tabor, knjižna menjalnica, zabavišče ... V Velenju pripravljajo tudi šest Pikinih razstav, omeniti velja še Pikin kino, jadralno regato za Zlato Piko ter državno srečanje najboljših otroških plesnih skupin Slovenije Pika miga. Častna pokroviteljica letošnjega festivala bo priljubljena violinistka Anja Bukovec, ki bo v četrtek ob 19. uri v Domu kulture pripravila dobrodelni koncert, izkupiček pa bodo namenili za humanitarno akcijo Sveta Evrope Vsi drugačni, vsi enakopravni. Tudi letos bodo gostje otroci iz Bosne in Hercegovine, sicer pa so lani zabeležili 90 tisoč obiskovalcev. »S festivalom rastemo tudi organizatorji - tako, kot so v preteklih letih zrasle generacije mladih, ki so z dogajanja odnašale lepe spomine, številne nove izkušnje in doživetja ter spoznavale prijatelje in svetove, ki so jim bih do takrat neznani. In prav to je naš namen tudi letos,« je poudaril vodja festivala Matjaž Černovšek. US www.nowitednik.com --Št 73 -14. september 2007 - m Ima. in priimek: Obkrožite vaš srečen dan! Kuponfek pošljite na naslov RC, Prešernova 19, Celje, ali ga vrzite v boben Rulete Casino Faraon v Citycentru Celje, v I. CüycmtrusCeljt uas.sreceiv .orda, Lwm prUie-se, Stuysfa) ttoč 1 Hđtehv Portio w ir CeljuJ akltorek ob 1620 uropa, utu čaka, še, 6 l&pMv nagradi Jt&tùH, Casutoja, Faraon, za, SO euroir obesek, Zlatarne, Adamas ^'majici NT&.RC '■Ž majici, City centra, Celje- / 6_ gospodarstvo"_ Ko izvedo za višino plače, pobegnejo v tujino Kaj naj z delavci pozimi? - Dvig plač zanima le delavce Ponovno pogrevamo staro zgodbo - delavcev na borzi je preveč, medtem ko delodajalci tarnajo, da za delo ne morejo dobiti prav nikogar. Vsaj iz Slovenije ne. Za delo so zainteresirani bivši »južni bratje«, za katere veljajo stroge kvote, medtem ko deloiskalce iz držav Evropske unije, za katere kvotne omejitve ne veljajo, bolj mamijo avstrijske kot slovenske plače. Kljub temu, da število brezposelnih ne samo v celjski regiji, temveč po vsej Sloveniji pada, ni ljudi za konkretno, ponavadi fizično in nekvalificirano delo, ki jih potrebujejo delodajalci. Namesto tega se na zavodu vzpostavlja skupina težje zapos- Med Savinjsko-šaleška območna gospodarska zbornica je v torek pripravila slovesnost, na kateri so podelili priznanja za inovacije v regiji Saša. Kot je poudarila predsednica upravnega odbora Cvetka Tinauer, inovativnosti posvečajo posebno pozornost, pri čemer podjetij naj ne bi več delili na majhna ali velika, temveč na bolj ali manj inovativna. »O inovativnosti govorimo kar naprej in kamorkoli gre- Jože Pušnik ljivih ljudi: starejših od 40 let, žensk ter tistih, ki že več kot leto dni iščejo zaposlitev. Nekateri od teh se, iskreno rečeno, delu spretno iz- mikajo, drugi nočejo poprijeti za delo, ki zahteva nižjo izobrazbo, kot so si jo po načelu »več znaš, več veljaš« pridobili, tretjim delo »zasmrdi«, ko izvedo za višino plače. Obstajajo tudi »četrti« razlogi, kot je na primer otopelost po večletnem čakanju na delo, a položaj ostaja enak. »Iz takšnega nabora se težko pričakuje rekrutiranje na trg dela,« pravi direktor celjske gospodarske zbornice Jože Pušnik. Zbornica je namreč pred kratkim na to temo pripravila posvet, na katerega je povabila tako tiste, ki kreirajo politiko (pristojna ministrstva), predstavnike zavoda za zaposlovanje, izobraževalne inštitucije in seveda gospodarstvenike. Raje k sosedom Delodajalci opažajo še eno neljubo značilnost slovenskega trga dela. »Tisti, ki prihajajo na trg dela iz šol, niso najbolj usposobljeni za delo,« je programe usposabljanj v šolah milo kritiziral Pušnik. »Še vedno nismo naredili premika med smermi. Še ved- Plača mesarja v Avstriji znaša približno 1.580 evrov, v Nemčiji jim zato, ker jih je vedno težje dobiti, ponujajo že 2.000 evrov, slovenski morajo biti zadovoljni s 640 evri. no prevladuje delež iz poslovnih, družboslovnih ved in manj iz tehničnih.« Na precej krut način so določeni opazili tudi, da delovna sila, ki je zanimiva za naše delodajalce, velikokrat zaide na tuje trge, predvsem v Avstrijo, kjer so pogoji ugodnejši kot v naših podjetjih. Kadrovnica iz znanega celjskega gradbenega podjetja je pri iskanju delovne sile v tujini naletela na precej nenavaden odziv. Ko je prišla promovirat delovna mesta, jo je pričakala polna dvorana kandidatov. Ko je obrazložila tudi pogoje dela (med njimi seveda tudi plačo), je v dvorani ostala sama. Ista kadrovnica je na posvetu rešila vsaj en problem - zavod za zaposlovanje je po štirimesečnem čakanju na delovna dovoljenja delavcev iz držav bivše Jugoslavije zadevo uredil v enem dnevu. Gradbenemu podjetju namreč pozimi delavec prav nič ne koristi. Iskanje delavcev čez mejo je le kratkoročna rešitev akutne težave pomanjkanja delavcev. Neustrezna izbira šol in poklicev ostaja dolgoročen problem, ki bo vedno bolj problem samih regij, napoveduje Pušnik, zato bodo morali biti srednje-, višje- in visokošolski programi v domeni pokrajin. »Posvet je bil s tega vidika gotovo dobrodošel, pri čemer se ponavadi na takšnih posvetih tudi gospodarstveniki med sabo o čem dogovorijo in si povedo, na kakšen način so sami rešili določeno težavo,« je zaključil Pušnik in hkrati namignil, da nas, vsaj kar zadeva dvig plač, čaka še vroča jesen. ROZMARI PETEK Stane Špegel je tudi sodelavec Radia Celje, kjer že vrsto let opravlja delo glasbenega urednika. O cetis NA KRATKO Na voljo Cetis in Pivovarna Laško Kapitalska in Slovenska odškodninska družba sta v tem tednu objavili skupno javno ponudbo za nakup delnic in poslovnih deležev v 46 podjetjih, med katerimi sta tudi Cetis in Pivovarna Laško. Za odkup 7-odstotnega deleža pivovarne se je že pred objavo ponudbe javilo podjetje Hiš, medtem ko se je 15-odstotni delež Cetisa že nekajkrat znašel v ponudbi, saj do zdaj zanj ni bilo zanimanja. Ponudbe sprejemajo do 29. oktobra, obenem pa pri Pivovarni Laško zahtevajo še predložitev bančnega poroštva v višini 40 odstotkov ponujene cene v znak resnosti ponudbe. Želja po večjem sodelovanju z Madžarsko Celjska območna gospodarska zbornice je na 40. MOS-u s trgovinsko in industrijsko zbornico madžarskega Schombathelya organizirala srečanje turističnih delavcev obeh regij, na katerem so turistična podjetja predstavila svoje ponudbe in izmenjala izkušnje. Po mnenju zunanjetrgovinskega atašeja madžarskega veleposlaništva v Sloveniji Gaborja Szücsa se Slovenci in Madžari ne poznamo tako dobro med seboj, kot bi se lahko. »Madžari razen slovenskih smučišč, Bleda in Postojnske jame ne poznajo turistične ponudbe, ki jo nudi Slovenija. Velja pa tudi obratno,« je izpostavil Szücsa. Vojvodina želi dodatna pojasnila o vlaganjih Že drugo leto zapored na MOS-u svoje gospodarstvo predstavlja tudi Vojvodina. Uvoz iz Vojvodine v Slovenijo se je v zadnjih letih izredno povečal. A je pokrajinski sekretar za gospodarstvo Siniša Lazič našega ministra za gospodarstvo Andreja Vizjaka opozoril, da vojvodinski vlagatelji in podjetniki niso dobro obveščeni o možnostih vlaganja v slovenski trg. Vizjak je obljubil, da bo agencija za podjetništvo in tuje investicije pripravila program, v katerem bo predstavila načine in možnosti investiranja v slovenski trg. Poudaril je še, da je slovenski trg odprt za tuje vlagatelje, saj ti omogočajo večjo konkurenčnost gospodarstva. V Tuzli nov Tušev supermarket V tem tednu je v Tuzli začel obratovati nov trgovski center 1\iš, v katerega je Skupina TUŠ vložila 4,5 milijo- Kot je povedal generalni direktor Skupine Tuš Aleksander Svetelšek, gre za prvo v seriji letošnjih odprtij na območju Bosne in Hercegovine. Tuzli bosta v oktobru sledila še Bijeljina in Brčko. RP Gospodarstveniki so na posvetu sicer večkrat izpostavili administrativno težavo pri izdajanju delovnih dovoljenj, saj podjetja nanje čakajo predolgo. Tudi problem kvot še ni rešen, saj naše delodajalce zaradi jezikovnih ovir zanima predvsem delovna sila iz držav bivše Jugoslavije. Tudi možnosti različnih oblik usposabljanja so problematične, saj se pogoji pogosto menjavajo, se razpišejo prepozno ... "W inovatorji tudi Spegel mo, mogoče tudi zato, ker je je premalo,« je poudarila. Sicer tudi v tej zbornici ugotavljajo, da se je večina podjetij odločila za nadaljnje članstvo. Na razpis velenjske zbornice se je prijavilo 14 podjetij z 29 inovacijami, sodelovalo pa je 67 avtoijev. »Opazna je rast v kakovosti inovacij. Ugotavljamo, da je v kategoriji profesionalnih inovacij prijavljenih manj podjetij, a z več novostmi, kar kaže na načrtno spodbujanje inovativnega dela,« je poudaril predsednik ocenjevalne komisije Bojan Stropnik. Komisija je skupno, v splošni in profesionalni kategoriji, podelila 7 bronastih, 11 srebrnih, 5 zlatih in eno posebno priznanje. Zlata priznanja so prejeli inovatorji v BSH Nazarje, Gorenju Mekom in Gorenjevem obratu hladilno-zamrzovalnih aparatov ter velenjskem HTZ-ju. Posebno priznanje je komisija podelila Stanetu Špeglu za njegove Odseve in odme- ve oziroma modre refleksije in perspektive Šaleške doline. V tem projektu so s pomočjo fotografij in videa predstavljeni posamezni industrijski objekti ter njihovi ambienti, ki svojstveno zaznamujejo podobo Šaleške doline. Vizualizacije so grafično obdelane tako, da izdelek dobi svojo novo zgodbo oziroma novo perspektivo, opremljene pa so tudi s primerno avtorsko glasbo. US, foto: GK Tretjina EK centra odprtega Z odprtjem prvih treh trgovin je po zapletih s tehničnim prevzemom zgradbe začel obratovati EK center na Mariborski cesti v Celju. Tehnične pomanjkljivosti so delavci odpravili konec tedna, da trgovinam C&A, Deichmann in Pikapolonica ni bilo treba prestaviti vnaprej napovedanega odprtja. Objekt, za katerega investitor Janko Turnšek ne želi razkriti, koliko ga je stal, ker določena dela še trajajo, ima dokončano tudi garažno hišo s 120 parkirnimi mesti. Kot napoveduje Turnšek, bo ostali del centra zapolnjen po novem letu, znano pa je, da za center išče le večje najemnike. RP, foto: GK STISKALNICE ZA SADJE »PREŠE« ŽAGAR Bogomir s.p. TovamiJk« 7,3312 Prebold www.eurciinox.biz, tel 03/ 705 34 70, faxt 03/ 705 34 71, gsm: 041/ 681 214 • RAZLIČNIH VELIKOSTI • NAGIBNA VARIANTA-ENOSTAVNO POLNJENJE IN PRAZNJENJE • KVALITETNA IZDELAVA, UGODNE CENI • IZDELANE IZ NERJAVNEGA JEKLA muc Koliko je Turnška stal objekt, ki se mu je v času gradnje zrušil strop, ni znano. - Št. 73 - 14. september 2007 - ?tUl' panner i najboljšim okusom akcija 7 (L)judje z veliko začetnico pozor, hud pes Po potrebi maškara Ah*ti moški ■ V poplavi groze na tem T Brigita Muškotelc, bolničarka z oddelka za intenzivno nego Gospa Fanika Kos iz Olimja je pred nekaj leti ostala brez nog, nato je hudo zbolel še njen mož. "Odločila sem se za dom. Sama niti iz bolnišnice nisem hotela nazaj domov, saj bi morali zaradi najine nege kar dve hčerki pustiti službo," nam je povedala pred dnevi v šmarskem domu upokojencev. Pozneje je postala še slabovidna: "Moram reči, da so me v domu sprejeli, kot da bi bila njihova mama. S tako prijaznimi ljudmi se tukaj lahko res dobro počutiš. In med njimi je dobrosrčna Brigita." To je bolničarka in domska pedikerka Brigita Muškotelc z Grobelnega, ki je polna dobre volje. Letos je dvajseto leto odkar je zaposlena v šmarskem domu. "Prvo leto po končani šoli sem kot bolničarka delala v celjski bolnišnici, nato se je pojavilo prosto delovno mesto v šmarskem domu," se spominja začetka. Takrat je živela v šmarskem naselju Zadrže, komaj deset minut pešpoti od upokojenskega doma. Bolničarsko delo je bilo dolga leta težje, kot je v zadnjem obdobju. "V domovih še ni bilo pripomočkov za nego stanovalcev, za kopanje. Zdaj, na primer, je mogoče postelje med umivanjem prilagoditi telesni višini delavca, ki opravlja nego. Tudi za kopanje so zadnja leta takšna dvigala, da lahko poskrbi za stanovalca en sam delavec," pripoveduje priljubljena Muško-telčeva. "Velika prelomnica je bila že pred 14. leti, kó smo začeli uporabljati plenice za enkratno uporabo." V šmarskem domu je 20 bolničarjev, med njimi dva le s stanovalko Faniko Kos, ki se v domu dobro počuti. fanta. Muškotelčeva je delala že na vseh oddelkih, saj bolničarke in sestre vsako leto prestavijo, da spoznajo delo v celotnem domu. Letos je zaposlena na oddelku za intenzivno nego, s 35 oskrbovanci, lani je bija na varovanem oddelku, kjer so tudi dement-ni. "Intenzivna nega je kljub vsemu zahtevna po fizični plati, varovani oddelek po psihični." Bolničarka dela v treh izmenah, njen delavnik traja po dobrih šest ur na dan, pri čemer redno delajo vsako soboto ter dve nedelji na mesec. V dopoldanski izmeni začne delavnik ob 6.20, s t.i. predajo službe, pogovorom med sodelavci o tem, kako je bilo ponoči in kako naj bo čez dan. Takrat izvejo, če bo treba kakšnega od stanovalcev spremljati na zdravniške preglede ali kakšno od domskih prireditev ali piknikov, kjer je potrebna pomoč pri hranjenju. Po 7. uri sledijo jutranja nega, zajtr-...... , .... kovanje, kopanje, malica, pa Glede na kupone, ki prihajajo v naše uredništvo, os- pnprava na kosilo ter oseb-taja vrstni red na lestvici zadnje &*se nespremenjen. no d kosüom in po Veseli pa smo. da se med predlogi, koga Se predstaviti. n) Nokatrri sl,lni)v.,|n vsak.eden pojavi tudi kakšno novo ime. se po kosilu odpravijo na po- 1 Ma,da Makovšek............................... 203 glasovi ^ k (| fi/j()tl.r.,pi)o. 2 Cvetka Operčka ...............................................127 ^ , ^ ^ ^ 3. Klavchja Brežnik...............................................95 slu-be ,djnski 1/mem 4. Branko Kuštoma, ...............................................74 S(, b 5. Sabina Ko ar......................................................50 . ., ,. . J _ ,„ lui. V nočni izmeni so dve me- 6. Sonja Mastnak..................................................20 . . . . , , 7. Dragica TMrk........I......................................... 19 "™,skl "»« '•" 8. Ivanka T„la„. .1..................4>i.i 15 poskrbijo za čaj ter nogo 1. Olga Židan......................................................... 12 i'it'hrafaii|i'nc|«ikrelnili su 10. Brigita Muntotele...............................................u n°v/c^med Spaniern, da ne pnde do preiezanm. Pozorne morajo biti tudi na zvo-; nec, ko stanovalci opozori-i(L>judje z veliko zacetnico; jo na svoje potrebe. !.......,.,,., . ! Bolničari evo delo zagoto- ; Glasujem za (ime in priimek, točen naslov ali naslov ustanove): . vo nj j^j^q "Najbolj sem ve- _ i sela, ko vidim, da nekomu ! ustrežem in se me razvese- ; f - M i I li, celo objame. Všeč mi je ! m~~~7~r"'■ ''"'i " lil^T 'i " %"'% tudi, ko z obrazov svojcev , Mol naslov (ime in priimek, ulic, kra||: | razbereä. da bolniC;lrjev irad !_______„__________________________________; cenijo. Seveda se na stano- 1 ; valce tudi navežeš, čustva je ____ ! težko zatajiti." Bolničarko ; Kupon pošljite na Novi tednik. Prešernova 19,3000 Celje. ; BrigitO imajo radi tudi za- ; Vsak teden bomo med pošiljatelji izžrebali dobitnika hišnega darila. '< radi vesele narave, saj se za ..........................' pusta obleče v maškaro: "Do- Nagrajenka tega tedna je Majda Rom, Ogorevc 25,3220 ma so bili veseli ljudje, že Štore, ki bo prejela hišno darilo NT&RC. oče je izdeloval maske, ma- ma, brat in jaz pa smo se pridružili." V dom upokojencev so prišli enkrat za pusta celo trije sneženi možje; preoblečena bolničarka Brigita in njena sinova. Zelo rada pleše, zato na domskih zabavah poskrbi še za plesno dobro voljo. Doma, na Grobelnem, sledi še en delavnik. Po dopoldanski izmeni so na vrsti delo ob domačem štedilniku, pospravljanje, vrt in njiva. Prevzelo jo je šivanje gobelinov: "Navdušenje nad njimi je tako močno, da se občasno kakšna jed prismodi, mleko pa obvezno prekipi." Pa še nekaj: z možem in sinovoma so veliki ljubitelji gorenjskih gora, kjer preživijo kar nekaj lepih ur. BRANE JERANKO V poplavi groze na tem svetu je vsekakor na nek način treba najti nekakšen skupen jezik med spoloma. Poplava feministične literature je sicer v zadnjem času v veliki meri prispevala k večjemu razumevanju med spoloma in vedno bolj je jasno, da je moški tisti, ki se vedno bolj emancipira in išče poti iz tradicionalne uk-leščenosti, čeprav je njegov dan še vedno turoben, poln plašnosti in negotovosti; in če je že v teoriji vse lepo in prav, se v praksi še vedno ponavlja ritual odvisnosti in še dandanes je vsakdanjik moškega usodno zapečaten. Že navsezgodaj zjutraj se prične. Zgodnje vstajanje, da si uredi pričesko, nadene maškaro, očedi nohte, najde pravo barvno kombinacijo svojih oblačil, da ne bi izgledal kot njegovi kolegi v službi. Kar nekako je samoumevno, da obleče otroke, jih zjutraj nahrani, pelje v šolo, na koncu pa še prenaša žaljivke svoje komaj prebujene soproge, kot da je on odgovoren za to, da je prejšnji večer s prijateljicami odšla na fitnes in v solarij ter se vrnila šele sredi noči, zdaj pa je vzne-jevoljena, ker mora vstati in oditi v službo. Da ne govorimo o tem, da mu kot zakleto zjutraj avto nikakor ne vžge, da spet prenaša žaljivke, ko mu soproga po vztrajnem prigovarjanju končno priskoči na pomoč. Zdaj se v jutranji gneči zapodi med kolone agresivnih žensk, izsiljujočih prednost, ki v krožišča zapeljejo silovito,: brez kakršnekoli uvidevnosti in sočutja za moške, precej manj vešče vožnje, kàr nikakor ni kakšno naključje. Le pomislite, kdaj ste še za krmilom avtomobila na družinskem izletu videli moškega in poleg njega sedečo soprogo. Prikrite razlike izbruhnejo že v prvi urici delovnega časa, ko se moški zberejo v grozdu okoli skodelice kave in si potiho potožijo svoje drobne skrbi, stiske vsakda- PiŠe: MOHOR HUDEJ mohorh@hotmail.com njika. Poleg tega, da so pritiski že v družini siloviti, so zdaj tu še delovni kolegi, ki v današnjem potrošniškem času neprenehoma sodelujejo v brezkončni bitki videža. Če si se mu trenutek prej lahko zaupal, že v naslednjem trenutku izkoristi tvojo nemoč in v okolico zaseje opravljive neresnice ter zamaje stežka pridobljeno ravnovesje samozavesti. In po službi spet rituali. Stresna vožnja med podivjanimi babnicami, »traganje« otrok v glasbeno šolo, na balet, h gospodinjskemu krožku, deklice na nogomet, hokej, treba jih je pripraviti za naslednji dan, saj se neusmiljena tekmovalnost deklet začne že v rosni mladosti in otroci morajo biti vsekakor že zgodaj pripravljeni na vse izzive današnjika. Tu in tam te sicer soproga razveseli in prevzame vlogo kuharja, a ve se, da brez dedkove kuhinje in recep-tur ne gre. Stoletne tradicije ne gre zanemariti. Potem pa gospa ni zadovoljna s slanostjo juhe, kje pa je kis za solato, tale kare je pa trd, riž je prežgan, gospa pač. Zato moškemu ni zameriti, res je, želi si, vsaj za nekaj trenutkov, da se ženska odpra- vi z otroki na tisti kratek sprehod, ko v hiši zavlada mir in si lahko v miru ogleda kakšno prijetno nadaljevanko, nenasilno, umirjeno, česar pač v življenju manjka. In potem spet soproga: kje si pa avto obdrgnil, sem ti rekla, da ne parkiraj vzvratno in tako naprej in tako naprej. Toda boljše je kot nekoč. Vsaj pretepajo nas ne več. Nagrajenci pohoda na Šmohor, ki si bodo ogledali Pivovarno Laško Udeleženci množičnega pohoda in kolesarskega vzpona Pivovarne Laško na Šmohor, ki je bil na prelep sobotni dan 1. septembra, so pridno izpolnjevali kupončke in z njimi polnili škatlo na prizorišču. Žreb je določil, da si bodo Pivovarno Laško ogledali: Sebastjan Henčič iz Šempetra, Stanko Hochkraut iz Rimskih Toplic, Božo Trnovšek iz Griž, Natalija Žvegler iz Dramelj, Nataša Kugler iz Šmartnega v Rožni dolini, Ferdo Maruša iz Velenja, Roteja Planko s Ponikve, Toni Paulič iz Dola pri Hrastniku, Tone Jarc iz Ljubljane-Polje, Silva Kovač iz Slovenskih Konjic, Tinko Vaš iz Žalca, Jože Fiiipič iz Žalca, Nikolaj Rak iz Prebolda, Silvo Osetič iz Celja, Matej Teržan iz Petrovč, Matjaž Zorko iz Laškega, Marija Kamenšek iz Laškega, Hilda Stopinšek iz Laškega, Cilka Jelov-čan iz Laško, Peter Osetič z Dobrne in Milan Smole iz Šmarja pri Jelšah. Izžrebanim čestitamo in jim sporočamo, naj se v četrtek, 20. septembra, ob 16. uri pripeljejo v Laško ter se oglasijo na recepciji za uvoz vozil v pivovarno. Svojo udeležbo naj potrdijo na številki 041/329-387. www.novitednik.cowi 8 tvju OVI TEDNIK »Celja nikoli ne bom pustil na cedilu« Celjski župan Bojan Šrot bo kandidiral za predsednika Slovenske ljudske stranke - Če bo ugotovil, da stvari v občini ne obvladuje več, bo odstopil z županskega mesta Celjski župan in podpredsednik Slovenske ljudske stranke (SLS) Bojan Šrot bo jeseni na kongresu stranke kandidiral za predsednika. Tako je po večmesečnem razmišljanju sporočil v torek na novinarski konferenci v Ljubljani in poudaril, da bi bila v primeru njegove izvolitve stranka še naprej trden člen koalicije. Bojan Šrot je celjski župan že tretji mandat, zadnje leto in pol opravlja funkcijo nepoklicno, zaposlen pa je v svoji odvetniški pisarni. Pod njegovim županovanjem je Mestna občina Celje naredila velik razvojni preboj in postala ena najhitreje razvijajočih se občin v Sloveniji. Z odločitvijo za kandidaturo za predsednika SLS-a vstopate na nek način v visoko slovensko politiko. Odločali pa ste se dolgo. Ste pred odločitvijo iskali večjo podporo ali so vzroki za oklevanje drugje? Za takšno odločitev se v prenesenem pomenu reče, da vstopaš na veliko igrišče, kjer se žogajo veliki fantje. A sam sem v politiki že enajst let, nekaj časa sem bil kot državni sekretar tudi v državni politiki. O kandidaturi za predsednika stranke sem dolgo razmišljal predvsem zato, ker se zavedam, da takšna odločitev v veliki meri postavi življenje na glavo. Čeprav sem doslej mislil, da sem v politiki le toliko, da lahko storim korak vstran, se zdaj zavedam, da tega ni več, in to je v življenju velika sprememba. Kaj je prevladalo pri odločitvi? Menda imajo v stranki že ocene, da imate približno 40 odstotkov podpore, vaš protikandidat Janez Podobnik 60 ... Odločal sem se na podlagi lastnih sklepov, preračunavanja minusov in plusov. V SLS-u je navada, da čas pred kongresom izkoristimo za notranji dialog, navada je tudi, da prihajamo na kongrese z večimi kandidati za vse funkcije. Tudi sam sem slišal nekaj o merjenjih znotraj stranke, a gre bolj kot ne za raco, ker si ne prestavljam, kdo in kako bi takšno merjenje izvedel, zlasti, ker se še ne ve, kdo bodo delegati na kongresu z volilno pravico. Za stranko je v navadi, da se kandidati s svojimi stališči in pogledi soočijo na kongresu, pri čemer ne poskušamo z lobiranjem ustvarjati različnih struj v stranki ali se prepirati. Zavedamo se državnoz-borskih volitev prihodnje leto, ko bomo morah strniti vrste in nastopiti ha volitvah z najboljšo ekipo. V odzivih Janeza Podobnika na vašo kandidaturo ni bilo zaznati presenečenja ali ogorčenja, kot da se tega spopada veseli. Bo šlo za spopad? Predsednik je ves čas vedel za mojo namero. Kandidatura zame ne predstavlja spopada. Ne gre za iskanje argumetov za to, zakaj bi bilo bolje za stranko, da jo vodim jaz namesto Janeza Podobnika. V ospredju je vprašanje, kaj bi bilo bolje za stranko. Večkrat sem javno povedal, da zelo spoštujem delo, ki ga je pri konsolidaciji stranke opravil predsednik Podobnik. V predkongresni čas prihajamo brez notranjih razprtij, brez frakcijskih bojev, stranka je tudi finančno konsolidirana in v dobri kondiciji za prihajajoče volitve. Kakšni so bili argumenti za kandidaturo? V čem vam Podobnikov slog ni všeč? Kaj boste delali drugače v začrtani desno-sredinski smeri politike stranke? Kot dolgoletnemu članu SLS-a mi je de-snosredinska politika stranke blizu. Res pri tem je, da sem karakterno drugačen in da bi nekatere stvari izpeljal drugače, da bi lahko s svojim političnim kapitalom še kaj dodal k temu, kar SLS v slovenskem političnem prostoru je. A to je predvsem stvar presoje delegatov na kongresu. Verjamem, da se bomo v širšem vodstvu stranke pogovarjali tudi o najboljši ekipi, ki naj vodi stranko v naslednjih štirih letih. Zdi se, da gre vseeno za nek zasuk, da niste več zadovoljni s koreninami, iz katerih stranka izhaja, iz nekdanje kmečke zveze, nekako »družinske« stranke od Omana do bratov Podobnik. Vas mika bolj mesto, »urbana« politika? Ponosni smo na korenine stranke in na to, da je bila kmečka zveza praktično prva lastovka v slovenski politični pomladi. Ponosni smo tudi na zgodovinske korenine stranke. Seveda pa nikogar ne zadovoljuje stanje oziroma politična teža, ki jo ima stranka danes. Zato je skupna želja, da bi naredili korak naprej, da bi poskusili pozitivno energijo in odličen rezultat z lokalnih volitev prenesti tudi na državnozborsko raven. Kot stranka ste bili nenehno nekak jeziček na tehtnici, ne glede na to, za kakšne koalicije je šlo. Praktično ste bili vselej v vladah. Bo še naprej tako? O tem lahko le ugibam. Res smo bili dvanajst let vladna stranka z manjšo nekajmesečno prekinitvijo. Ponosni smo, da smo v tem času sooblikovali slovensko politično sedanjost. Prepričani smo, da smo se odločali prav. O prihodnjih koalicijah pa bodo odločale zmagovite stranke, ki jih bodo sestavljale. Res nam je malo lažje, ker smo desnosredinska stranka, ki zagovarja zmerno politiko, in lahko vstopamo v koalicije tudi z levimi strankami. Ali ni v tem nasprotja z vašo izjavo, da se mora stranka znebiti ostankov socialdemokratskih ostankov? Ali ni v tem dodatnega zasuka v desno? Trdim, da je na političnem prizorišču v Sloveniji zmešnjava. Običajno so liberalci na desni strani političnega spektra, pri nas so na levosredinski. SLS pa je vedno hotela biti zmerna desnosredinska stranka. Drži pa, da so še vse slovenske stranke obremenjene s postsocializmi, socialdemokratskimi in ž liberalnimi idejami. Zato želimo sodobnejši, konsistenten in evropsko primerljiv program desnosredinske stranke. Ali to pomeni krčenje socialnih pravic? Ne gre za krčenje, saj je solidarnost ena temeljnih vrednot evropskih ljudskih strank. Gre za to, da se socialni transferji in pravice dodeljujejo res tistim, ki so te pomoči potrebni. imam občutek, da se to v naši državi prevečkrat izrablja in zlorablja, tudi na škodo zaposlenih, ki si s svojim delom in znanjem služijo kruh. V medijih je veliko špekulacij o tem, da podobno kot LDS želite še bolj povezati stranko s kapitalom? Morda bom pregrob, če rečem, da gre za neumnosti. A v Sloveniji je drugače kot v Evropi. Lastniki kapitala pri nas so v veliki meri člani ali simpatizerji levih strank. Desne stranke so bile vedno tudi stranke kapitala in ne vem, zakaj bi moralo biti v Sloveniji drugače. A to nima nobene povezave z delom mojih bratov, zlasti Boška v Laškem. Včasih imam občutek, da v Sloveniji ni zaželeno, da imaš brata, če pa ga že imaš, je nekako zaželeno, da je »zguba«. Drugače ob branju o dinastijah, oligarhih in klanih tudi ne morem misliti. To so neumnosti. Toda vsaj v medijih velja družina Šrot za klan, dinastijo. Itodi s pomočjo Skupine Pivovarne Laško naj bi vaš brat Srečko obvladoval medijski prostor. Koliko imate vi od tega? Novinarji, ki postavljajo takšne trditve, so žal pogosto v hudem položaju z lastno službo. Verjamem, da so novinarji intelektualci,, ki so svoje osebe, in da je minil čas, ko so lastniki lahko posegali v uredniško politiko. V medijskem prostoru je izbira res tako velika, da se ljudem, ki so razumski, berejo tisk in poslušajo ter gledajo elektronske medije, ne da vsiljevati nekih dejstev, češ da ima cesar oblačila, če pa je gol. Celje je v največjem investicijskem zagonu. Če boste izvoljeni, kaj to pomeni za Celje? Smo sredi investicij, ki presegajo naš običajen letni proračun. A povedal sem, da je glavno delo občine že opravljeno. Vsi veliki objekti so že v gradnji in političnega dela je s tem manj. Bom pa v vsakem primeru, ne glede na to, ali bom izvoljen za predsednika SLS-a, županski mandat opravljal najmanj do naslednjih državnozborskih volitev, ki se jih bom, če bom predsednik stranke, tudi udeležil. Odvisno od mojega in od rezultata stranke se bom odločal o nadaljnjih korakih glede županovanja. Trdim, da moja kandidatura ne bo šla na račun dinamike razvoja občine, saj razvoja ne generiram le jaz, ampak je to širok tim ljudi, vključno z upravo, mestnim svetom, s strokovnimi službami, podžupani ... Ulica pravi drugače, češ da puščate na cedilu Celjane in zaupanje, ki so vam ga izkazali ob volitvah. Je to res? Celja nikoh ne bom pustil na cedilu. Upam, da bodo moj korak razumeli tudi volivci. Večkrat sem povedal, da imam mesto rad, da tu uživam, da je to moje mesto. Tudi v času študija mesta nisem zapustil in sem študiral »na daljavo«. Ne glede na kakršnokoli funkcijo v prihodnje bom ostal Celjan. Ob tretji kandidaturi za župana ste rekli, da boste funkcijo opravljali profesionalno, a nepoklicno. V primeru izvolitve za predsednika SLS-a se bo funkcij res nakopičilo. Nepoklicni župan, odvetnik s svojo pisarno, član večih nadzornih svetov, morebiti predsednik stranke ... Še vedno bom funkcijo opravljal nepoklicno, tudi v dobrem letu in pol, kar županu-jem nepoklicno, ni tega nihče občutil in delu na občini posvečam res veliko časa. Res pa je, da z devetletnimi izkušnjami marsikaj opravim hitreje, kot sem na začetku, sem bolj učinkovit. Javno pri tem obljubljam, da bom odstopil tisti trenutek, ko bom ugotovil, da stvari v občini ne obvladujem več in da s tem funkcije ne opravljam korektno. BRANKO STAMEJČIČ Foto: GREGOR KATIČ NOV! TEDNIK 9 Na Novem trgu spet zamaka Vlaga, plesen in »šlamparija« se kot sindrom širijo po stanovanjih Novega trga v celjski Novi vasi Nadaljevanje zgodbe, le druge žrtve, bi lahko na kratko dejali za tegobe stanovalcev blokov na Novem trgu v celjski Novi vasi. V posmeh vsem ali kot da izkušnje ne bi že enkrat izučile glavnega igralca v isti zgodbi, Gradbeništva Bo-žičnik. »Zidarja«, ki mu gre vse narobe. Vlaga, plesen, zamakanje ob vsakem večjem nalivu, dvignjen in uničen parket, razpokane stene in še in še so težave, ki so se iz 64 stanovanj Novi trg 2-5 preselile le nekaj metrov stran, v lani zgrajen blok Novi trg 6 in 7. Zatekanje vode v kopalnici in na stranišču, poškodovani steklo in okvir okna v kuhinji ter notranja okenska polica v dnevni sobi, vrata kabineta padajo s tečajev, vhodna vrata se ne zaklepajo dobro, odrgnjeni okenski okvirji, razpoke na stenah, vtičnice in stikala odstopajo od sten, zamakanje nadstreška pred vhodnimi vrati, sifon v kopalnici ne požira vode, luč v avli, ki ne gori od vselitve 15. maja lani... Iskanje dlake v jajcu še enega od »socialcev« z reklamacijo upravniku ali problem, potreben ukrepa- nja, s katerim se srečujejo pretežno mlade družine? »V stanovanju imajo parket in tarnajo,« se j e glasil javni očitek, kot nam je dejala ena od stanovalk. »Živimo v nepro-fitnem stanovanju in se ne pritožujemo nad stroški, temveč nad >šlamparijo<,« je pojasnila stanovalka, ki za petčlansko družino na 68 kvadratnih metrih plačuje sto evrov subvencionirane najemnine, ki skupaj z najvišjimi stroški pozimi znese 250 evrov. Stanovanja so last Nepremičnin Celje in Stanovanjskega sklada RS, dobro leto z njimi upravlja celjski Atrij. Za štirimi stenami »Četudi po mnenju nekaterih plačujemo malo, imamo pravico odpreti svoja vrata in opozoriti na probleme,« so bile enotne tri stanovalke, ki želijo ostati anonimne. Vsaka na svojem primeru so kazale na razpokane stene, dvignjen m mmgš M| s in uničen parket, odstopljene ploščice na balkonu, vlago in plesen za omarami, utripaj očo luč na namočenem stropu po nalivu in vodo, ki se po dežju zaradi nadstreška, ki ga ni, steka z balkona na balkon. Stopili smo v skupni prostor ene od etaž, kjer so se na betonskih deh širile luže in je »vleklo« in kjer naključni obiskovalec ne zna povsem presoditi, čemu služi ta del pred vhodnimi vrati. A tega niti sami ne vedo, potem - ^^Ss^ Vlažne stene so spremljevalec stanovalcev že dobro leto dni. ko so jim naročili, naj s tega prostora umaknejo mize in stole, tudi rože niso zaželene. Križi in težave so tudi z dvigalom, ki v deževnem času bolj stoji kot vozi, zmeda je tudi, ko se nekdo želi pri vhodu v blok najaviti za obisk. Domofonov tam ni, so pa tik poleg vhodnih vrat stanovalcev, kjer bolj kot za najavo služijo kot zvonec. »Lovi se« tudi tamkajšnji poštar, ki s priporočeno pošto ostane brez podpisa naslovnika, ker ga ne more priklicati. Zaradi vlomov v vozila, v eni noči kar 17, so avtomobile preparki-rali bliže pred blok, in sicer na prostor, ki za to ni urejen. Neurejena in zaraščena so tudi otroška igrišča, otroci pa bodo v prihodnje ne le ob zelene površine, temveč prisiljeni živeti v temi. »Že zdaj smo pri belem dnevu ob lučeh, a kmalu bomo zaradi predvidene nove gradnje blokov, ki naj bi stali poleg našega, še ob tisto svetlobo, ki pride skozi majhna okna,« obupuje stanovalka. Komu mar? Stanujoči na Novem trgu 6 in 7 ne vedo, kdo je njihov hišnik, »saj pride vedno nekdo drug«. Menjujejo se tudi čistil-ke. V dobrem letu, od vselitve dalje, niso imeli sestanka hišnega sveta. »Sosedov niti ne poznam,« še pove stanovalka. Ko se z reklamacijami obrnejo na katerega od podizvajal-cev, pogosto slišijo eno in isto: »Obrnite se na izvajalca del Gradbeništvo Božičnik, s katerim imamo neporavnane račune.« Tam nam njihova predstavnica Tadeja Falnoga kar po telefonu na kratko pove, da so doslej prejeli »ne vem natančno, dve ali tri reklamacije, ki jih rešujemo v skladu s pristojnostmi.« Ob tem še, kot pravi, misli, da zaradi tega ni večjih težav in izjav podizva-jalcev o neplačanih računih ne komentira, ker da tudi ni zaposlena kot predstavnica za stike z javnostjo. Edini, ki mu menda po mnenju stanujočih le ni vseeno, je upravnik Atrija Zlatko Zev-nik, ki se na klice odziva, prihaja na oglede, slika in obljublja, da se bodo stvari popravile. »Spremljamo in interveniramo pri reševanju reklamacij pri skupnih delih in napravah hiše. Reklamacije zaradi izvedbe del v stanovanjih so prijavljali stanovalci neposredno izvajalcu del, Gradbeništvu Božičnik. Dogovorjeno je bilo, da kopijo pisne reklamacije pošljejo v vednost tudi lastniku stanovanja in nam,« pojasnjuje. »Nekatere reklamacije je izvajalec odpravil, velik del pa, po informacijah oziroma klicih stanovalcev sodeč, ne.« V prihodnjih dneh zato načrtujejo sestanek izvajalca in lastnikov. »Da se pospeši reševanje in odpravijo nepravilnosti pri keramiki balkonov, par-ketih sob, na strehi in pri jašku dvigala,« še pravi Zevnik. MATEJA JAZBEC Foto: ALEKS ŠTERN Blok Novi trg 6 in 7 Ploščice na balkonu lahko stanovalci celo prelagajo sem in tja. ATLAS TRADING se opredeljuje za program varčevanja z energijo Podjetje Atlas Trading, d. o. o., ima 15-ietne izkušnje na področju klimatizacije in ogrevanja ter hlajenja prostorov. Po dolgih letih zastopstva vodilnih svetovnih proizvajalcev klimatskih naprav so se odločili vstopiti tudi na trg toplotnih črpalk in sončnih kofektorjev. Nudijo vse tipe toplotnih črpalk znamke ATLAS MAt in vakuumske sončne kolektorje ATLAS SOLAR, Ogrevanje s toplotno črpalko ATLAS TISMAL Enostavna namestitev, nizka poraba energije, tiho delovanje, nizka začetna investicija, enostavna uporaba in nizki stroški vzdrževanja so glavni razlogi za odločitev za ogrevanje s toplotno črpalko ATLAS TERMAL. Ogrevanje poteka tako, da toplotna črpalka izmenja toploto okolja, tako segreje okolju prijazen plin R410A in s pomočjo kompresorja ogreje grelni medij. Pri svojem delovanju porabi eno enoto električne energije, vsaj dve do tri enote energije pa črpa iz zraka ali vode. Torej pri porabljenih 3 kW pridobite 10-12 kW energije. Povečan toplotni izmenjevalnik v toplotni črpalki zrak-voda (slika A) omogoča učinkovito delovanje tudi pri nizkih temperaturah okolja (-10°C) ter visoko grelno število COP (razmerje med vhodno in izhodno močjo pri ogrevanju). Pri toplotni črpalki voda-voda (slika B) uporabljajo posebno tehnologijo zaporedja vezave toplotnih izmenjevalnikov, pri kateri še dodatno povišajo grelno Število. V kompletu s toplotno črpalko je tudi 150 do 300-litrski bojler iz nerjaveče pločevine z neposrednim segrevanjem sanitarne vode. Vakuumski sončni kolektorji ATLAS SOLAR Podporo sistemu s toplotno črpalko nudijo 14-cevni vakuum- Pri sončnih kolektorjih poleg stroška začetne investicije prak-ski sončni kolektorji ATLAS SOLAR (slika C), ki zaradi tično ni dodatnih stroškov, saj je poraba energije zelo nizka (čr-uporabe vakuumske tehnologije delujejo tudi pri zelo nizkih tem- polka 40W), tudi vzdrževanje sistema je zelo hvaležno in redko peraturah okolja pod 0°C in pri slabši obsevanosti, v manj sonč- opravilo.Toploto zbirajo v zalogovniku in ogrevajo sanitarno nem vremenu. Ker so vakuumske cevi okrogle oblike, enakomer- vodo pa tudi prostore. Uporaba sončnih kolektorjev je možna sano sprejemajo sončno energijo od iutra do večera, brez odboja mostojno, skupaj s toplotno črpalko ali v kombinaciji z obstoječo svetlobe, kar je velika prednost prea ploščatimi kolektorji. centralno pečjo. JHSMÜS 1 Vesele ulice Od nedelje do sobote tudi v Celju prireditve ob evropskem tednu mobilnosti Mestna občina Celje se že vse od leta 2000 dejavno vključuje v evropsko akcijo tedna mobilnosti, ki jo 22. septembra vsako leto zaključi dan brez avtomobila. Tudi v Celju je poglavitni namen prireditev, ki jih pripravljajo, osveščanje prebivalcev o problemih, povezanih z onesnaževanjem zraka, s hrupom, pomanjkanjem parkirnih mest in z nepravilnim parkiranjem ter drugimi posledicami, ki jih povzroča preveliko število avtomobilov v mestu. Osrednjo temo letošnjih dejavnosti označuje slogan Vesela ulica. Med tednom mobilnosti bodo zato opozarjali na prednosti gibanja, na manjšo uporabo osebnega avtomobila na poti v šolo, službo in nazaj, na prednosti uporabe kolesa, javnega prevoza ter pešačenja, kar vse lahko veliko pripomore k zmanjšanju prometne gneče in nje- Lani je na prireditvah tedna mobilnosti v vsej Evropi aktivno sodelovalo 200 milijonov ljudi iz 38 držav. nih škodljivih vplivov na človeka. Prireditve v Celju se bodo začele v nedeljo, ko bo zavod za gozdove občanom med 9. in 11. uro predstavljal gozdne sprehajalne steze. Ponedeljek bo dan javnega prevoza. Med 10. in 12. uro bodo v Prešernovi ulici tako promovirah mestno krožno linijo, predstavljah električno smetarsko vozilo, avto šole pa bodo predstavljale usposabljanje voznikov. Sreda bo namenjena dnevu prometne varnosti. Med 10. in 12. uro bo policija v Prešernovi ulici predstavljala provido, etilometer ter svoje policiste kolesarje. Rdeči križ bo pripravil predstavitev temeljnih postopkov oživljanja, svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pa bo predstavljal zaletavčka in pomen uporabe varnostnega pasu. Ob 10. uri se bo začela tudi kolesarska vožnja po Fac-kini poti. Četrtek bo dan otrok in varnosti. Med 9. in 14. uro bodo v Prešernovi ulici izvedli poligon Jumicar ter prometno igrico za otroke. V petek bodo Celjani izvedli Celjsko miljo - tek po nek- danjem obzidju Celja, ki naj bi se ga udeležilo ob mladini čim več uglednih meščanov. Višek bodo celjske prireditve ob tednu mobilnosti doživele prihodnjo soboto, na dan brez avtomobila. Med 8.30 in 12. uro bo v Prešernovi ulici kolesarska stojnica, ob kateri bodo izvajali brezplačne preventivne preglede koles, pripravljajo pa tudi prostovoljno tekmovanje v spretnostni vožnji s kolesi. Pripravljajo tudi predstavitev nordijske hoje. Na Savinjskem nabrežju bodo merili indeks telesne pripravljenosti. Slovenske železnice ponujajo v tednu mobilnosti za družinska potovanja 40-od-stotni popust in brezplačen prevoz za otroke do 12 let. Ponujajo tudi polovični popust za povratno potovanje z vlakom v Avstrijo. V času prireditev bo za ves promet zaprta Prešernova ulica, drugih prometnih zapor pa tokrat v Celju ob tednu mobilnosti ne bo. BRST Posluhec Je pripravljen Palček Posluhec iz dežele kraljice Glasbe si je v poletnih počitniških dneh odpočil in nabral novih moči, zato sedaj poln energije pričakuje otroke, s katerimi se bo že enajsto leto družil v istoimenskem glasbenem vrtcu. V času počitnic pa ni samo počival, pač pa tudi snoval nove zanimive programe za otroke od 4. do 7. leta starosti, da se v njegovi družbi ne bodo nikoli dolgočasili. Igrali se bodo glasbeno-didaktične igrice, peli ob spremljavi Orffo-vega instrumentarija, spoznavali glasbene pojme in inštrumente različnih skupin in tako razvijah ritmično-melodič-ni posluh ter veselje do glasbe. Večina namreč nadaljuje učenje v glasbeni šoli in mnogi se nato z igranjem na inštrumente predstavijo Posluhče-vim prijateljčkom. Jolanda Ipšek Ulrych Palčku »pomaga« Jolanda Ipšek Ulrych, glasbena peda- goginja in uspešna zborovod-kinja na IV. OŠ Celje. Tamkajšnja glasbena učilnica je tudi ena najbolje opremljenih in ob sredah popoldne imajo v njej najmlajši vse pogoje za uspešno preživljanje urice glasbenega vrtca. Razdeljeni • so v starostne skupine in za vsako je poseben program, ki se iz letavleto nadaljuje. Otrokom Posluhec naloži domačo nalogo v obliki pobarvan-ke, s katero starši spoznajo vsebino dela. Najstarejši skupini Posluhec prinese tudi blok flavtice, na katere se za zaključni junijski nastop pred starši naučijo vrsto pesmic. Skupine hodo s Posluhcem začele delati prvi teden oktobra, prijave pa sprejema do 25. septembra na telefonskih številkah 03 5443-473 ali 041 263-473. TC JAVNE NAPRAVE javno podjetje, d.o.o. 3000 CELJE, Teharska 49 tel. : 03 425 64 00 fax: 03 425 ODVOZ IN RAVNANJE Z ODPADKI LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV ČIŠČENJE JAVNIH POVRŠIN ČRPANJE IN ODVOZ FEKALIJ Intervencijska naročila izvei Raznolikost podeželja Na območju občin Celje, Laško, Štore in Vojnik že par let potekajo skupne aktivnosti, s katerimi animirajo podeželsko prebivalstvo za sodelovanje pri pripravi in izvajanju Razvojnega programa podeželja. Ena od aktivnosti je Društvo Raznolikost podeželja, ki so ga ustanovili minuli četrtek na turistični kmetiji Vozlič v Šmartnem v Rožni dolini. Ustanovnega zbora se je udeležilo 33 udeležencev, ki so s tem izrazili voljo, da bodo s skupnimi močmi skrbeh za razvoj podeželja na območ- ju štirih občin. »Glavni razlog, da ustanavljamo društvo, je prilagajanje na izvajanje pristopa Leader, ki ga bo v novem programskem obdobju 2007-2013 izvajala tudi Slovenija. S preprostimi besedami bi lahko rekli, da bo spodbujala razvoj podeželja preko skupnih projektov na določenem območju. Sredstvom občin, ki jih namenjajo za razvoj podeželja, bomo s prijavo za izvajanje pristopa Leader dodali tudi evropska in nacionalna sredstva, za obdobje 2007-13 pa je na razpolago preko 33 milijonov evrov,« je razložila Mojca Krivec, specialistka za razvoj podeželja pri celjskem Kmetijsko gozdarskem zavodu. Za prvo predsednico društva je bila izvoljena Alja Založnik iz MOC. »Zavedamo se, da na začetku marsikdo ne bo videl smisla sodelovati pri delovanju društva, sčasoma, tako pravijo izkušnje v Evropi, pa bo članov društva ali sodelavcev v projektih vedno več. S skupnimi močmi bomo gotovo premaknili naš razvoj podeželja korak bliže skupnim ciljem,« je še povedala Krivčeva. US Iz splošne v občinsko last Celjski mestni svetniki so v minulih dneh opravili drugo dopisno sejo v tem mandatu. Na njej so odločili o ukinitvi statusa nekaj zemljišč v splošni rabi v katastrskih območjih Teharje in Spodnja Hudinja. Sejo je župan sklical za- njo vročevoda od bodoče to-radi časovne stiske v potreb- piarne do obstoječega nih postopkih pridobivanja omrežja in za gradnjo do-gradbenih dovoljenj za grad- vozne ceste do toplarne. Če- prav se v celjskem mestnem svetu izogibajo dopisnih sej, je bila ta nujna, saj so pridobljeni sklepi podlaga za pridobivanje gradbenih dovoljenj, ta pa za črpanje evropskih sredstev. BS m DEZELA ZDRAVJA 3 zvezde doroa DEZELA ZDRAVJA vas vabi to soboto od TO. do 14. ure v PLANET TUŠ Brezplačne meritve krvnega tlaka, sladkorja, holesterola in trigliceridov Ob 10.00 uri Brezplačna delavnica v VIP sobi na bowlingu Tibetanske vaje pomlajevanja Ob 11.00 uri Brezplačno predavanje v kinodvorani št. 7 na temo premagovanja stresa (predava Rajko Skarič) Obisk Putke Zdravke, ki bo najmlajšim pokazala, kako se lahko s klucanjem in trkanjem izognejo stresu Posebni meniji v Restavraciji Tuš Bio tržnica EngrotuS d.0.0., Cesta v Trriovlje 10 a,3000 Celje rsgjBcelJe imwiedÉik OSMima NOV! TEDNIK REČICA NAZARJE 11 z občinskih svetov IV predali namenu župan Ljubo Žnidar, ena najstarejših krajanh tega dela naselja Cecilija Kanonik in predsednik KO JožeTekavc. Moderniziran odsek v Ločici Med največje pridobitve ob letošnjem prazniku Občine Polzela gotovo šteje obnovljen 500-metrski odsek ceste v zaselku Ločica ob Savinji, na severni strani avtoceste ob poslovni coni Ločica. Na sobotnem odprtju se je zbralo veliko krajanov, župan Ljubo Žnidar pa je poudaril. da je bil ta del ceste popolnoma obnovljen, vozišče je razširjeno, urejena sta odvodnjavanje in javna razsvetljava. Dé-lo je opravljalo podjetje Ceste mostovi Celje, vrednost pa znaša 191 tisoč evrov. Poleg tega je bilo prenovljeno tudi telefonsko omrežje, ki omogoča sodobnejšo uporabo. Predsednik Krajevnega odbora Ločica ob Savinji Jože Tekavc se je zahvalil občini, izvajalcem del in vsem, ki so kakor koli pomagali, da je cestni problem v tem naselju zdaj rešen. Krajši kulturni program so pripravili učenci polzelske OŠ pod vodstvom Nanike Cvikl. TT Vsak svojega ravnatelja Na Rečici ob Savinji po odstopu Vlaste Poličnik izbirajo novega ravnatelja oziroma ravnateljico šole. Potem, ko so se o kandidatih izrekli v posameznih svetih, je 13-članski svet zavoda odločitev o imenovanju prestavil, ker čakajo na pomoč ministrstva. Šola Rečica kot organizacijska enota sodi v Javni vzgojno izobraževalni zavod Mozirje, na razpis za delovno mesto ravnatelja pa so se prijavili trije kandidati, ki imajo podporo vsak v svojem okolju. Tako je učiteljski zbor za ravnateljico šole na Rečici podprl sodelavko Zvonko Kladnik, starši bi za ravnatelja potrdili profesorja športne vzgoje Tomislava Stanko-viča, občinski svet pa je na ponedeljkovi seji soglasno podprl višjega svetnika v celjskem Zavodu za šolstvo Go-razda Sotoška. Ob tem so občinski svetniki povedali kar nekaj krepkih o dosedanjem delu v šoli, kandidate za ravnatelja so spraševali pred- Obletnica cerkve na Gori Oljki V polzelski župniji so se že dlje časa pripravljali na praznovanje 250- letnice postavitve cerkve sv. Križa na Gori Oljki, ki bo od danes do nedelje, ko bo mašo ob 10.30 daroval celjski škof Anton Stres. Že pred devetimi leti so pričeli obnovitvena dela. Potem ko so obnovili kupoli zvonika, letos pa streho med zvonikoma, so lani zaključili večletna dela na glavnem oltarju, ki sodi med najboljša dela baročnega kiparja Ferdinanda Galla, restavriranje slike slikarja Fortunata Berganta pa so opravili v Mariboru. Gora Oljka je namreč dobila ime prav po tej sliki, na kateri je upodobljen Jezus na Oljski gori, in bo za obletnico dobila posebno mesto v cerkvi. TT Brez častnega občana POLZELA - Po daljši razpravi so svetniki soglašali, da bo letošnji prejemnik grba občine Polzela podjetje Dat Con za vrhunske uspehe in dosežke na strokovnem področju. Plaketo občine bodo namenili Viliju Pižor-nu za prispevek k razvoju in ugledu kraja ter vsestransko delovanje v društvih, Viliju Erjavcu za vestno in požrtvovalno delo pri izgradnji igrišča v Ločici ob Savinji in Stanetu Podbregarju za prispevek k razvoju in ugledu kraja ter skrb za glasbeno izobraževanje mladih in odraslih v občini. Priznanja častni občan letos ne bodo podelili. TT Denar še do oktobra PREBOLD - 539 upravičencev, kolikor jih je na seznamu za vračila vlaganj v izgradnjo telekomunikacijskega omrežja, mora najkasneje do ponedeljka, 17. septembra, oddati obrazce Občini Prebold. Izpolnjene obrazce lahko vrnejo po pošti ali jih osebno dostavijo v sprejemno pisarno. Denar, najvišje vračilo znaša 957 evrov in najnižje 76, bodo Preboldčani prejeli do konca septembra, najkasneje v začetku oktobra. Za cerkve in karitas PREBOLD - Za obnovo sakralnih in zgodovinskih objektov bodo v občini namenih 14 tisoč evrov. 2 tisoč evrov gre za obnovo strehe na cerkvi na Homu, ki so jo občani že končali, prav toliko bo vredna obnova fasade cerkve v Marija Reki, ki se začenja te dni. Razhajanja med svetniki, zlasti ideološka, so bila glede denarja, namenjenega izgradnji prostorov župnijske karitas v Aninem domu v Preboldu, ker da je Karitas v preteklosti denar iz proračuna že prejela in da je zato bolj smiselno nameniti sredstva za izgradnjo prizidka občinske uprave in ureditev društvenih prostorov, med drugim tudi prostorov Rdečega križa. Kljub nasprotovanju so se odločili, da bodo odhodki v letošnjem proračunu večji za 14 tisoč evrov v korist cerkva in župnijske karitas. Gradnja doma za ostarele zamuja PREBOLD - Gradnja doma za ostarele v kraju bi se morala že začeti, če naj bi bil, kot je bilo dogovorjeno, končan do konca prihodnjega leta. Investitor, podjetje iz Izlak, pri tem naj ne bi imelo zadostnih sredstev za začetek gradnje. Plačilo komunalnega prispevka, slabih 83 tisoč evrov, bodo zato odložili v proračunsko leto 2011 pod pogojem, da investitor začne graditi pred 1. majem prihodnje'leto, terjatev pa se zavaruje z vpisom v zemljiško knjigo. Podjetje naj bi, kot je obljubilo, vendarle začelo graditi, v domu pa bo 116 oskrbovancev, pri čemer bodo imeli prednost občani Prebolda, ki so zdaj nastanjeni po domovih v okolici ali imajo neprimerne bivalne pogoje. Dom bo nudil delo približno 60 ljudem. MATEJA JAZBEC Voda zalila vrtec vsem o ukrepih zaradi kadrovskih problemov ter sodelovanju z lokalno skupnostjo, med drugim pa predlagali, da poslovanje šole pregleda tudi nadzorni svet. Mnogi so ^pričakovali, da bo ravnatelja na seji v torek imenoval svet JVIZ Mozirje, vendar pa so člani odločanje prestavili za nedoločen čas, saj želijo zaradi različnih pravnih tolmačenj glede delovne dobe pridobiti še mnenje ministrstva. US V ponedeljek v zgodnjih jutranjih urah je prišlo do izliva vode v vrtcu Nazarje, voda pa je zalila vse prostore, vključno z igralnicami. Zaposlenim so na pomoč priskočili gasilci in vodo izčrpali, vseeno pa je verjetno v večini igralnic uničen parket in omare ter nekaj ležal- nikov. Za otroke so sicer že prvi dan uspeli usposobiti eno od novejših igralnic, večino pa so preselili v nazar-sko šolo. Kakor je povedal ravnatelj Jože Kavtičnik, točne škode še niso ocenili, ker vse posledice še niso vidne, verjetno pa bo znašala približno 10 tisoč evrov. Sicer imajo prostore delno zava- rovane, vendarle pa pri obnovi računajo na pomoč občine in drugih donatorjev. Kakor pa je povedal ravnatelj Kavtičnik, je stavba, v kateri je nazarski vrtec, kljub nekaterim izboljšavam precej dotrajana, zato se bojijo še kakšnih podobnih nevšečnosti. US Cerkev sv. Križa na Gori Oljki Kmečka tržnica v Grižah TUristično društvo Griže in krajevna skupnost sta ob pomoči Društva podeželskih žena Žalec minulo soboto v Grižah organizirala kmečko tržnico, ha kateri so na 15 stojnicah prodajali doma pridelane in izdelane izdelke, od kruha, peciva, sirov, medu do nogavic in drugih izdelkov. Tako prodajalci kot kupci so bili zadovoljni z obiskom, saj je marsikateri prodajalec kmalu prodal vse izdelke, kupcem pa ni bilo treba v trgovino in še ceneje je bilo. Organizatorji zagotavljajo, da naj bi bila tržnica vsako drugo: soboto v mesecu tudi v bodoče in da bodo na njej prodajali res samo domače izdelke in ne uvoženega tekstila in plastičnih izdelkov. FP www.novitednik.com •M» GARANT d.d. Polzela X' 4 j^JIT Indukcijska prodajalna Polzela VTIIV-IINI Tel. 03 7037130,7037131 POLZELA UGODNA SEJEMSKA PONUDBA V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI NA POLZELI • pestra ponudba pohištva za vse bivalne prostore • popusti, hitri kredit, takojšnja dobava • promocijska ponudba novih spalnic DORINA v razstavnem prostoru na Polzeli IZUSTITE IZJEMNE UGODNOSTI IN NAS ČIMPREJ OBIŠČITE! Delovni čas prodajalne: pon-pet od 8. do 19. ure, sob od 8. do 12. ure Informacije po telefonu: 03/70 37 130,03/70 37 131 E-mail: info@garant.si, internet: www.garant.si POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! 12 ŠENTJUR j _ LAŠKO NO m «M« Teden laških upokojencev V ponedeljek se je v Laškem začel tradicionalni, že 29. Teden upokojencev in invalidov občine Laško, ki ga pripravlja Zveza društev upokojencev občine Laško. Do jutri, sobote, ko bodo na zaldjučni prireditvi uradno sklenili letošnji teden upokojencev in invalidov, se bo zvrstila vrsta družabnih prireditev in športno rekreativnih tekmovanj. Tako so se invalidi in upokojenci v ponedeljek pomerili v streljanju z malo-kalibrsko puško na strelišču v Rečici, predstavnike krajevnih društev upokojencev in zveze pa je sprejel župan Občine Laško Franc Zdolšek, ki se je v pogovoru z njimi dotaknili aktualnih tem in problemov, s katerimi se soočajo. V torek so se člani pomerili v ulovu rib na reki Savinji, v sredo v kegljanju, včeraj pa še v balinanju in ruskem kegljanju. V torek so pripravili tudi zdravstveno predavanje o inkontinen-ci, nocoj, v petek, ob 18. uri pa bodo v Hiši generacij v sodelovanju z društvom Šmocl pripravili kulturno prireditev. Zanimiv bo tudi današnji pohod na Kopitnik. Udeleženci se bodo ob 10. uri zbrali pri samopostrežni trgovini v Rimskih Toplicah in se nato odpravili proti vrhu. Teden upokojencev in invalidov bodo sklenili jutri, v soboto, ob 14. uri v gostišču Bezgovšek v Laškem, kjer bodo podelili tudi priznanja za dosežene rezultate na tekmovanjih in pripraviti družabno srečanje upokojencev in invalidov laške občine. BA žep« V Šentjur »okoli riti v Nova podoba Cviklove kapele Minulo nedeljo je bilo praznično v Klenovem pri Sedražu, kjer je župnik Stanko Domanjko blagoslovil prenovljeno več kot 150 let staro Cviklovo kapelo. Kapelo je že pošteno načel zob časa, zato so se pri Gračnerjevih iz Klenovega odločili, da jo temeljito obnovijo, pri tem pa sta jim pomagala tudi Franc Grešak in Matija Žohar. S skupnimi močmi so zamenjati streho, prebelili stene in naredili novo fasado, v kapelo pa namestili kip Marije. Nedeljski blagoslov so popestrili tudi tako, da so župnika iz Sedraža do kapele v Klenovem pripeljali s kočijo. BA Vsaj še nekaj časa se bodo vozniki nekoliko težje prebijali do jedra Šentjurja. Čakalne vrste vozil ob prometnih konicah povzročajo obvozi zaradi obsežnih prenov cestišč. Občina se jih je lotila, potem ko je bila uspešna na junijskih razpisih za evropska sredstva. Pisali smo že o obnovi ceste Bukovžlak-Proseniško, medtem pa stroji hrumijo tudi na več cestah v samem Šentjurju. Gre za investicijo, vredno malo več kot milijon evrov, od česar bodo 800 tisoč evrov pokrili iz vira evropskih sredstev. Občina napoveduje kar nekaj novih pridobitev. Trenutno je za ves promet zaprt most čez Pešnico na Ljubljanski cesti, ki ga prenav- ljajo in širijo, tako da bo dovolj prostora za dodaten zavijalni pas. Zaprt za ves promet je tudi del Ljubljanske ceste, od krožišča proti križišču s Cesto Leona Dobro-tinška, ki jo prenavljajo na odseku med semaforjem in podvozom Hruševec. V tem delu ceste menjujejo vso komunalno infrastrukturo, od kanalizacije, vodovoda do javne razsvetljave. Zatem bodo obnovili še cesto in pločnik. Ceste Leona Dobrotinška kljub temu v celoti niso zaprli, ampak je promet izmenično enosmeren, pri čemer bo popolna zapora potrebna le v času asfaltiranja. POLONA MASTNAK Foto: ALEKS ŠTERN Zbrani pri blagoslovu Cviklove kapele v Klenovem Laška voda med najcenejšimi Med pomembnejšimi investicijami v občini Laško je izgradnja vodovoda Vrh-Tevče-Trojiio ter črpališča a pitno vodo Pri treh studencih. Z naložbo bodo dolgoročno rešili problem oskrbe s pitno vodo na širšem območju Laškega tudi v sušnem obdobju. Vendar brez težav tudi pri gradnji vodovoda ne gre. Največ problemov ima občina s pridobivanjem zemljišč, ki so v lasti zasebnikov. »Čeprav so postopki in višina odškodnine predpisani s strani sodišča, se z nekaterimi lastniki ne moremo dogovoriti. Vse to zavlačuje postopke in realizacijo projektov,« pravi laški župan Franc Zdolšek. V občini Laško je na javni vodovod priključenih komaj 55-60 odstotkov gospodinjstev, pri čemer načrtujejo, da bo do leta 2010 oziroma 2011 na vodovodno omrežje priključenih 80 odstotkov le-teh. Hidi cena vode je v Laškem med najnižjimi v Sloveniji, saj ne dosega niti polovice slovenskega povprečja in znaša 0,33 evra za kubični meter. Zato bodo v Laškem postopoma začeli zviševati ceno vode, vendar se ta po županovih besedah do konca letošnjega leta še ne bo spremenila. B A na kratko Kulturniki praznujejo PREVORJE - Kulturno društvo Prevorje praznuje 10-letnico neprekinjenega delovanja. Posebej jo bodo obeležili v soboto. Ob 19. uri pripravljajo prireditev v večnamenskem prostoru OŠ Prevorje. Najprej bo za obiskovalce kulturni program z naslovom Kulturno življenje na Prevorju skozi čas, nato se jim bo z monokomedijo predstavil še znani slovenski glasbenik in igralec Srečko Zorko. Slovo od Šentjurskega poletja ŠENTJUR, PONIKVA- Ta konec tedna se bodo zvrstile še zadnje prireditve, ki jih v okviru Šentjurskega poletja pripravlja območna izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti. V hotelu Žonta bodo nocoj ob 21. uri gostili pianista in pevca Uroša Periča, ki prihaja v Šentjur z zasedbo The Bluenote trio in s tremi vokalistkami ter solistom saksofonistom. Mladi glasbe- nik je svojo glasbeno pot začel v celjski zasedbi The Moonlighting Orchestra, širši javnosti pa je postal znan predvsem s svojimi odličnimi interpretacijami Raya Char-lesa. Šentjursko poletje se bo dokončno poslovilo jutri, v soboto, na Ponikvi s koncertom kitarskega orkestra Ara-njuez in s pevko etno pesmi Moiro. Koncert se bo na prostem začel ob 19. uri, organizator pa je domače KD Antona Martina Slomška. PM Most čez Pešnico že dobiva novo podobo. NOVI TIMM ŠMARJE P. J.] BISTRICA OB S.) 13 Kjer gospodarijo električne kitare V občini s 1.400 Bistrica ob Sotli je po glasbeni plati car, je mogoče reči v jeziku, ki ga uporabljajo mladi. Zakaj? V kozjanski občini s 1.400 dušami, kjer ne premorejo niti enega narodnozabavnega ansambla, imajo nič manj kot osem rokovskih skupin. Nekatere pozna vesoljna slovenska rokovska javnost. Kako je to mogoče? »Povod za rojstvo tukajšnje rok kulture je bilo odprtje Mladinskega kluba Metulj, pred enim desetletjem. Z nastopi skupin od drugod in po stikih z njimi, je prišlo tudi do ustanavljanja bistriških bendov,« pripoveduje Andrej Boštjančič, z ro-kovskim »partizanskim« imenom Ruda. Ruda iz skupine Zmajev rep, ki je nastala leto dni po odprtju Metulja ter jo danes pozna vsa slovenska rokovska javnost. Nastopajo na najbolj upoštevanih rokovskih lokacijah med Primorsko, Ljubljano in Prekmurjem, za njimi so tri plošče, kot zadnja letošnje Sanje podob. Drugi »zmajem« odlično sledijo. To bistriško rokovsko moč izraža med ploščami kompilacija bistriških »bendov« Zmajev rep, Etemia, ii imajo kar osem roke v novih prostorih No Cenzura in Malik (na plošči z naslovom Urok), ki jih je povezal že omenjeni klub Metulj. Klub, ki je od začetka tega meseca delno v novozgrajenih prostorih, so člani različnih rok skupin prenavljali tudi z lastnim delom, od polaganja keramičnih ploščic naprej. V novem občinskem prizidku, ki je namenjen za potrebe različnih društev, je to celo prvi dokončan prostor, ki so ga odprli s koncertom domačega »benda« Psihiatrija in prekmurskih gostov. »Tlidi drugi občani se zavedajo, da je mladinsko društvo od lani eno najaktivnejših v občini,« opaža Andrej Černelč-Smej-či. Tisü Andrej Černelč, ki je kot 15-letnik na trienalu slovenske satire Aritas prejel kar dve nagradi, nekatera najuglednejša imena satire pa so mu lahko le zaploskala. »Zmajev rep je bil zgled drugim. BUi so naši učitelji, ki so nas tudi vzpodbujali,« se spominja Robi Au-gustinčič-Basman iz Psihiatrije, ki pripravljajo ploščo Zaprti oddelek. Poleg naštetih bistriških skupin moramo vsekakor omeniti Brenči Bando, Orans, Mano ter dve porajajoči se skupini, med njima eno z začasnim imenom Hot Spot ter dru- ih »bendov« - Klub go, ki imena niti še nima. V vseh skupinah nastopa 17 bistriških ro-kerjev, posamezniki celo v večih. Pri vsem skupaj ima vsak ansambel svoje izrazite glasbene posebnosti. Tako se po eni strani Zmajev rep zliva z džezom ter po drugi Orans z duhovno glasbo, saj bo nastopil na letošnjem festivalu verske popevke. Eno pa skupine vendarle druži; njihova lastna, avtorska glasba. In kje najde toliko skupin prostore za vaje? »Člani smo študenti, dijaki, borzniki in že zaposleni, ki smo na lokacijah od Maribora do Portoroža,« je povedal Smejčijev soimenjak Andrej Čer-nelč-Špicl. »Različni >bendi< vadijo pri Špiclu v preurejenem gospodarskem poslopju. Eni med tednom ter drugi ob vikendih,« pravi Damjan Dobrina-Baček. »In vsi se med seboj >štekamo<, podpiramo in prijateljujemo,« dodaja Valentin Božiček-Muc, ki igra v Psihiatriji, Oransu in Hot Spotu. Tako se je, dan pred našim srečanjem, desetčlanska odprava rokerjev skupaj odpravila v Zagreb, na koncert ameriške progresivne skupine Tool. Mala Bistrica ob Sotli s Kozjanskega je z osmimi »bendi« slovenski rokovski fenomen. Nä fotografiji nekateri njihovi člani v novem Mladinskem klubu Metulj. In zakaj je BoS (op. p.: kratica Bistrice ob Sodi ter tudi naslov bistriške rokovske himne) fenomen, se sprašuje upoštevani producent Aldo Ivančič v pisni popotnici kompilacije Urok. Če bi podatke o številu prebivalcev in številu tamkajš- njih rok skupin statistično prenesli na vso Slovenijo, bi morali imeti kar 5.333 rokovskih skupin! Ivančič je to izračunal ko so imeli v Bo-S »komaj« štiri rokovske skupine, danes jih je dvakrat več ... BRANE JERANKO Trije iflarsovčki prileteli v Šmarje pri Jelšah Gledališka skupina Zvezde večera, ki deluje v okviru Mladinskega kulturnega kluba Netek, je minulo soboto v Kulturnem domu Šmarje pri Jelšah uprizorila predstavo Drejček in trije Marsovčki. Pravljico Vida Pečjaka je 24 mladih iz Osnovne šole Šmarje pri Jelšah uprizorilo s plesom in z igro, sami so izdelali tu- di sceno in rekvizite. Na predstavo so se intenzivno pripravljah zadnja dva tedna. Gleda-liščnike vodita Marko Kova-čevič in Katarina Cakš. Ko-reografinja in mentorica plesne skupine je Maja Ratej, medtem ko ekipo za pripravo scene in rekvizitov vodi Barbara Romih. To je že tretja predstava skupine Zvezde večera, ki je no- vembra lani uprizorila predstavo Čarovnik iz Oza, decembra pa predstavo Božični duh. Mladi so z Drejčkom in tremi Marsovčki pozitivno sporočilo o miru in prijateljstvu prenesli v dvorano, ki je bila polna skoraj do zadnjega kotička. Nasmejani obrazi gledalcev so pokazali, da so bili nad predstavo navdušeni. VT Gostilna Pri Lesjak v Arji vasi, ki se ponaša z 250-letno tradicijo, se je nedolgo nazaj ovila v novo svežo podobo z novim lastnikom in tudi novo ponudbo. Kot že ime pove, picerija Pri Lesjak sedaj nudi številne okusne pice, med katerimi lastnik Borut Selčan še posebej priporoča vaško in kolesarsko pico. Raznovrstne pice, ki vam jih dostavijo tudi na dom, pa niso edino, kar lahko okusite v piceriji. Nudijo jedi z žara, dnevno sveže malice, testenine, solate ... Ob sobotah in nedeljah nudijo dodatno ponudbo ribjih jedi z žara. Picerija Pri Lesjak je naravnost odlična lokacija za večje skupine in zaključene družbe. Popolnoma prenovljena in s svežimi močmi okrepljena picerija vas vabi, da jih obiščete in se na lastne oči prepričate o njihovi ponudbi. Pričakujejo vas v mirnem in naravnem okolju, na voljo pa sta vam tudi pokrita terasa in velik parkirni prostor. Prisrčno vabljeni v picerijo Pri Lesjak! tel: 031 761-946 in 040 361-588 www.picerija.net e-mail: $> www.novitediiik.com www.radiocelje.com 14 VOJNIK SL.KONJICEJ E9HBÉ TEDNIK Povšetov hrib pred svetniki Edvard Krajne svetnikom trka na dušo - Ali svetniki in zaposleni izkoriščajo notranje informacije? Sredina občinska seja v Vojniku je v četrtkovih jutranjih urah postala zares vroča. Po že pet ur trajajoči seji je pod točko razno prišla na vrsto izpoved občanke Jožice Povše, ki je za nekaj metrov asfalta po nasvetu občinskih mož zamenjala kmetijsko zemljišče, ki je kmalu zatem postalo zazidalno. Njegova vrednost je z dobrih tri tisoč evrov, kolikor naj bi stala cesta, narasla na več kot petsto tisoč evrov. Zgodba sicer ni nova, o njej smo poročali lani pred jesenskimi volitvami, zgodila pa se je že leta 2002. Če jo na kratko obnovimo, je Povšetova, ki ni imela denarja za asfaltiranje strme poti do doma, za pomoč prosila občino. Zupan Beno Podergajs ji je pomoč obljubil in na ogled k njej poslal zaposlene, zadolžene za to dejavnost. Ti naj bi se potem »spomnili« ideje, da bi lahko v zameno za cesto Povšetova prodala del kmetijskega zemljišča, ki tako ali tako ni veliko vredno, saj na njem ni možno graditi (njena hči je zato zazidalno parcelo kupila v Vitanju). Prvi kupec zemlje naj bi v zameno zanjo plačal asfalt, na zemlji pa naj bi redil ovce. Le nekaj mesecev zatem je zemljo kupil podjetnik Drago Košenina ter zemljišče komunalno pripravil za gradnjo petih individualnih stanovanjskih hiš. Novo pri zgodbi pa je poleg tega, da naj bi bila lastnika parcel zdaj že podjetji Fegy in Honda Čepin, to, da so svetniki (vsaj določeni, ostali so sejo pred koncem zapustili) občanki, ki že ne ve več, kam bi se še obrnila, denarja za od' vetnika pa nima, prvič zares prisluhnili in obljubili, da bodo zadevo proučili. Kdo je Krajne? A res je tudi, da bi svetniki še to izpoved bolj ali manj preslišali, če jih ne bi nanjo dodatno spomnil tudi kra- jan Edvard Krajne, ki že nekaj časa v občinskem glasilu polni strani Pisma bralcev. Tokrat je namreč ostro kritično pismo o tem, kaj svetniki sploh počenjajo s tem, ko včasih brez prave predstave dvigujejo roke, poslal vsakemu svetniku kar domov. Določene ljudi iz občinske uprave je obtožil zlorabe internih informacij o prostorskem načrtovanju z namenom osebnega izkoriščanja pri nakupih in prodaji zemljišč, saj naj bi bilo jasno, da sta občinska moža, ki sta Povšetovi predlagala zamenjavo zemljišča za cesto, vedela, kakšno vrednost lahko zamenjano zemljišče kmalu doseže. »Kako ste lahko sprejeli zazidalni načrt na kmetijskem zemljiš- Povšetov hrib, ki mu je od našega prvega poročanja vrednost še zrasla, je trenutno »občinska vroča žemljica«. Na seji je župan Podergajs sicer branil svoja zaposlena, a je Povšetovi vseeno potrdil, da verjame, da se počuti opeharjeno. So pa na dan prišla še nova dejstva, ki jih lani pri pisanju prispevka še nismo vedeli. In sicer, da je bila zemlja pogojno zazidljiva že leta 1999 in da je Tone Preložnik, ki je na občini zadolžen za komunalo, Povšetovi leta 2002 poslal podpisan dogovor, da se bo cesta od odcepa Ulice bratov Jančar do Povšetovih obnavljala. Po tem je videti, da je občina pri zgodbi le sodelovala, čeprav župan zanika vsakršno vpletenost. ču, ne da bi pred tem spremenili prostorski akt?« Krajne v pismu sprašuje svetnike. »Na podlagi katerih zakonov starki (uradno je bila prodajalka 90-letna tašča Povšetove, op. p.) ni pripadala pravica vedeti, da je to zemljišče po statusu nezazidano stavbno zemljišče, kot ste vedeli vi, ko ste sprejemali zazidalni načrt, in tako kot sta vedela oba župa- nova uslužbenca. Ali je pošteno, da je ženici pripadlo samo 3338 evrov, >vedežem< pa okoli 172-krat več?« S to zadevo se po Krajnče-vih besedah že ukvarjata tudi policija in tožilstvo, zdaj pa se bodo z njo ukvarjali še svetniki, ki so ob koncu seje za ta namen oblikovati poseben odbor. Ironija pri tem je, da so vanj vključili tudi svetnika Nove Slovenije Si- • mona Stagoja, ki ga Krajne v dopisu (sicer ne z imenom) prav tako obtožuje zlorabe informacij. Leta 2000 naj bi namreč po ceni 1,3 evra za kvadratni meter kupil dobrega pol hektarja veliko kmetijsko zemljišče, ki je že bilo v prostorskem načrtu občine, zdaj pa naj bi ga prodal po domnevno desetkrat višji ceni. ROZMARI PETEK Grajska nedelja - šestič! Turistično društvo Nova Cerkev je v nedeljo še tik pred dežjem »pod streho« spravilo že šesto Grajsko popoldne na gradu Lemberg. Čeprav je bila prireditev prestavljena na zgodnji jesenski čas, tudi letos ni manjkalo obiskovalcev. A ker s (m) o ljubitelji kulture, zabave in lepih gradov včasih tudi malce leni, so organizatorji letos pripravili brezplačen prevoz s parkirišč na grajski hrib. »Tole je precej dobra pogruntavščina, saj smo opažali, da ljudje ne pridejo zaradi predolgotrajne hoje navkreber,« je povedala tajnica Turističnega društva Nova Cerkev Zvezdana Gal, medtem ko je s srečkami za srečelov spretno vijugala med obiskovalci. (Predsednice Lee Sreš pa niti nismo uspeh zmotiti, saj je bila polno zasedena s povezovanjem prireditve.) Sicer celo leto prazno dvorišče so organizatorji napolnili s stojnicami, predvsem s sladkimi dobrotami, ter z velikim Milan Sojč za direktorja odrom, ki so ga dodobra izkoristili skorajda vsi kulturniki vojniške občine ter otroci obeh podružničnih šol v krajevni skupnosti. Kljub novemu lastniku (grad je skorajda že odkupil nekdanji prvi mož Kozjanskega parka Franci Zidar) bo prireditev ostala tradicionalna. A vse dokler grad ne bo vsaj toliko obnovljen, da bo za obiskovalce varen, si njegove notranjosti še ne bomo mogli ogledati. RP Šolski center Slovenske Konjice-Zreče bo v kratkem dobil novega direktorja, Gimnazija Slovenske Konjice pa novega ravnatelja. Vse kaže, da bo to postal sedanji pedagoški vodja Srednje poklicne in strokovne šole Zreče Milan Sojč. Na razpis za direktorja, ki bo nadomestil sedanjega direktorja in ravnatelja mag. Franca Šeliha, se je prijavilo pet kandidatov. Učiteljski zbor, starši in dijaki so podprli Mila- na Sojča, lokalna skupnost pa drugo kandidatko, Ingrid Slapnik. Svet zavoda Šolski center Slovenske Konjice-Zreče se je večinsko izrekel za Milana Sojča. Takšen predlog so poslali tudi ministru za šolstvo. Ko bodo pridobili še njegovo mnenje, bo svet zavoda opravil imenovanje. Pričakujejo, da bodo vsi postopki končani še ta mesec. MBP Jabolka prizadela toča V sadovnjakih konjiškega Zlatega griča so že začeli z obiranjem zgodnjih sort jabolk. Nasade imajo na 30 hektarjih površin, na njih pa letno pridelajo okoli 800 ton jabolk. Pričakujejo, da jih bodo tudi letos vsaj toliko, žal pa je vse sadovnjake prizadela toča, tako da bo kar tri četrtine pridelka slabše kakovosti in bo primerna ie za predelavo. Romi dobrodošli na Frankolovem? Ali je oglas, ki je v današnjem časopisu objavljen v rubriki Prodam in oddam, zgolj potegavščina ali resna ponudba za Rome, ki iščejo streho nad glavo, nam še ni povsem jasno. Pisec oglasa, ki je želel ostat anonimen, je zatrdil, da jc ponudba resna. »Hišo, novo, polovico podarimo, drugo polovico pa prodamo romskim družinam, ki imajo veliko družinskih članov,« se glasi oglas. »Skratka, polovico jim podarim, polovico pa bodo morali kupiti,« je pojasnil še neznani prodajalec. »Pogoj je, da so romska družina,« je še dodal. Hiše sam ne potrebuje, da pa je možnost dal le Romom, prodajalec pojasnjuje: »Romom zato, ker so ubogi in tudi bolj kulturni.« Bolj kulturni kot kdo? »Sosedje?« smo še poizvedovali. A dobili smo le odgovor: »Sosedje pri moji odločitvi nimajo nobene besede.« RP 101 TEDNIK Prijatelji razstavljajo Devetìntrideset likovnih del, ki so od sinoči na ogled v knjižnici Vojnik, so ustvarili člani likovne skupine Prijatelji iz Celja. To je prva skupinska razstava likovnih del članov te skupine. Likovna skupina Prijatelji je nastala pred tremi leti na pobudo celjskega slikarja Staneta Petroviča - Čončija. Skupino sestavlja enajst članov: Dora Glavnik iz Celja, Mojca Videnšek iz Vojnika, Ja-glenka Leban in Amina Ko-larič iz Celja, Janja Kajba iz Ponikve, Peter Svet iz Škof-je vasi, Anka Levičar in Anica Kranjc iz Laškega, Olga Ulaga iz Celja, Alenka Ko-saber iz Šentjurja ter Verica Rihar iz Vojnika. Razstavljena likovna dela po vsebini zajemajo različno motiviko (krajino, tihožitje, akte ...), različne slikarske tehnike (akvarel, olja na piamo, suhi pastel, akril, gvaš ...) ter različne sloge, od realizma do abstrakcije. Vse člane skupine združuje hotenje po likovnem ustvarjanju. Skrbijo tudi za stalno strokovno izpopolnjevanje, zato se redno družijo na skupinskih ustvarjalnih dnevih, strokovno pomoč pa so uspešno poiskali tudi pri akademski slikarki Ivani Andrič - Todič. Razstava bo v vojniški knjižnici na ogled do 15. oktobra, in sicer ob ponedeljkih in petkih med 13. in 18. uro ter ob torkih in četrtkih med 10. in 14. uro. BA Dnevi mojstra Pelikana Letos še Pelikanovi dnevi, prihodnje leto Pelikanov festival Celje se ponaša z bogato fotografsko zgodovino, ki jo je močno zaznamoval mojster fotografije Josip Pelikan. V Muzeju novejše zgodovine Celje in Fotografskem društvu Celje so se odločili, da bodo njegovo dragoceno dediščino (ki zajema več kot 35.000 fotografij) negovali in ohranjali. V ta namen bodo prihodnji teden v sodelovanju s Fotografsko zvezo Slovenije pripravili III. Pelikanove dneve, ki naj bi prihodnje leto prerasli v Pelikanov festival. Program Pelikanovih dni bo pester in zanimiv. Od ponedeljka do sobote se bo namreč zvrstila vrsta kvalitetnih predavanj z mednarodno udeležbo. V ponedeljek ob 17. uri bo Matjaž Inti-har v Hermanovem gledališču predstavil novosti v digitalni fotografiji. V sredo, prav tako ob 17. uri, se bo z erotično fotografijo med umetnostjo in poslom predstavil profesor na Akademiji sodobnih umetnosti v Beogradu Milan Pajk. V četrtek bo dr. Milanka Todič predstavila fotografijo in propagando, v petek pa bo doc. dr. Primož Lampič predaval o slovenski fotografiji v letih 1990-2000. Torek, ko bo tudi vrhunec Pelikanovih dni, bo namenjen iz- ključno Josipu Pelikanu. Jesenski muzejski večer, kot so poimenovali sklop torkovih prireditev, se bo začel že ob 16. uri z modnim perfor- Pelikanove dneve bodo sklenili v soboto dopoldne s podelitvijo nagrad in diplom nagrajencem III. Pelikanovega fotografskega natečaja na temo Človek v urbanem okolju. mansom od Muzeja novejše zgodovine do Steklenega fotografskega ateljeja. Uro zatem bodo v ateljeju odprli občasno fotografsko razstavo Josip Pelikan kronist. Nato bosta Pelikanova hči Bo-žena Pelikan in direktorica MNZ Celje Andreja Rih-ter spregovorili o razstavi mojstra, ki jo bodo 8. oktobra odprli v Pragi, ter o 2. knjigi ustvarjalnega opusa Josipa Pelikana o arhitekturi in industriji. »V goste smo povabili tudi češke kolege. Na Češkem, v mestu Krumlov, so namreč odkrili podoben stekleni fotografski atelje, kot je Pelikanov. V njem je ustvarjal fotograf Seidl, ki je bil od Josipa Pelikana mlajši kakih deset let. Primerjave del obeh fotografov pa so pokazale, da je bil Pelikan precej večji strokovnjak. O češkem steklenem ateljeju bo na Pelikanovih dnevih spre- govoril gospod Reitinger,« je povedala Andreja Rihter. Torkovo dogajanje se bo ob 20. uri nadaljevalo s kostu-mirano ulično promenado in fotografiranjem. Obiskovalci se bodo lahko oblekli v oblačila iz obdobja med obema vojnama in s sprehajanjem po ulici obrtnikov (ta bo oživila ob 20. uri) in Glavnem trgu doživeli utrip takratnega obdobja. BOJANA AVGUŠTINČIČ Vzeli nam bodo službe Podiplomski študenti londonskega kraljevega kolidža umetnosti so res pravi kultivirani vandali V Celju je še do ponedeljka na obisku skupina mladih umetnikov, podiplomskih študentov uglednega angleškega kraljevega kolidža umetnosti. V Celje so prišli na pobudo celjske diplomantke tega kolidža in letošnje dobitnice kristalnega grba Polone Dolžan in v sodelovanju z društvom ljubiteljev umetnosti. Gostovanja se udeležuje 21 študentov - nihče od njih poprej še ni bil v Sloveniji. Zamisel o takšni multikulturni izmenjavi se je porodila ob celjski kandidaturi za prestolnico kulture, kar je bil Poloni Dolžan prvi izziv. »Drugi se je porodil ob življenju v Angliji, kjer se dnevno srečujemo z nestrpnostjo domačinov zaradi pritiska prebivalcev iz novih članic EU na delovna mesta v Angliji. Tudi zato ima ta projekt toMc? .podnaslovov in podtonov - Vi kèy/n tu tejk j our džobs evej - Sldwenija Re:discoverd - Cultured vandals ...,« pravi Dolžanova. Obiska je vesel tudi Gregor Deleja iz društva ljubiteljev umetnosti, ki gosti mlade umetnike. Projekt je bil zahteven ne le organizacijsko, marveč tudi finanč- no. »Za nas je to prvf poskus mednarodne izmenjavé in vse kaže, da je izjemno us/ pešen. Finančni zalogaj smo zmogli s pomočjo sponzor- jev, skrbela pa nas je zlasti organizacijska plat obiska, a kaže, da so s pripravljenim programom vsi zadovoljni. Mladi so v zanje povsem no- vem okolju našli številne umetnostne izzive in že s tem je ta projekt uspel, tembolj ker bodo razstavo iz Celja prenesli tudi v Royal College of Art v Londonu. Mladi prihajajo iz devetih evropskih držav in Brazilije z namenom, da bodo ustvarjali v mestu v duhu prave multikulturne izmenjave, pri čemer odlično sodelujejo z društvom ljubiteljev umetnosti, ki je projekt organiziralo, in z dijaid Gimnazije Celje-Center. O svojem delu v projektu pripoveduje Ali Hodgeson s Škotske: »Ustvarjam projekt z učenci in upam, da jim je lepo, sama sem se skozi to delo veliko naučila. Uporabila sem mestno arhitekturo kot podlago za ustvarjanje stripov in zgodb, ki jih ta arhitektura poraja. Vsi, ki jih srečujemo so prijazni, gostoljubni - zelo se zabavamo.« Sara Merlin je Švedinja, o svojem delu v Celju pa pravi: »Sem ilustratorka in se ukvarjam s časopisi in svojo interpretacijo njihovega videza. Rada bi ustvarila stran vašega časopisa, pa sem že v osnovi naredila napako in izhajala iz enega od srbskih časopisov, tako da sem morala delo začeti povsem znova. O vtisih pa - gre res le za viške, slabo je le to, da premalo spimo in smo že utrujeni.« Višek dogajanj bo ob zaključku obiska v soboto, ko bodo mladi umetniki že dopoldan postavili svojo stojnico na tržnici, ob 20. uri pa bo na Rimski cesti pod Knežjim dvorcem otvoritev razstave. Udeleženci napovedujejo zanimive in vznemirljive postavitve, saj so med bivanjem v Celju in v Sloveniji našli ogromno navdiha. Prav posebna novost tudi za njih, izrazite individualiste, je bilo skupinsko delo. Sobotna otvoritev razstave pa ni vse, kar pripravljajo. Polona Dolžan pravi, da bo otvoritev hitro mimo, nato pa nas čaka večer obskur-ne latino glasbe. »Zanj bo poskrbel naš mentor lan Gabb, ki je sicer zapisan tiskarski umetnosti, a je imeniten DJ. S sabo je pritovoril kakšnih 100 kilogramov zelo izvirnih in redkih plošč z na nek način obskurno latino glasbo in zanesljivo bo poskrbel za pravo zabavo.« BRANKO STAMEJČIČ Foto: GK 16 »RTAZA fi TEDNIK Lepa nedelja na Jurij Vodovnik, bukovnik, ljudski pevec in igre, rojen na Skomarju 22. aprila 1791 tesarju in coklarju Mihi (po domače Tomažiču) in Heleni, rojeni Ostružnik s Stranic. Umrl 17. decembra 1858 za jedko, tri dni po smrti žene. Brati in pisati ga je naučil oče, tudi samouk in vseznal ... Ker je bil od mladosti bolehen, se je 19-leten izučil tkals-tva, tkal na domu in v »šteri«, zadnja leta je živel po več mesecev zdoma, pri prijateljih in znancih, hodil naokrog oprtan s košem brez dna ter si s petjem svojih in drugih pesmi služil hrano, zlasti pijačo ... Režija in glavni igralci prireditve na Resniku: koordinator Vodovnikovega leta Martin Mrzdovnik, avtor animiranega filma Koni Steinbacher, župnik Stanko Krajne, zreški župan Boris Podvršnik in predsednica KS Resnik Vera Boček. Pred gibljivimi slikami Konija Steinbacherja: Martin Mrzdovnik in še en Pohorc, Tone Gričnik, ki pripravlja že tretjo knjigo o Juriju Vodovniku. Pod naslovom Jaz hočem bit fraj (stavek, ki ga je Vodovnik izrekel prijatelju A. M. Slomšku) bo izšla prihodnje leto. zali kot njihovi predniki. V je bilo, predvsem pa dobre lepo pripravljenem domu volje. Kronisti bodo lahko po-krajanov je biio stolov veli- rodali, da se je. srečanje za-ko (a ljudi je bilo še več, ta- ključilo ob treh zjutraj in da ko da so »te drugi stali«), pri je bila na Resniku prava lepa pogostitvi pa še Vodovnik ne ^ npi^lja. Petgk^ggr alj dol. fei fiašel šfKte »ice/Mega ? ? HIHpttp^OKLFČ MT OSTERVUH Podjetje za veleprodajo elektro materiala Zaposli: POSPEŠEVALCA PRODAJE -KOMERCIALISTA Delovne naloge obsegajo: - prodaja elementov avtomatizacije proizvajalcev SIEMENS, ABB, TELEMECANIQUE, SCHRACK - tehnično svetovanje in obiskovanje obstoječih partnerjev - vzpostavljanje kontaktov z novimi partnerji Od kandidata pričakujemo: - najmanj IV. stopnjo izobrazbe trgovske, komercialne ali tehnične smeri - sposobnost komuniciranja - vozniški izpit B-kategorije Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas za dobo enega leta, s trimesečnim poskusnim delom in možnostjo zaposlitve za nedoločen čas po preteku enega leta. Prosimo vas, da pisno prijavo z kratkim življenjepisom in dokazil pošljete na naslov: MT OSTERVUH, d.o.o., Migojnice 113, 3302 Griže MMImIÌ»!) DURSUM BRK0VIĆ s.p. Podvin 150.3310 Žalec, tel. 041 436 678 Izvajamo: vsa dela v gradbeništvu, sanacije objektov, zunanja ureditev, izgradnja inštalacij (vodovodi, toplovodi, plinovodi) i.t.d. deževni petek Na Resniku se je s premiero animiranega filma začelo Vodovnikovo leto V občini Zreče se je v petek s premierno predstavitvijo animiranega filma avtorja Konija Steinbacherja Lepa nedelja pri sv. Jakobu na Resniku začelo Vodovnikovo leto. Vse do decembra prihodnje leto bodo z vrsto prireditev obujali spomin na ljudskega pesnika in igr-ca Jurija Vodovnika ob 150-letnici njegove smrti. Vodovnikove pesmi imajo Pohorci za eno svojih večjih domačih dragocenosti. »Vodovnik ni pomemben samo Boris Podvršnik je prepričan, da so Vodovnikove pesmi aktualne tudi za današnji čas. Dokaz: »Po mestah in deželah je danes polno zmot,/ ljudje so se začeli zdaj pačiti povsod./ Drug drugemu se lažejo, za hrbtom fige kažejo,/ imajo vso zaspano vest in bogu so nezvest.« za nas, Pohorce. Je eden najbolj slikovitih slovenskih ljudskih ustvarjalcev. Poldrugo stoletje po njegovi smrti njegov duh še živi in prepričani smo, da še ni rekel zadnje besede,« je Vodovnikovo leto pospremil na pot zreški župan Boris Podvršnik. O Juriju Vodovniku so že napisane knjige, o njem so govorili na znanstvenih simpozijih, spominjajo se ga v Skomarski hiši, vedno več ljudskih pevcev obuja njegove pesmi, posnete so bile na avdio kasetah in zgoščenkah ... A njegova odprtost v svet in vedoželjnost sta lahko še vedno vzgled, njegov humor je razveseljeval takrat in razveseljuje danes. Zaradi vsega tega so v Zrečah pripravili Vodovnikovo leto. Lepa nedelja Hudomušna pesem o procesiji sv. Rešnjega telesa pri cerkvi sv. Jakoba na Resniku je osnova animiranega filma. s katerim so začeli Vodovnikovo leto. Pesem opisuje, kako so na procesiji kar kip sv. Jakoba »na enem štih« nosili, namesto »neba« pa »ma-relo«, ki se je na nesrečo še vnela. Ko so pogasili požar, se je začela gostija. Z juho brez »nudelcev«, brez solate, brez »ajmohta« in kisle juhe. Celo »stole so po celi vasi iskali, te jen so sedeli, te drugi pa stali.« »Ta pesem me spremlja že iz otroštva. Doma, v Zgornjem Prebukovju, smo takrat imeli le pesmarico Vodovnikovih pesmi, ki sem jo nenehno prebiral. Takrat seveda še nisem sanjal o filmu - prvega sem videl šele pri 12 letih. Mnogo kasneje, na enem izmed srečanj z Markom Cvahtetom (op. p.: poleg zreškega Danijela Oplotnika najbolj znanega imitatorja Jurija Vodovnika) je padla beseda in obljuba, da naredim nekaj pohorskega - a šele, ko bom v penziji,« opisuje rojstvo ideje Ko- ni Steinbacher, avtor več kot 30 animiranih filmov, ki so prejeli okoli 70 priznanj doma in v tujini. Obljubo je izpolnil v treh letih. Like si je sposodil v slikah holandskega slikarja Pje-. tra Bruegela, ki jiirRje dodat< nekaj pravih pohorskih portretov iz bogate zbirke Antona Gričnika, pa še podobi svojjh staršev. Iz 12 tisoč sličic, med katerimi je 3 tisoč različnih, je nastal 8-minut-ni film. Pri delu mu je kot producent pomagal Janez Ma-rinšek - tako kot že velikokrat poprej v štirih desetletjih sodelovanja. Za glasbo je poskrbel Marjan Krajne, ki v filmu tudi odpoje osrednjo pesem. Z vokalom sodelujejo še Marko Cvahte in trije pevci iz zbora. Producenta filma sta Maya Art in mladinski program TV Slovenija, projekt pa je sofinanciralo ministrstvo za kulturo. Animirani film, ki si ga bomo lahko najverjetneje že prihodnji mesec ogledah po televiziji, ima tudi nemško in angleško verzijo. Še zanimivost: vodilna pesem je zapeta v prvem delu tako, kot je notni zapis napisal etnomuzikolog Igor Cvetko, v drugem delu pa tako, kot se je avtor filma spomni iz otroštva. Martin Koprivnik je edini, ki na tem delu Pohorja še na roke dela cokle - tako kot jih je oče Jurija Vodovnika. No, običajno so malo manjši, a Koni Steinbacher si je zaslužil veliko darila. Ivana Pačnika in njegovo izvedbo Lepe nedelje so prvič posneli pred domala pol stoletja. Še vedno jo rad zapoje. Deževni petek Prejšnji petek, ko si je bilo mogoče prvič ogledati Lepo nedeljo, je bil deževen dan. A tako kot v pesmi so se ljudje zbrali v cerkvi sv. Jakoba. Procesije ni bilo, »ma-rela« se tudi nobena ni vžgala, tako da »Vidmarci brhki« ni bilo treba gasiti. Smo pa videli Rudija Vidmarja in lepo število še drugih potomcev v pesmi in filmu oveko-večenih Pohorcev. Je treba priznati, da so se bolje izka- MOVI TEDNIK REPORTAŽA 17 Pri vitezu hmeljarstva Povšetovi v Podlogu so krajanom predstavili svojo kmetijo Ivo Povše, hmeljar iz Podloga, je že pred katastrofo v Braslovčah pripovedoval, da je nameraval letos urediti hmeljarsko kmetijo odprtih vrat, vendar pa je njegove načrte zaustavil splet okoliščin. Povše se s-svojo družino ni odpovedal vsem načrtom, zato je minuli petek na svojo domačijo povabil okoliške krajane, predstavnike občine in tudi strokovne delavce. Številne obiskovalce, ki so si ogledali hmeljarsko kmetijo v Podlogu, so Povšetovi gostoljubno sprejeli. Hmeljar iz Podloga ima več razlogov za veselje - poleg »še T v Izberi 100 % popusti tjESop ^/inàis' Vsak 100-ti 100 % popust. VSAK NAKUP 5 % popust. kar« letine in nekaterih naložb je na letošnjem svetovnem kongresu Mednarodne hmeljarske zveze v Ameriki zaradi svojih zaslug prejel naziv »vitez hmeljarstva«. »Priznanje, predvsem pa želja po promociji hmeljarske dejavnosti in tudi namen, da svojim sosedom bolje pokažemo, kaj delamo, nas je vodila do te prireditve. Širši javnosti bi radi pokazali delo hmeljarjev in tako dokazali, da ne živimo samo od subvencij,« je pripovedoval Povše, sicer tudi predsednik odbora za hmeljarstvo pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Gostoljubna družina Povšetovi obdelujejo 45 hektarjev zemlje, od tega je 15 hektarjev hmeljišč. Poleg hmelja oddajajo letno 90-100 tisoč litrov mleka in 25-30 pitancev ter pridelujejo še koruzo. Očetu Ivu pri delu pomaga sin Boštjan, hčeri Polona in Zala pa se radi zavrtita v kuhinji pri materi Lenki. Povšetovi se ponašajo z novim obiralnim strojem, ki pomeni kar precejšen napredek. Med drugim stroj omogoča selekcijo oziroma izločanje vrvic, tako imenovanih špag, kijih sedaj lahko vozijo na deponijo, ostale hmelj-ske odpadke pa uporabljajo kot gnojilo.»Mirno lahko rečem, da se slovenski hmeljarji v povprečju, predvsem po površinah, opremi in kakovosti, lahko merimo z nemškimi hmeljarji,« je prepričan Povše, ki je na svoji kmetiji V , ' : _ , V, poskrbel še za druge izboljšave. Tako so med drugim sušilnico za hmelj, ki jo uporabljajo tudi za sušenje in skladiščenje koruze, kot prvi v Savinjski dolini začeli ogrevati z lesno biomaso. Seveda to pomeni ogromen prihranek pri porabi goriva, posledično so nižji stroški, manj pa je tudi vplivov na okolje. »Ponosno povem, da je vse, kar smo na kmetiji vložili in izboljšali, plod slovenskih izdelkov ter lastnega znanja, truda in dela. Res nisem navdušen, da moramo vse novosti videti v tujini ah za vsako malenkost v Nemčijo,« je izpostavil Povše, tudi eden izmed hmeljarskih starešin. Minuli petek je bil deževen dan in v normalnih okoliščinah pri Povšetovih hmelja ne bi obirali. »Meni se pač zdi škoda zemlje. Zato nimam rad, da po njej teptamo v dežju, vendar smo se zaradi povabljenih odločili za normalno obiranje.« Na Povšetovi kmetiji dnevno oberejo hektar hmelja, kar pomeni približno 660 trt na uro, naberejo pa od 2 do 2,5 tone zelenih kobul, kar ob normalni letini pomeni nekje med 25 do 30 ton hmelja. »Za to delo bi nekdaj potrebovali od 100 do 150delavcev.Leta2000smo šli na kosilo s 23 obiravci, danes pa nam pomaga šest delavcev,« je še povedal Povše, ki je prepričan, da so se hmeljarji prebili iz najhujše krize. »Zaradi dogajanja v preteklosti in slabih letin se mi zdi, da se je hmeljarjev med mnogimi ljudmi prijel slab >imidž<. Želim, da bi s podobnimi predstavitvami popravili to podobo ter tudi hmeljarjem povedali, da nas čaka lepša prihodnost.« URŠKA SELIŠNIK Foto: TONE TAVČER Ivo Povše z odlikovanjem za viteza hmeljarskega reda 18 HOV! TEDNIK »Motiva nam ne bo manjkalo« Pred dobrima dvema letoma je Blaž Puc odigral zadnjo tekmo proti Domžalčanom. Njegova Bela krajina je v gosteh izgubila kar s 4:0. Tudi MIK CM Celje, v prejšnji sezoni še brez Puca, ni imel uspeha proti Domžalam. Celjani so dvakrat izgubili in dvakrat remizirali. Tokrat gre za derbi 1. slovenske nogometne lige, ki se bo jutri začel ob 20. uri, odličen, morebiti celo rekordni obisk pa lahko prepreči naša košarkarska reprezentanca, če se bo uvrstila v polfinale EP. Iztok Puc je pred leti uspešno tresel mreže nasprotnikov Celja Pivovarne Laško, želja vodstva MIK CM Celja pa je, da bi podobno uspevalo novemu napadalcu v Areni Petrol, 186 cm visokemu Blažu Pucu. Na prijateljski tekmi ste proti hrvaškemu prvoligašu Slavenu Belupu dvakrat zadeli, ko pravzaprav še niste vedeli, da je igra prekinjena. Torej ste se že ujeli z novim moštvom? Trener Pavel Pinni je dobro sestavil celjsko ekipo, ki me je lepo sprejela. Res je, v prvem polčasu sem zadel dvakrat, oba Blaž Puc gola sta bila po moji oceni regulama. Naša postavitev je bila uspešna. Priložnosti bo treba realizirati tudi na pravih tekmah, torej že na jutrišnji proti Domžalam. Bistveno je, da odigramo dobro in da zmagamo. Ali bom zadel sam ali kdo drug, pa ni tako pomembno. Se vam zdi, da Pinni računa na vas že na derbiju proti vodilni ekipi? Dobro treniram, trener bo odločil Izbral bo ustreznih enajst igralcev. Ne obremenjujem se s tem, če bom v začetni postavi. Trener me pozna, v Celje sem prišel, da igram. Se spomnite svojega zadnjega obračuna z Domžalami? Ne. Domžale so sicer v nekaj letih postale zelo dober klub. Nam motiva ne bo manjkalo. SpopadU se bosta dve odlično pripravljeni moštvi, tako fizično kot taktično. Zanimivo bo! Med ljubljanskimi klubi ste se za začetek poti odločili za viško Svobodo. Kaj je sledilo? Po mladinskem stažu sem zaigral za kranjski Triglav, se po dveh letih vrnil k Svobodi, a le za eno sezono. Potem sem prestopil k Olimpiji in zanjo nastopal šest sezon, vse do njenega razpada. Sledila je še Bela krajina, nato pa igranje na Kitajskem, kjer je bilo prav prijetno. Celje je potrebovalo napadalca, navezali smo stike in se kaj hitro dogovorili. DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ Klemen Lavrič je v 2. minuti spretno izsilil prekršek Pavla Plaskonnyja za enajstmetrovko. Vzeli, kar so Belorusi ponudili na kratko ... potem pa najstrožjo kazen pretvoril v vodstvo z 1:0, ki je zadostovalo za tretjo zmago v kvalifikacijah. Slovenska nogometna reprezentanca je na kvalifikacijski tekmi za Euro 2008 v sredo v Areni Petrol pred 4.000 gledalci premagala Be-lorusijo z 1:0. V enakovredni tekmi je gol padel že v tretji minuti, potem ko je Klemen Lavrič priigral enajstmetrovko in jo tudi sam uspešno izvedel (na sliki). Selektor Matjaž Kek je priznal: »Zelo sem zadovoljen po zmagah nad Luksemburgom v gosteh in Belorusijo v Celju. Sedaj je pogled na lestvico lepši. A pred nami je še precej garanja. V finišu srečanja bi lahko povišali vodstvo, pred tem pa je naš vratar Handanovič opravil svojo nalogo pri nevarnem poskusu gostov. Naše misli so že usmerjene proti obračunoma z Albanijo in. Nizozemsko.« Njegovi izbranci bodo Albance gostih 13. oktobra, Bolgare pa 21. novembra. Vmes bodo odpotovali na Nizozemsko. »Naši mladi vrsti je zmaga vlila prepotrebno samozavest!« pa je poudaril Dare Vršič. Slovenija je na četrtem mestu med sedmimi moštvi. DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ Rajska nocojšnja zmaga? Madrid: Košarkarji Slovenije so v 3. krogu 2. dela evropskega prvenstva v Madridu izgubili z Litvo z 80:61. Po desetih dneh so doživeli prvi poraz. V četrtfinalu se bodo nocoj ob 21.30 pomerili z aktualnimi evropskimi prvaki Grki. Streljanje na Polzeli Polzela: Domače strelsko društvo je pripravilo meddruš-tveno tekmo z malokalibrsko puško v trostavu posamezno in ekipno za pokal občine ob njenem prazniku. Med posamezniki je zmagal Mitja Basle pred Alešem Primčičem in Rokom Povšetom. Ekipno je zmagala druga ekipa SD Polzela pred prvo ekipo ter moštvom Lovskega društva Polzela. Memorial Vlada Vebra Žalec: Na sedmih teniških igriščih v Športnem parku je bil 26. memorialni turnir v spomin na športnega pedagoga in odličnega športnika Vlada Vebra. V kategoriji do 50 let je zmagal par Matjaž Maček (SL Konjice) in Marjan Laznik (Grajska vas), nad 50 let Drago Rezec (Žalec) in Zlatko Ve-selič (Petrovče), v mešanih dvojicah pa Nina Hercog (Žalec) in Matej Jerman (Vransko). (TT) športni koledar __ PETEK, 14. 9. NOGOMET 2. SL, 6. krog: Zavrč - Rudar Velenje (16.30). SOBOTA, 15. 9. NOGOMET 1. SL, 8. krog: MIK CM Celje - Domžale (20). 3. SL-vzhod, 6. krog: Šmarje - Roma, Veržej - Šentjur (obe 16.30). Štajerska Uga, 6. krog: Bistrica - Möns Claudius, Zreče -Šentilj, Oplotnica - Simer Šampion, Rogaška - Peca (vse 16.30). 1. SLMN, 2. krog, Rogaška Slatina: Dobovec - Živex (20). KOŠARKA Pokal KZS, 1. krog: Bistrica - Terme Olimia (18.30), Nazarje r Ruše (19). ROKOMET 1. SL (m), 2. krog: Celje Pivovarna Laško - SVIŠ (18), Velenje: Gorenje - Prevent (19). 1. SL (ž), 1. krog: Celeia Žalec - Velenje. NEDELJA, 16. 9. NOGOMET 3. SL-vzhod, 6. krog: Odranci - Šmartno, Dravinja - Kovinar Štore (obe 16.30). Štajerska liga, 6. krog: Ormož - Šoštanj (16.30). Vodilna ne V13. krogu 1. lige na Skalni kleti ni bilo presenečenj, v naslednjem krogu, ki bo v ponedeljek, pa se bosta spopadli vodilni moštvi. Izidi: Tristar - Container 7:3, Flamengo - MIK Celje 3:3, Maček tisk - Marinerò 1:4, Škvadra - Diskoteka Down town 6:4 in Simer - B&G avtomobili 3:7. Pari 14. kroga (17. 9.): Marinerò - Simer (18.00), Container -Flamengo (18.50), B&G avtomobili -Škvadra (19.40), Diskoteka Down town - Tristar (20. 30), MIK Celje - Maček tisk (21.20). V 2. ligi so bile odigrane tekme 15. kroga: Elektro Kerš -Amaterji 1:6, Novem Champions pub - Merkur 6:2, Engro Hiš - Banka Celje 3:2, Ti02 Cin- popuščata Lestvica Lifle NOVEGA TEDNIKA 1. B&G AVTOMOBILI 34 29 2. ŠKVADRA 32 (-1)32 3. TRISTAR 24 17 4. MIK CEUE 19 11 5. DIS.DOWN TOWN 19 -3 6. MAČEKTISK IB 8 7. CONTAINER 15 -8 8. MARINERO 14 -3 9. SIMER 7 (-2) -41 10. FLAMENGO 0 (-2) 39 kama - KMN Kompole 2:6, Sintal - Etol 1:6. Engro 1\iš ima 35 točk, Kompole 29, Cinkarna 26, Novem 23, Amaterji 20 ... Pari 16. kroga (18. 9.): Kompole - Elektro Kerš (18.00), Etol - Novem Cham, pub (18.50), Merkur - Engro Tuš (19.40), Banka Celje -1102 Cinkarna (20.30), Triglav - Sintal (21.20). UMETNI TRAVI Povratniki v 1. A ligo, moštvo Rogle. Stojijo z leve: Kabine Sissoko, Matej Pogladič, Miroslav Petrovič, Boštjan Sivka, Aljoša Remus, Jure Brolih in trener Slobodan Benić. V spodnji vrsti so: Matic Močenik, Tomaž Jereb. Tadej Horvat, Miloš Šporar, Primož Brolih, Robi Matevžič in kapetan Ilija Petrovič. Sissoko okrepil Roglo, v Laškem spet Strnad Nejc Strnad (z žogo) se je vrnil vTri lilije. Ob spremljanju odličnih nastopov slovenske košarkarske reprezentance se naši klubi pospešeno pripravljajo na novo sezono, ki se bo začela čez mesec dni. Obenem še iščejo okrepitve, da bi zapolnili igralske vrste. Tako so Laščani v začetku tedna v svoje vrste spet sprejeli Nejca Strnada. 24-letni branilec, ki igra na položaju enke in dvojke, a kot kaže, bo pri Zlatorogu pomagal prvemu organizatorju igre Andreju Mačku, je po odhodu iz Laškega v lanski sezoni uspešno igral na Madžarskem. Za položaj dvojke se namreč v Laškem pogovarjajo z ameriškim branilcem Lanceom Harri.som, ki je igral v ligi NCAA, pri čemer je v tem tednu zastopnik Sandija Čebularja ponovno ponudil Zlatorogu svojega varovanca, ki je trenu too z reprezentanco na evropskem prvenstvu v Španiji. Čebularja je trener Damjan Novakovič želel že pred mesecem dni, a so Laščani zaradi neresnosti igralca oziroma njegovega zastopnika prekinili pogovore, saj niso več želeli čakati na njegovo odločitev. A kot kaže, so se nekoliko omehčali, saj imajo slabe izkušnje z Američani (pobeg Malvika po samo tednu dni), Čebular pa se jim ponuja sam. Pri tem bodo »pivovarji« ta konec tedna ponovno odšli v Bi-H, saj bodo igrali na turnirju v Tuzli. Sissoko za boj pod koši Po odhodu lani prvega centra Jadranka Čoviča v Maribor so v Zrečah iskali nadomestilo. Po nekaj neuspelih poskusih z igralci s Hrvaške in iz Srbije so se v Rogli na koncu odločili za Malijca s hrvaškim potnim listom. Za Zreča-ne je namreč podpisal Kabine Sissoko, 209 cm visok center, lani v rednem delu prvi skakalec in bloker 1. A lige. Afričan, ki tekoče govori hrvaško in kar precej že tudi slovensko, je lansko sezono igral v Zagorju, pri čemer se je kar nekaj časa pogovarjal z Zreča-ni, preden se jim je priključil tudi s podpisom pogodbe. Zanimiva turnirja Ta konec tedna se obetata zelo zanimiva košarkarska turnirja. V Šentjurju bo od danes do nedelje eden najmočnejših slovenskih turnirjev v tem pripravljalnem obdobju. Slovenski prvak Helios, hrvaški prvak Cibona in močan ruski klub Ural Great so zagotovilo, da se bo tri dni v Hruševcu igrala vrhunska košarka. Ob trojici je četrti udeleženec domači Al-pos, dodobra spremenjen in z novim trenerjem Matjažem Ču-ješem. Na turnirju bodo vsak dan igrali po sistemu vsak z vsakim, pri čemer se bodo lahko Šentjurčani, ki sicer ne sodijo ravno v kategorijo preostalih treh ekip, v tem obdobju priprav pomerili z nasprotniki in istočasno tudi z močnejšimi. Vsak dan se bo prvo srečanje začelo ob 18. in drugo ob 20. uri v dvorani Hruševec. Danes in jutri bo v Slovenskih Konjicah tradicionalni Ikov memorial, na katerem bodo ob domačih Konjicah igrale še ekipe zreške Rogle, Radenske Creativa in srbskega Kosijeriča. Okrepljeni Zre-čani se bodo nocoj (20.00) pomeriti z Radensko in Konji-čani ob 18. uri s Kosijeričem. V soboto bosta najprej za tretje mesto igrala poraženca in nato v finalu še zmagovalca petkovih dvobojev. JANEZ TERBOVC Začenja se nova Lokalni derbi futsalistov Tako kot derbi 1. SNL med MIK CM Celjem in Domžalami, se bo tudi lokalni derbi 1. slovenske lige malega nogometa med Dobovcem in Živexom jutri začel ob 20. Cveto Kosernik, eden nosilcev igre gostiteljev, ki pa v uvodnem krogu ni dobil priložnosti, je komaj dobro odslužil suspenz in kazen zaradi lanskega hkratnega igranja futsala in nogometa, zdaj pa ga je doletela nova disciplinska kazen po tekmi Štajerske lige med njegovim Möns Claudiusom in Ormožem. Šlo naj bi za grožnje in poskus fizičnega napada na sodnika po drugem prejetem rumenem kartonu, kar pa Kosernik zanika. V celjsko moštvo se bosta vrnila Primož Gajšek in Drago Kugler. DŠ Vse močnejši celjski zavesljaji Na reki Savi v Hrastniku je bila šesta tekma za slovenski pokal v kajaku in kanuju za mlajše kategorije. Nastopilo je 105 čolnov iz vseh slovenskih klubov. Izreden uspeh so dosegli mladi tekmovalci Kajak-kanu kluba Nivo iz Celja, ki so osvojili kar 5 medalj. To jim doslej še ni uspelo. Rezultati so plod načrtnega dela zadnjih dveh let, saj imajo mladi tekmovalci pod vodstvom trenerja Uroša Klin-cova treninge petkrat na teden. Iz celjskega kluba je nastopilo 10 tekmovalcev. Pri starejših dečkih je Simon Brus dosegel daleč najboljši čas dneva, vendar je imel žal tri dotike vratic. Za zmagovalcem je zaostal za pičlih 37 stotink. Pri mlajših dečkih sta bila Vid Karner in Martin Srabotnik odlična - drugi in tretji. Pri cicibanih sta za presenečenje poskrbela Nejc Konda z drugim in Matic Grešak s tretjim mestom. Pri starejših deklicah je četrtouvrščena Eva Sajovic le za las zgrešila stopničke. DŠ Klemen Gerčar, doma iz Prevoj pri Lukovici Gerčar mladinski evropski prvak Motokrosist Avto moto društva Feroda Celje Klemen Gerčar je na finalni dirki mladinskega EP-ja do 125 kubičnih centimetrov v nemškem Schwedtu le še potrdil svojo letošnjo premoč. Na zadnji preizkušnji je »potolkel« konkurente. Ko je po prvi vožnji zmagal, je bilo jasno, da je skupni zmagovalec. Zato se je v drugo na progo podal popolnoma sproščeno in zmagal z ogromno prednostjo. V italijanski Faenzi pa je bilo sklepno dejanje v tekmovanju razreda MX3 za svetovno prvenstvo. Član Ferode Sašo Kra-gelj je kljub dvema dobrima vožnjama na koncu ostal sedmi na svetu. DŠ Končno je pred vrati nova sezona tudi v ženskem rokometu! Po uspešnih pripravah se Celjanke skupaj s trenerjem in vodstvom kluba veselijo nove sezone. Pričenja se z veliko pričakovanj, vendar tudi z nekaj poškodbami. Na žalost bo novo sezono krožna napadalka Celjank Maja Novak začela kar na tribuni, ker jo zaradi poškodbe kolena čaka še zadnji pregled pri specialistu, ki bo potrdil, ali bo potrebna operacija. Rahlo sta poškodovani tudi vratarka Romana Čolič in le- ^desete celjske mesnine 1 Na fotografiji sa celjski dobitniki odličij Matic Grešak, Nejc Konda, Mar-1 tin Srabotnik, Simon Brus in Vid Karner skupaj z idolom Petrom Kauzer-§ jem. Bivši dijak celjske gimnazije, evropski prvak in eden najboljših kaja-I kaše v na svetu, bo prihodnji teden med gla vnimi favoriti za medaljo na SP-I ju v Braziliji, med druženjem v Hrastniku pa je praznoval 24. rojstni dan. va zunanja igralka Hanna Stsia-panava, kot pa je že znano, je ekipo nepričakovano zapustila Tara Filipovič in se odločila odložiti rokometno žogo vsaj za nekaj časa v kot. Cilji v letošnji sezoni so nekako ostali isti kot v lanski, uvrstiti se med prve tri ekipe v Sloveniji tako v državnem kot v pokalnem tekmovanju. Zato vas ekipa in vodstvo vabijo, da jih pridete spodbujat v nedeljo, 16. septembra, ob 18. uri v dvorano Zlatorog, kjer se bo odigrala prva tekma v letošnji sezoni proti ekipi Izole. 20 iONIKA NOVI TEĐNIK Proti šengenskemu Zvonjenje po toči? - Šengensko delo v rogaški občini je opravljeno Nad promet v času sejma Šengenska meja je dejstvo, vendar je način njenega vzpostavljanja za nekatere vprašljiv. Ne rušite mostove - je naslov ponedeljkovega skupnega pisma slovenskega in hrvaškega sindikata, naslovljenega na predsednika vlad obeh sosednjih držav. Gre za manjše mostove in brvi oziroma podobna prehodna mesta, po katerih v Sloveniji prednjači prav Občina Rogatec. »Zavedamo se odgovornosti držav članic Evropske unije, da v celoti uresničijo šengenski režim, posebej glede nadzora zunanjih meja, toda to se lahko uredi tudi na bplj primeren način,« je zapisano v pismu, ki sta ga podpisala predsednika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semo-lič in predsednica Zveze sa- SIIKOPLESKARSTVO IN POLAGANJE PODOV IZ PLASTIČNIH MAS IN PARKETA mostojnih sindikatov Hrvaške Ana Knežević. V sindikatih iz obeh držav menijo, da je rušenje mostov, ki so na splošno simbol povezovanja, necivilizirano početje, saj je mejo mogoče nadzorovati tudi na druge načine. Ljudje v krajih ob tej meji so desetietja živeli na območjih, ki so se razvijala kot enotna, zato pomeni sedanje podiranje mostov dodatno ote-ževanja življenja ob meji. To je skupno stališče slovenskih in hrvaških sindikatov. Zaradi šengena bo treba na meji Slovenije in Hrvaške do konca leta zapreti 115 »prehodnih točk«, med katerimi so tudi mesta, čez katera je bilo prehajanje prepovedano že sedaj. V rogaški občini je tako bilo doslej 16 mostov, brvi ali zgolj prehodnih mest čez nizko gladino reke Sotle. Gre za objekte, ki so si jih občani v času skupne države, ko so bih na obeh straneh Sotle zelo tesno povezani, postavili brez dovoljenj. V Rogatcu so zdaj deset spornih mest povsem zaprli, na šestih pa že postavili zapornice, za katere bodo slovenski dvolastni-ki prejeli ključe tik pred vzpostavitvijo šengenskega sistema. Med spornimi mostovi, kjer prehajanje ni več mogoče, je tako tudi zidani, t.i. nemški most pri rogaški Go-renjevi tovarni, ki ga niso podrli, ampak zaprli s posebno ograjo, ki preprečuje prehajanje na črno. Z omenjenimi ukrepi vzpostavljanja šengenske meje na Sodi se je pojavilo nezadovoljstvo tudi med slovenskimi občani, največ pa ga je na hrvaški strani, kjer so bili novinarji po mnenju rogaškega župana in poslanca Martina Mikoliča premalo obveščeni. Kot omenja, je delo pristojne državne komisije ob meji na Sodi potekalo kar dve leti, o vsem so podrobno obvestili občinske uprave, obveščeni pa so bili tudi naši občani. BRANE JERANKO Tudi letos v času MOS-a policisti pričakujejo največ težav pri urejanju prometa. Organizatorji so zagotovili približno 1.600 parkirnih mest, večinoma v bližini sejma, zaradi česar pričakujejo večje zastoje na Mariborski in Dečkovi cesti. Zaradi sejma je spremenjen promet tudi na Stari Dečkovi cesti in v Pokopališki ulici, in sicer bo Stara Dečkova cesta do prihodnje srede enosmerna cesta iz smeri Vrunčeve ulice prod Mariborski cesti. Pokopališka ulica pa bo vse dni sejma med 8. in 20. uro enosmerna cesta od Ope-karniške ceste do Ceste na Dobrovo. Na sejemskem prostoru in v okolici sejma je dnevno na voljo več kot 15 policistov in kriminalistov. Pohcija ima tudi letos na sejmišču policijsko pisarno, ki je v hali B - sejna soba številka 57- in je vidno označena z napisom policija. MJ HALO, 113 Spet kradli avtomobile Celjski policisti še vedno iščejo neznanca, ki je med vikendom s parkirnega prostora v Šaleku odpeljal osebni avtomobil znamke Volkwagen Sharan 1,9 TDI srebrne barve. Vozilo z registrskimi tablicami CE ZI-000 je bilo staro sedem let, lastnika pa so s tatvino oškodovali za okoli devet dsoč evrov. Brez avtomobila je ostal tudi lastnik iz Štor, saj so mu v Udarniški ulici ukradli rumenega megana z registrskimi številkami PO A9-058. Škode je za več kot dva tisoč evrov. Neprevidni mladi vozniki V torek se je na regionalni cesti na Bregu pri Polzeh zgodUa prometna nesreča, v kateri se je hudo poškodovala 80-letna voznica osebnega avtomobila. Ko je z zmanjšano hitrostjo želela zapeljati na dvorišče stanovanjske hiše, je v zadnji del avta trčil 24-letni voznik tovornega vozila. Osebno vozilo je odbilo v bližnjo hišo, voznica pa je pri tem dobila hude telesne poškodbe. Kar dve osebi pa sta bili poškodovani v sredini nesreči na regionalni cesti izven Velike Pireši-ca. 20-letnica je med vožnjo z vozilom proti Velenju zapeljala desno na makadamsko ban-kino, nato pa sunkovito zavila levo. Pri tem je izgubila oblast nad vozilom in zapeljala še čez vozišče na travnato površino. Voznica in njena enako stara sopotnica sta se huje poškodovali. Zbil deklico na prehodu za pešce V začetku tedna se je Velenju zgodila prometna nesreča, v kateri se je poškodovala mladoletna peška. Ta je pravilno pri zeleni luči prečkala cestišče na označenem prehodu za pešce. Voznik osebnega vozila, ki je pripeljal po Tomšičevi cesti iz smeri Kidričeve, je deklici v križišču izsilil prednost in jo zadel s sprednjim levim delom vozila. V Zdravstvenem domu Velenje so ugotovili, da se je mladoletna peška, ki jo je voznik zbil na poti v šolo, v nesreči lažje poškodovala. Ssol www.radiocelje.com PORTRETTEDNA MARKO KRIŽNIK ZAČETKI Nogomet sem začel igrati pri NK Kovinar Štore, kjer sem igral za vse selekcije. Potem sem odšel za štiri leta v NK Šentjur in se v sezoni 96/97 pridružil takratnemu NK CMC Publikum, kjer igram še danes. KLUBI DO SEDAJ NK Kovinar Store, NK Šentjur, NK MIK CM : Celje NAJ GOL Gol, ki sem ga proti Olimpiji v Velenju dal na dan, ko se mi je rodila hčerka. Rezultat: 2:2. NAJ VESELJE Rojstvo hčerke in sina ter osvojitev pokala NZS. NAJ ŽALOST Poraz proti Mariboru v predzadnjem krogu prvenstva (če bi zmagali, bi najverjetneje osvojili prvenstvo). STANOVANJE Pred kratkim sem se iz Štor preselil v zaselek Sv. Jedert (občina Žalec), kjer si krajšam .čas z opravili, ki jih okoli hiše ne manjka. HOBIJI Kino, Playstation, odbojka, tenis ... LJUBEZEN le na Klavdija, štiriletna hčerka Tiara ter leto in pol star sin Tai. GLASBA, FILM Poslušam vse zvrsti glasbe, najraje izvajalce iz republik bivše Jugoslavije. Kar se tiče filma, rad gledam dobre komedije in akcijske trilerje. PROSTI ČAS Prosti čas rad preživljam z družino, gledam TV, grem v kino in se družim s prijatelji. USPEHI Osvojitev pokala NZS s Publikumom. NASTOPI 250 odigranih tekem.ter 11 golov ŽELJE V letošnji sezoni se želimo uvrstiti med prve tri na lestvici, velika želja pa je tudi osvojitev pokala Hervis. PUBLIKA Vsa čast publiki v tej sezoni. Vračajo se na štadion in nas bodrijo. Zagotovo pa je ključ do velikega števila gledalcev na tekmi naša dobra igra in visoka uvrstitev na lestvici. UOVI TEB« 21 Popis pedofilov? Izbris iz dosedanje evidence naj bi ščitil pedofile -Premile kazni? - Zakon v svoje roke Minuli teden so na Okrožnem sodišču v Celju zaradi spolnega napada na otroka sodili moškemu, za katerega to kaznivo dejanje ni bilo prvo. Po naših podatkih naj bi ga sodišče enkrat že oprostilo zaradi spolnega nadlegovanja triletne deklice. Ko so poslanci Slovenske nacionalne stranke na vlado naslovili pobudo, da je zadnji čas, da tudi Slovenija uvede tako imenovani register pedofilov, se je odzvalo ministrstvo za pravosodje. Pripravljajo namreč prenovo Kazenskega zakonika, kamor spada tudi posodobitev področja dajanja podatkov iz kazenske evidence in ureditev posebne evidence oseb, obsojenih za spolno zlorabo mladoletnih in šibkejših oseb. Trenutno sicer obstajajo splošne kazenske evidence oseb, ki so bile pravnomočno obsojene, vendar pride v primeru kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost v določenem času do izbrisa iz teh evidenc, kar naj bi pomenilo, da obsojenec velja za neobsojenega in tako uživa zaščito. Pričakuje se, da bo prvi korak na tem področju storil zakon o preprečevanju nasilja v družini, ki naj bi kmalu prišel v obravnavo. Na ministrstvu za pravosodje, kjer naj bi pripravljali predlog novega Kazenskega zakonika, nam pojasnil kljub obljubi niso posredovali. Okrožna državna tožilka Marjeta Kreča poudarja, da je vsaka sprememba v zakonodaji napredek. Kot ta zadnja, ko je zakon o kazenskem postopku uvedel novosti, da žrtve lahko pričajo na sodišču samo enkrat, v nadaljevanju obravnav in pričanja pa se njihova izjava le prebere. Novost je tudi kaznovanje tistih, ki so storili kaznivo dejanje nad otrokom, ki še ni dopolnil deset let, za kar je zagrožena zaporna kazen od tri do petnajst let. Javni linč Informacijska pooblaščen-ka Nataša Pire - Musar opozarja, da javnost registra ni ustrezna ter da bi to pomenilo javni linč, v primeru obstoja takšnega registra pa bi bilo treba strogo določiti, kdo bo imel dostop do njega. Zagovarja t. i. danski model, kjer vsakdo, ki želi delati z otroki, potrebuje potrdilo, da ni bil obsojen za spolni delikt. »V primeru neizbri-sa iz evidence pa naj najprej stroka ugotovi, ah je pedofi-lija ozdravljiva ali ne.« Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik Zdenka Jan pravi, da analiz, ki bi potrdile, da takšna javna objava spiska obsojenih prispeva k zmanjšanju tovrstnih dejanj, ne poznamo, prav tako tudi ne izkušenj drugih držav, ki so se odločile za takšen ukrep. »Lahko pa takšni ukrepi vodijo v razmere, ko namesto države pravico vzamejo v roke državljani sami.« Ministrstvo za šolstvo in šport je lani dodalo nov, 107. a člen v Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki pravi, da ne more skleniti delovnega razmerja oseba, ki je bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot 6 mesecev in je bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost. Glede oseb, ki so že zaposlene, pa se pripravlja dopolnitev člena v smislu, da se pristojnim organom na področju vzgoje in izobraževanja da pooblastilo za občasno (npr. vsakih 6. mesecev) pridobivanje podatkov o določenih obsodbah iz kazenske eviden- Policija: najtežji so pogovori Ravno preiskave kaznivih dejanj spolne zlorabe otrok in mladoletnikov so ene najtežjih v kriminalistiki. Celje sicer po številu pedofilov ne izstopa v primerjavi z ostalimi mesti, se pa kaže večji porast v primerjavi z led prej. Tbdi zaradi tega, ker so ljudje bolj osveščeni in se bolj odločajo za to, da policiji povedo svojo zgodbo in nasilneže prijavijo. Kadar gre za spolno nasilje, so preiskave dolgotrajne in predvsem mučne za žrtev. Šokantni podatki kažejo, da je med nasilneži največ najožjih sorodnikov! »V začetni fazi opravljamo ogled kraja kaznivega dejanja, hišne preiskave, za-segamo predmete, skratka vse, da pridobimo več dokaznega materiala. Sledijo razgovori s pričami, največ časa pa posvečamo pogovorom z žrtvami. Žrtev že tako ali tako zbira leta in leta pogum, da spregovori o tem in kljub temu, da se nato opogumi, težko govori o tem. Ti pogovori so najtežji tako zanje, ki imajo hude travme, kot tudi za nas, ki moramo bid za to zelo dobro usposobljeni,« pravi kriminalistka iz skupine za mladoletno prestopništvo na celjski policijski upravi Zdenka Jan. Otroci se nekoliko lažje zaupajo policistki, čeprav ne vedno. Najbolj trnova pot preiskovalce v teh primerih čaka pri zbiranju dokazov. »Težko je zbrati vse dokaze, ker redkokdaj izvemo, da se neko kaznivo dejanje dogaja v tem času, če pa se je zgodilo že pred leti, je zbiranje dokazov težje, ampak mi se potrudimo. Ravno zato so pogovori in zbiranje obvestil izjemno pomembni,« dodaja Janova. Omenja tudi dobro sodelovanje z ostalimi ustanovami, med drugim tudi s centri za socialno delo. »Delo policije naj bi se nekako končalo ob vloženi kazenski ovadbi, vendar iz izkušenj vem, da ni tako. Žrtve spremljamo naprej, morebiti tudi zato, ker gre za občutljive primere in se v času preiskave spletejo tudi medsebojne vezi. Žrtve nas kasneje tudi pokličejo, vprašajo, kam vse se lahko obrnejo po pomoč. Kljub temu, da se sliši, da je zanje dobro poskrbljeno, ni!« še dodaja Janova. Osem let zapora! Premalo? Letno obravnavajo približno 20 primerov spolnih zlorab. Kreča poudarja, da je dejanskih pedofilov malo, saj je pravi pedofil spolno nagnjen le do otroka, kar ugotavlja psiholog. Sicer pa je večina storilcev takšnih, ki normalno delujejo v družbi in okolici, kjer se kažejo kot skrbni in prijetni ljudje. »Se pa ponavlja vedenjski vzorec, kot so izrazita oblast nad otrokom, izkazovanje moči ter nuđenje in obenem jemanje bonitet.« Pogosto se dogaja, da se priče odpovejo pričanju na sodišču, kar z registrom pedofilov lahko še bolj zaščitili otroke? je najhujša težava pri dokazovanju kaznivega dejanja. Člani družine so pogosto odvisni od storilca, večinoma v materialnem smislu, zato se bojijo. »Že za utemeljen sum je treba imeti natančen čas in način storitve, kar lahko pove le tisti, ki je to doživel,« pravi Kreča. Storilci skorajda nikoli tudi ne priznavajo krivde, češ da gre za otrokove izmišljotine. V svoji več kot 20-letni praksi je dejanje priznal le en storilec,« pravi Kreča. Pomembno za žrtev je, da se postopek na sodišču zaključi kar-seda hitro, »v pripornih zadevah v pol leta in drugih, težjih najkasneje v dveh letih,« poudarja Kreča, saj je v tem primeru tudi kazen bolj učinkovita. »Najvišja zagrožena kazen v moji praksi je bila osemletna zaporna kazen, kar se nam zdi sicer malo, vendar to za storilca pomeni strogo zaklenjena vrata,« še poudarja Kreča. Predsednica združenja proti spolnemu zlorabljanju Katja Bašič za tovrstna dejanja zahteva višje kazni. »Medtem ko je zagrožena kazen za posilstvo deset let, je ta za spolni napad na otroka nižja, pri čemer se je treba zavedati, da je otrok najšibkejši in potreben največje zaščite,« pove za primerjavo. »Na vsakogar, ki je razkrit, je treba gledati kot na ponovno potencialnega napadalca, saj je povratništvo izjemno visoko.« Obstoj registra pedofilov pa bi bil po njenem le majhen delež tega, kar bi lahko zaščitilo otroke. MATEJA JAZBEC SIMONA ŠOLINIČ komentiramo Pedofili sami sebi največja kazen Pred leti smo pisali o duhovniku na Celjskem, ki je bil zaradi spolnega napada na otroka pravnomočno obsojen. Čeprav nikjer nismo poimensko omenjali, za koga gre, so v eni od župnij javno povedali, da so duhovnika prestavili zaradi našega poročanja. Torej so podatek, za koga gre, izdali sami. V tistem času smo dobili toliko groženj kot še nikoli v večletnem spremljanju črne kronike. Toda besede vodilnih slovenske Cerkve, s katerimi smo se takrat pogovarjali neuradno, so bile, da smo storili prav. Mimogrede ta duhovnik danes ni več toliko v stiku z otroki. Duhovniki, seveda ne smemo vseh soditi zaradi posameznika, so resda bolj na udaru, pri čemer naj bi bilo veliko več takšnih kaznivih dejanj v šolstvu (tudi na Celjskem), kjer ostajajo stvari še bolj prikrite. Neizpodbitno pri tem je, da je največ spolnega nadlegovanja otrok doma. Za družinskimi zidovi. Storilci so največkrat tisti, ki jim otroci zaupajo, ki jih imajo radi. »Otroke vedno opozarjamo, naj ne zaupajo neznancem, toda največja nevarnost jih čaka doma,« pravijo na policiji. Šokantno je naslednje: otrok pove, kaj se mu je zgodilo, a se starši ali vsaj eden od njih, če je drugi storilec, ne postavijo na njegovo stran. Otrok, ki je doživel že eno nesrečo, zdaj izgubi vso družino. Negre le za socialno šibke družine, med perverznimi nasilneži so tudi bogati. Kljub temu, da je v preiskovanje omenjenih kaznivih dejanj vključen vedno najboljši policijski tim, se lahko na sodiščih stvar obrne. Tak je primer nasilneža, ki je nadlegoval triletno deklico in bil oproščen. Nato naj bi početje nadaljeval še pri dveh otrocih. Žrtve je tudi strah, da bi se njihovo ime pojavilo v medijih, čeprav je ta strah odveč. Treba je namreč vedeti, da so sojenja v teh primerih vedno zaprta za javnost, da tudi novinarji imen žrtev zaradi njihove zaščite ne objavljamo, edino, če žrtve o tem javno spregovorijo same ali če je zaradi obtoženčevega delovanja nemogoče razbrati, kdo je žrtev. Ravno minuli teden so v Celju sodili pedofilu. A smo se pred sodiščem lahko le obrnili. S pisanjem o tem primeru bi namreč lahko izdedi tudi žrtev, ki je bila z njim v tesnejšem sorodstvenem odnosu. In res. Pedofili so zaščiteni! Toda žrtve morajo spregovoriti. Ne zaradi storilcev. Zaradi sebe. Naj osvobodijo sebe, svoje življenje, naj jih ne bo strah, ker strah je največja ovira! Pedofili so tako in tako sami sebi največja kazen. Če jih poleg tega »udarita« še policija in sodišče, pa je njihovo življenje še bolj ničevo. SIMONA ŠOLINIČ tenja. V dvodnevnem dogajanju so predstavili ovčarske pse, dogajanje pa so popestrili nastopi ljudskih pevcev in godcev. Strožji slovenski predpisi Razstava v Logarski dolini je sicer del mednarodnega projekta Interreg HIB Alpine Space z akronimom Alpinet Gheep. Projekt, ki ga v večji meri financira Evropska unija in je namenjen tran-snacionalnemu sodelovanju, je julija 2004 prijavilo 16 partnerjev iz štirih držav članic EU, to je Avstrije, Italije, Nemčije in Slovenije. Razstava v Logarski dolini je bila četrta oziroma zadnja v tem sklopu, vendar pa se rejci iz drugih držav niso mogli vključiti v tolikšni meri, kot bi že- predstaviti, kje smo in jim omogočiti primerjavo, drugim obiskovalcem pa lahko pokažemo, kako zanimive so te reje ter tudi dosežke in probleme,« je poudaril Gra- brijan in dodal, da organizatorjem ni bilo žal, ker so se po dolgem tehtanju tudi med Kranjsko Goro in Bovcem odločili za Logarsko dolino. URŠKA SELIŠNIK ^fOntHODDB^ IZLETNI&SVA TURISTIČNA Ač^NCUA SARAJEVO-MOSTA8 (28.-30.9. in 19.-21.10.) • 85Š0ORAD (22,23.9. in 27.-28.10.) (26.10,2.11.) » brssefjmsent (27.9.-1.10. in 26.-30.10.) • BLITVI« (15.9. in 6.10.) • graiww južne čeSke (27.-28.io.) • ©s r (29.9. in 6.10.) • BERUM (11,14.10.) * ClhtftÜE TERRE (19.-21.10.) • čudovita BöölflBPESTÄ (22.-23.9. in 27.-28.10.) • 8ÄWÄRSKI GRADOVi (29,30.9. in 27,28.10.) • »aiuipouanjs v smrmm (20.10.) • fyti^CKEKStrSiB (15.9. in 27.10.) • PARK mu&zmnm - bad ®kmcm?mm(* (22.9. in 27.10.) PROMOCIJSKA PONUDBA V SEPTEMBRU POLETNA NEGA SOTHYS Tel.: 03 7345 166 "BBS® sww.idrasiiìs(6-l«ko.si Volnena zgodba v Logarski dolini Prvo mednarodno razstavo drobnice so obogatili s številnimi spremljajočimi prireditvami Domačini so s Solčavsko volneno »storijo«, med katero je bila v ospredju modna revija, pokazali svojstveno življenje na Solčavskem. Poživljajoča in sveža nega z vitamini melone in mete. Nega, ki mehča, koži daje ugodje, jo osveži in hladi. 30 % POPUST DARILO: MELONIN SORBET Sorbet mehča, pomirja, osveži, deluje proti prostim radikalom, izboljša odpornost proti sončnim žarkom. Cena s popustom: 35 EUR leli. To so opazili obiskovalci v nedeljo, ko so razstavni prostori tujcev ostali prazni. »Problemi, če so veliki, so papirnati. Zaradi predpisov, ki so veljavni in jih moramo spoštovati, rejci iz tujine niso mogli ostati še naslednji dan. Inšpekcija je namreč predpisala dokaj visoke zahteve, ki jih rejci iz tujine niso mogli izpolniti,« je razložil Grabrijan in dodal, da je organizacija takšnega dogodka precej zapletena in draga stvar. Slovenski rejci redijo danes okoli 160 tisoč ovac in koz. V začetku devetdesetih let minulega stoletja je stalež drobnice znašal le okoli 20 tisoč, pred dobrimi stotimi leti pa so slovenski kmetje redili okoli 400 tisoč glav drobnice. »Tudi zato so potrebne podobne razstave, na katerih populariziramo ovčerejo in kozjerejo. Po eni strani želimo namreč rejcem Na prvi tovrstni razstavi v Sloveniji so (vsaj v soboto) predstavili približno 50 pasem ovc in koz iz Slovenije, Italije, Avstrije in Nemčije. Med drugim je bilo mogoče videti vse štiri avtohtone slovenske pasme ovc, med njimi tudi »našo« solčavsko-je-zersko pasmo. Skupno je bilo na ogled približno 600 različnih živali. »Z uspehom sem zelo zadovoljen, vedeti pa je treba, da je bilo v pripravo razstave vključenih ogromno ljudi,« je dvodnevno dogajanje v Logarski dolini strnil predsednik Zveze društev rejcev drobnice Slovenije Boris Grabrijan. Poleg živali so podrobno predstavili tudi druge dejavnosti, ki so povezane z rejo drobnice, na ogled so postavili razstavo starih fotografij o reji drobnice in razstavo otroških likovnih izdelkov, obiskovalci pa so se lahko naučili osnov filcanja in ple- Za najlepše predstavnice solčavsko-jezerske pasme so razglasili ovce, ki jih redijo na domačijo dr. Franca Zagožna v Vologu. www.radiocelje.com Konec tedna je Logarska dolina dobila povsem drugačno podobo. Na Plesnikovih njivah so namreč blejale ovce in meketale koze različnih pasem, ki so se predstavljale na mednarodni razstavi Ovce in koze v alpskem prostoru. Poleg razstave so številni organizatorji poskrbeli za bogat spremljevalni program, v katerem so si obiskovalci lahko ogledali državno prvenstvo v striženju, vmes pa pokušali odlične ovčje sire ali suhomesnate izdelke, mogoče prvič poskusili pečeno jagnjetino ali pa se oblekli v volnena oblačila. Podobnih prizorov v Logarski dolini ni manjkalo. (formacije Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO Kdaj ureditev pokopališkega zidu? Zakaj Občina Vojnik ni pripravljena izločiti sredstev iz proračuna za primemo ureditev zidu na vojniškem pokopališču? Že zelo dolgo se vleče razprava o tem, da je vojniški pokopališki zid mestoma dotrajan in da ga je treba deloma obnoviti. Prvi sestanek o tej zadevi je bil sklican davnega leta 1978 in kot lastnica groba sem se ga udeležila z upanjem, da bo kaj storjeno, vendar je ostalo samo pri besedah. Odkar pomnim, so kapelice (tako jih imenujemo občani) vzdolž zidu lepo vzdrževane in je vsekakor neprimerno, da zunanja stran severnega zidu ni obnovljena in taka, kot je sedaj od zunaj, kazi celotno podobo pokopališča. Svojo občino imamo že 13 let in z njo župana, ki trdi, da je srčen in kulturen. Po njegovi prvotni izobrazbi bi človek pričakoval, da bo imel do pokopališča in njegove podobe bolj spoštljiv odnos. Iz navedenih razlogov nikakor ne mo- rem razumeti, da se iz proračuna v vseh letih ni izdvojilo toliko sredstev, da bi se kraju in pokopališču primemo uredil tudi pokopališki zid. Iznenada je prišla ideja, da se mora ves pokopališki zid porušiti, lastniki kapelic pa bi naj na lastne stroške odstranili nagrobne plošče (te lahko ob tem počijo) in si grobna mesta na novo uredili. Vprašala bi gospoda župana innjegove načrtovalce, ali se zavedajo, da so bili ti grobovi, nekateri tudi pred več kot 100 leti, posebej plačani ter da imajo tudi svojo zgodovinsko in krajevno izročilo. Vem, da se je z gospodom županom Benom Podergajsom težje sporazumevati, vendar se čutim dolžna v svojem imenu in imenu 11 podpisanih lastnikov kapelic (od 16), da mu tudi javno posredujem stališče lastnikov grobov ob zidu. Zato prosim v imenu prizadetih, da občina obnovi zid po vzoru primerljivih pokopališč v naši državi in se pri tem spoštuje zgodovina, tradicija in strokovno mnenje spomeniškega varstva Celje. Sanacijapri-zadetega zidu je nujna, v nasprotnem primeru se bo del zi-duzrašil sam od sebe. Župana bi tudi spomnila na njegovo izjavo, ki jo je podal za javnost preko TV Celje, da se ho ob vojniškem pokopališkem zidu postavil še z zunanje strani podporni zid, v katerem bodo žame niše. Ideja ni slaba. In je ne velja zavreči. Istočasno bi opozorila na potrebo po izgradnji pločnika s kolesarsko stezo od trga do pokopališča, saj veliko občanov pogosto obiskuje grobove. Sedanje prometno stanje je za vse pešce in kolesarje tudi na tem delu Celjske ceste zelo nevarno. Obnove je potrebna tudi pokopališka vežica ter glavne poti po pokopališču. Pa še kaj, a ne bom več naštevala, ker prizadeti menimo, da je sedanji odnos do pokopališča neustrezen in za vse prizadete nerazumljiv. ROŽA MARIJA FAZARINC, rojena BREZOVNIK, Vojnik Polivanje fekalij Bralka omenja, da pri družinski hiši v Vojniku eden od sosedov poliva fekalije iz greznice po travniku, ki je le kakšnih deset metrov od hiše. Zanima jo, če je to dovoljeno. Nataša Kos iz Medobčinskega inšpektorata, s sedežem v Vojniku, odgovarja: »Odlok o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih ter padavinskih voda na območju Občine Vojnik (Uradni list RS, št. 04/ 2000) v 17. členu prepoveduje spuščati komunalno odpadno vodo iz greznic (gospodinjske odpadne vode) na javne ali zasebne površine, v potoke ali druge površinske ah podzemne vode. Nadzor nad izvajanjem omenjenega odloka vrši medobčinski inšpektorat (s sedežem Keršo- zahvale -pohvale Lepo je bilo 22. julija smo v Slivnici obhajali lepo nedeljo, takorekoč farno žegnanje. Na ta dan je bil ravno god naše farne pa- trone, naše zavetnice. Veliko se nas je zbralo od blizu in daleč. Najprej je bila procesija, nato je sledila sveta maša, ki jo je daroval naš dušni pastir Marko. Po sveti maši nas je lepo nagovoril in pozdravil naš dobri znanec Alojz Jevšnik, trgovec iz Slivnice, mladenka, bližnja soseda pa mu je izro- čila šopek. Na povabilo smo se še po sveti maši nekoliko zadržali zunaj cerkve, kjer so nam mladinci postregli s pecivom, bližnji vaščani pa z dobro vinsko kapljico. Lepo se zahvaljujem vsem, ki ste za to priložnost okrasih cerkev. Hvala seveda tudi župniku za lepo opravljen obred, hvala Cvetki Hrastnik za vse usluge, skratka hvala vsem, in vsakemu posebej. CILKA KLADNIK, Gorica pri Slivnici m,radiocelje.com va 8,3212 Vojnik), zato bralko naprošamo, da javi podrobnejše podatke, na podlagi katerih bo v primeru ugotovljenih nepravilnosti uveden inšpekcijski postopek. V kolikor gre za polivanje travnika z gnojnico živalskega izvora, ki se zbira v gnojnih jamah, je nadzor v pristojnosti republiškega inšpektorata ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (Trg celjskih knezov 9, Celje).« BRANE JERANKO Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. PREDSTAVLJAMO ZAVAROVALNE ZASTOPNIKE DEJAN HOTKÖ MAISTROVA 27 IOOO CELJE 041 448-929 Na območju Teharij smozaposlili novega zastopnika za sklepanje vseh vrst premoženjskih in osebnih zavarovanj občanov, podjetnikov in manjših družb. JANEZ TROBIŠ COTOVUE 55 3310 ŽALEC 041416-780 Na obitiočju Ložnice pri Žaicu-Podvina smo zaposliti novega zastopnika za sklepanje vseh vrst premoženjskih in osebnih zavarovanj občanov, podjetnikov in manjših družb. t FRANC LOCICNIK BOČNA OTOK 6 3342 GORNJI GRAD 041 354-599 Na območju Gornjega Grada smo zaposlili novega zastopnika za sklepanje vseh vrst premoženjskih in osebnih zavarovar podjetnikov in manjflMtužb. ZLATKO ŠIPKA KLOKOČOVNIK 40 3215 LOČE 041355-703 Na območju Zreč z okolico smo zaposlili novega zastopnika za sklepanje vseh vrst premoženjskih in osebnih zavarovanj občanov, podjetnikov in manjših družb. SREČKO KLEMENC SPODNJA REČICA 181 3270 LAŠKO 041412-692 ^N*obrnočju Laftega z okolico smo zaposlili novega zastopnika za sklepanje Vseh vrst: premoženjih in osebnihjy . podjetnikov in manjših družb. MARKO POTOČNIK BOČNA 102 3342 GORNJI GRAD 041 629-917 Na območju Nazafij sklepa vse vrste premoženjskih in osebnih zavarovanj občanov, podjetnikov in manjših družb. triglav ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D.O. 24 GASERETE TEDENSKI SPORED RADIA CELJE SOBOTA, 15. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Vaše skrite želje uresničita Novi tednik in Radio Celje - Na bowlingu s Ttirbo Angels (pišite na NT&RC, Prešernova 19, Celje - za skrite želje), 11.00 Kulturni mozaik, 11.10 Maraton glasbenih želja, 12.00 Novice, 13.00 Ritmi, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 kviz Glasbeni trojček, 18.30 Na plesnem parketu, 19.00 Novice, 22.00 20 Vročih Radia Celje, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) NEDELJA, 16. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Janez Klanšek, vrsto let tonski mojster Radia Celje, 11.00 Kulturni mozaik, 11.05 Domače 4,12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi. Po čestitkah in pozdravih - Nedeljski glasbeni veter z Nino Pader, Mosova skrivanka, 20.00 Katrca - Melita Pleteršek in Slovenska popevka, 24.00 SNOP (Radio Robin) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.30 Silvester v akciji, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Mosova skrivanka,13.00 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 14.30 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSló, 1630100 medvedkov za 100 nasmehov - nagradna igra, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Znanci pred mikrofonom - Znanci pred mikrofonom -Janez Klanšek - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP (Radio Robin) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.25 Asociacija, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Postanek v času, 10.00 Novice, 10.20 Odprti telefon, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Mosova skrivanka, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 14.00 Regijske novice, 14.15 Po kom se imenuje?, 14.30 Poudaijeno, 15.00 Sport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Zlati september - nagradna igra, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.30 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.30 Radio Balkan, 23.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP (Radio Univox) Opravil Je pionirsko delo : V oddaji Znanci pred mikrofonom bomo to nedeljo, tri dni pred rojstnim dnem našega radia, kramljali z dolgoletnim, zdaj že upokojenim tehnikom Radia Celje Janezom Klanškom. Od leta 1960 pa do pred osmimi leti, ko se je upokojil, je kot radijski tehnik zagotovo opravil pionirsko delo pri razvoju radia. Na njegovem domu pri Polzeli sta ga z mikrofonom obiskala njegova dolgoletna sodelavca, tehnik Bojan Pišek in novinarka Mateja Podjed, ki ju je Janez Klanšek, »stari radijski maček«, prav tako kot mnoge ostale kolege, tehnike, novinarje, napovedovalce. marsičesa naučil. Tudi prijateljstva in dobrega timskega sodelovanja, brez katerega radio ne more delovati. Seveda pa se je pri njegovem dolgoletnem delu zgodilo marsikaj zanimivega, zabavnega, kar danes, z odmikom časa štejemo za anekdote, prigode, dogodivščine, za lepe spomine na minule čase. Upamo, da se jim boste nasmejali ali pa se nad njimi zamislili tudi vi, dragi poslušalci; ob glasbi po Janezovem izboru in avtorski glasbi, ki so jo posneli njegovi mlajši kolegi v našem studiu. Vabljeni k poslušanju. Mateja Podjed in Janez Klanšek pri snemanju oddaje, ki ji boste lahko prisluhnili v nedeljo ob 10.15 in v ponedeljek ob 18. uri. Na rojstni dan Radia Celje finale! V sredo, 19. septembra, bomo na Radiu Celje dan zaznamovali s številnimi nagradnimi igrami in se s tem skušati zahvatiti vam, spoštovane poslušalke, cenjeni poslušalci, za vašo pozornost. Ob 18. uri bomo pripravili tudi veliki finale nagradne igre Polet z balonom Balonarskega kluba Ekopool. Sreda bo nekaj posebnega tudi zato, ker bo 6Pack Čukur pripravil že 100. oddajo. Seveda bomo pripravili tudi veliko brezplačno zabavo, na kateri se nam bodo pridružili številni glasbeniki, kot so Kingston, Nude, 6Pack Čukur, Anžej De- 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bonbon za boljši bonton, 10.00 Novice, 10.15 Najbolj nore podjetniške ideje, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 13.00 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.15 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Visoki C s Katjo Žolgar, 20.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 23.00 M.I.C. Club, 24.00 SNOP (Radio Celje - gostiteljica Andreja Petrovič) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.30 Silvester vakciji, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko (do 12. ure), 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 14.30 Poudarjeno, 14.45 Petkova skrivanka, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Festivaljada, 19.00 Novice, 19.15 Vročez Anžejem Dežanom, 23.00 YT Label, 24.00 SNOP (Radio Celje - gostiteljica Sandra Čater) TUJA LESTVICA 1. WAKEUPCALL-MAR00N5 (5 2. INSTANT KARMA-U2 (7 3. INCONSOLABLE-BACKSTREETBOYS (2 4. CAN WE CHILL-NE-YO (3 5. NOT OVER YET - KLAXONS (4 6. CUPIDSCHOKEHOlfl/BREAKFASTIN AMERICA-GYM CLASS HEROES (5 7. T0DÄYTHE SUNS ON US-SOPHIE ELLIS 8EXT0R (2 8. FOUNDATIONS-KATENASH (1 9. SLOW DOWN BABY - CHRISTI NAAGUILERA (3 10. HOLD rTDONT DROP IT-JENNIFER LOPEZ (1 DOMAČA LESTVICA 1. DISCO DELUXE-SII 2. 0GRL0-MI2 3. NAJTESANJAM-D 4. LUČKA-SL 5. ČASJE-L 6. AUSIP0ZABIL-NINAV1RANT 7. HOČEM NAPREJ -NINAPUŠtAR 8. TVOJADRUGASTRAN-JANPLESTENJAK 9. HVALA - RATTLE SNAKE & 10. igra ljudi-ultra (2 PREDLOGA ZATÜJ0 LESTVICO: RADIO NOWHERE-BRUCE SPRINGSTEEN HOtI) ON-KT TUNSTAU Valerija Stopar, Veliko širje 85, Zidani most Marija Vozlič, laše 19a, Podplat Nagrajenca dvignetaalbum,kigapodarja ZKPRTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico 20 vračih lahko poslušate vsako soboto ob 22. uri. VRTILJAK POLK I VALČKOV CELJSKIH 5 plus I. LEPI SPOMINI-CVET l CVETJE 0VENEL-DOMENZVIŽARJI J. SKRILBOMŽAREKMESEČN ANS. ŠESTICA 1. NE MOREŠ IMETI VSE-SF i. SEPTEMBER-MIADI UPI PREDLOG ZA LESTVICO KOSPETJEVEČER-P0DKRAJSKI FANTJE 'EV žan, Nuša Derenda, Rebeka Sexplosion in drugi. 53. zma- Dremelj, Domen Kumer, 1\ir- go Radia Celje bomo prazno- bo Angels, Werner, Brigita Šu- vali pred dvorano Zlatorog v ler, Tanja Žagar, Foxy teens, Celju 20. oktobra. Select, ljubezen do gora in Sons V noči z 20. na 21. september bo v studiu Radia Celje, ki bo gostil SNOP, zelo pestro in zanimivo. V prvem delu oddaje se bomo pogovarjali s članicami skupine Select (na sliki). Gre za nadarjeni ženski trio, ki je znan po svoji drugačnosti v vsem, česar se loti. Kaly, Tanja in Monika so nas presenetile s singlom Modra misel, ki je postal prava uspešnica. Zanj so posnele tudi videospot, ki je premiere doživel na MTV Adria. Za glasbenicami je plodno in delovno poletje, saj so jih povabili na videofestival v Kanado, veliko so nastopale v Sloveniji in na Hrvaškem ... V nadaljevanju bomo gostih Simono Pogač. Simona ni alpinistka, je pa zaljubljena v gore. Predstavila bo svoj pogled na gorništvo in doživetja z odprav v tuja gorstva. V zadnjih dveh letih se je namreč povzpela na najvišje vrhove treh celin - Denali, Aconcaguo in Elbrus, v Himalaji pa je prestopila zanjo magično mejo 7000 m. V zadnjem delu oddaje bomo gostili še skupino Sons. Nase je opozorila na letošnjem festivalu MMS, saj je bila njihova pesem Vse, kar imam s strani strokovne komisije razglašena za najboljšo pesem festivala v celoti. I. SLAMNATI IZGOVORI - VESELI GORENJCI (2) !. TIDÖELALJUBUENA-M0DRIVAL(7) !. ŠKRJANČK0VA PESEM - JUHEJ (1) k KADAR NAM DUŠAZAP0JE- ANS. ROKA ŽLINDRE (4) i. MOJADEČVA-ANS. KAVNIK NadaTravnik. Nova cerkev49. (3) Miloš Kodre. Mariborska 110b, Celje Nagrajenca dvigneta album na oglasnem oddelku Radia Celje Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljekab 22.15 ui, lestvico Slovenskii 5 pa ob 23.15 uri. Za predloge zobeh lestvic lahko kupončkom. Pošljite jo na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. WWW, ,00111 NOVI TEDNIK NASVETI 25 Tulipan - prvi Jesenski modni cvet Ne gre za pomoto in niste nevedni, če še niste slišali za spomladanski tulipan, ki bi cvetel jeseni. Gre za jesensko modo, ki s svojo silhueto riše obrise tulipana. Že letošnjo pomlad so se sicer sramežljivo, vendar opazno sprehodila po modnem prizorišču napihnjena krila. »Balončki« smo jim rekli v osemdesetih letih, čeprav sodijo tiste ekstremno okrogle oblike bolj v modno časopisje kot pa na naše ulice ali celo prireditve. Saj ne, da bi opravljali, vendar mora v našem medijskem prostoru biti predstavnica ženskega spola presneto hrabra in predvsem s trdo kožo, da se upa na ogled postaviti v takšni vizualni podobi, Ena izmed njih, oblečena v tulipanasto ukrojeno večerno oblekico na letošnjih Viktorjih, jo pri slovenskih »modnih« kritikih ni odnesla najbolje... Bila je rahlo pred modo, bi lahko modro pokimali. Tako kot vselej, ko se neka novost šele »prijemlje«, vse poklicano in nepoklicano zmajuje z glavami, prisega na vse, kar jim je svetega pod soncem, da kaj tako nesprejemljivega že ne bodo nikoli navesili nase ... Potem pa, ko preteče nekaj časa in vode, nenadoma ti isti začne-, jo to reč hvaliti na vsa usta. Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK Pa da ne zaidemo - modni so kroji v obliki tulipana, od takšnega še čisto v popku do tistega veselo razcvetelega. Dobro je, da to veste, saj vam ta modni trendovski utrinek res z rahlo zadržanostjo, ven- dar veselo priporočamo. Predvsem tiste mladenke, ki so visoke in vitke, se lahko »otulipanijo« do koder se jim zahoče, mini napihnjena krilca pa na starejše, čeprav vitke postave, ne sodijo. Vsak predlog, ki prihaja iz svetovnih oblikovalskih ateljejev^ se lahko vsaki postavi tudi prilagodi. Zato - plašč, ki je ukrojen od pasu navzdol zvonasto, se lahko spodaj diskretno stisne, skrajša se podloga, na katero je pritrjen spodnji rob in tako se ustvari efekt volumna. Ali pa klasičen širok plašč asimetrično zaključimo in zgodbo s podlogo ponovimo ... Petek, 14. september: Ta dan obeta veliko prijetnih in koristnih stikov in pestrost v dogajanju. Medsebojni odnosi bodo pridobili na kvaliteti, znali bomo prisluhniti drug drugemu. Trigon Lune z Neptunom prinaša odlične ideje, navdih in večjo intuicijo, kar je lahko koristno pri vašem ravnanju. Luna v trigonu z Marsom vas podpira pri vseh aktivnostih. Še posebej veliko energije bodo imeli Dvojčki, Tehtnice in Vodnarji. Svetujemo zelo aktivno preživljanje prostega časa, obnovitev določenih družabnih stikov, kar dodatno omogoča Lunin sekstil s Plutonom. Sobota, 15. september: Luna malo po polnoči prestopi v Škorpijona. Računajte, da bo moč čustev okrepljena. Če ste v skladnih medsebojnih odnosih, lahko ta položaj prinese več strasti v razmerja, če pa je obratno, so možni pojavi ljubosumja, posesiv-nosti, maščevalnosti in nelojalnosti. Skušajte čim več okoliščin obrniti sebi v prid. Sicer je ta dan prisoten tudi sekstil Lune s Saturnom, kar bo strastne energije nekoliko umirilo in bo dobra protiutež prejšnjemu položaju. Razum se bo postavljal po robu pretirani čustvenosti. Nedelja, 16. september: Dopoldne se lahko kakšna stvar postavi na glavo, za kar bo »kriv« trigon Lune z Uranom. Brez bojazni, nič hudega ne bo! Lahko, da boste čustveno nekoliko bolj občutljivi, kar velja še posebej za Škorpijone, Bike, Leve in Vodnarje. Skušajte biti zadovoljni s tistim, kar imate in vam je dosegljivo. Zaradi kvadrata Lune z Neptunom zvečer lahko občutite manj energije, zato si organizirajte umirjeno preživljanje tega časa. Ponedeljek, 17. september: Prisotni so zelo nasprotujoči si vplivi planetov. Sonce v kvadratu z Marsom vam bo povečevalo notranjo napetost in od vas za vsako ceno zahtevalo, da jo izrazite. To se lahko obrne v napačno smer, v prepirljivost, konf-liktnost in iskanje krivcev. Sekstil Lune s Soncem bo dobra protiutež temu položaju, saj prinaša povečano intuitivno zaznavo in umirjenost. Vendar previdnost vseeno ne bo odveč. Lunin kvadrat s Saturnom je aspekt, ki prinaša določene omejitve - teh se morate zavedati. Naj ostane vaš optimizem v zmernih mejah. Ugoden je položaj Merkurja z Venero, saj zvečer obeta prijetne stike z drugimi ljudmi. Takrat se boste lahko najbolje sprostili. Torek, 18. september: Luna je že v prejšnjem dnevu prestopila v Strelca in se bo popoldne srečala z Jupitrom. To je prelep položaj konjuk-cije, ki omogoča lažje napredek na številnih področjih. Izkoristite tisto, kar se ponuja. Določene priložnosti si lahko ustvarite tudi sami. Pozno zvečer bo prisoten večji notranji nemir. Luna bo v kvadratu z Uranom. Pazite, dà se ne skregate za kakšno malenkost, ki tega ni vredna. Sreda, 19. september: Luna v temperamentnem Strelcu bo poskrbela za živahno dogajanje. Strelci in Dvojčki so lahko nekoliko bolj nemirni zaradi opozicije Lune z Marsom, vendar bodo znali višek energije zelo primerno razporediti. Lep trigon Lune z Venero, sekstil z Neptunom in Merkurjem so garancija, da lahko preživite nadvse prijeten in zanimiv dan. Ker zvečer nastopi prvi Lunin krajec, ki zahteva več tolerance, potrpljenja in potrpežljivosti, izkoristite čas pred večerom za vse, kar želite doseči. Četrtek, 20. september: Luna že malo po polnoči prestopi v Kozoroga in bo zgodaj zjutraj v trigonu s Saturnom. Zato je dan odličen za delovanje na poslovnem področju, za urejanje uradnih zadev in zahtevnejše intelektualno delo. Koncentracija bo visoka, zato lahko zelo dobro napredujete. To je dan, ko vam naj ne bo škoda časa za delo, zelo kvalitetno ga lahko opravite. Astrologinji GORDANA in DOLORES ASTROLOGICA GORDANA gsm 041404 935 090 14 24 43 napovedi, bioterapije, regresije astrologinja.gordana@siol.net www.gordana.si ASTROLOGICA DOLORES 090 43 61 09014 28 27 gsm: 041 519 265 napovedi, primerjalna analiza astrologinja@dolores.si www.dolores.si ZA AVTOMOBILISTE Novi mondeo že naprodaj Na slovenskem trgu se iz dneva v dan pojavljajo novi avtomobili. Tako je stekla prodaja novega forda mondea, vozila, ki je bilo nekdaj zelo uspešno. Tokrat gre za tretjo oziroma četrto generacijo. Novi mondeo je na voljo v treh ka-roserijskih izvedbah (limuzina, kombilimuzina, karavan oziroma wagon), pri čemer slovenski zastopnik to- varne Ford računa, da se mu bo do konca leta posrečilo prodati približno 160 vozil, največ zanimanja pa naj bi bilo za kombilimuzino. Motorjev oziroma njihovih različic je kar devet, in sicer pet bencinskih in štiri dizelske. Bencinski motorji ponujajo od najmanj 110 KM (l,6i) do 220 KM (2,5i), dizelski pa od 100 KM (1,8 TDCI) do 140 KM (2,0 TDCI). Menjal- niki so trije, tudi 6-stopenj-ski samodejni, medtem ko se moč prenaša na prednji kolesi. Opremski paketi so štirje, vse, tudi osnovne različice, pa bodo imele po sedem zračnih varnostnih blazin, ABS z EBD, hidravlični servo volan ... Najcenejši mondeo v varianti limuzina z 1,6-litr-skim bencinskim motorjem je na voljo za 19.361 evrov. Nissan tiida naj bi zapolnil praznino po odhodu almere in primere. Nissan tiida tudi v Sloveniji Po skoraj treh letih se je na evropske in s tem tudi na slovenski avtomobilski trg pripeljala Nissanova tiida. Na voljo bo kot petvratna kombilimuzina in kot štiri-vratna limuzina, pri čemer prva meri v dolžino 430, druga pa 447 centimetrov. Pri Nissanu pravijo, da bodo s tiido vsaj začasno zapolnili praznino po odhodu eno-prostorske almere in limuzin-sko-karavanske primere. Avto je sicer narejen na t.i. osnovi B, torej na tisti, na kateri so naredili že novega clia (Nissan je sestavni del korporacije Renault), pa modusa, micro ipd. Petvratna kombilimuzina se ob vsem drugem dokazuje tudi s premično zadnjo klopjo, pri čemer se spreminja tudi osnovni volumen prtljažnika (od 300 do 425 litrov). Obe karoserij ski varianti bosta naprodaj v kombinaciji s tremi motorji, in sicer dvema bencinskima in dizelskim. Osnovni bencinski je 1,6-litrski motor (81 kW/ 110 KM), sledi pa zmogljivejši 1,8-litrski agregat, ki ponuja 93 kW oziroma 126 KM. Dizelski motor se vrti tudi v drugih nissanih oziroma renaul-tih. To je 1,5-litrski agregat iz serije dCi, ki ima 80 kW ali 105 KM. Opremski paketi pri tiidi so trije, možno pa si je omisliti tudi samodejni menjalnik pri 1,6-litrskem motorju (plus 1100 evrov). Do konca leta naj bi prodah od 40 do 50 tiid, za najcenejšo izvedenko pa hočejo 14.950 evrov. merilci pretoka zraka i vw, audi, skoda-1,9 tdi AVJODHI RfGIIEIEIkatalizator univerzalni LAMDA SONDE Mariborska 86, Celie KOMPRESORJI KLIME tel.: (03) 428-62-70 TURBO KOMPRESORJI www.ovtodelifegnemef.si SERV0V0LANSKEČRPALKE Stockholm: pristojbina za vožnjo v center V švedskem glavnem mestu Stockholmu so tako kot v Londonu uvedli posebno pristojbino za vstop z avtomobilom v mestno jedro. To morajo plačati zgolj švedski državljani oziroma vozila s švedsko registracijo. Za to skrbi poseben elektronski sistem, ki na 18 vstopnih točkah prebere registrski tablico in lastniku pošlje račun. V Londonu morajo pristojbino plačati tudi tujci oziroma tuja vozila. V Stockholmu ugotavljajo, da se je v prvem letošnjem polletju promet v mestnem jedru zmanjšal skoraj za četrtino. Toyota tolče rekorde Čeprav od skoraj vsepovsod prihajajo novice, da gredo avtomobili slabo v promet, japonska Toyota beleži drugačne številke. Tako so v prvem letošnjem polletju na evropskih trgih prodali 661 tisoč avtomobilov (številka velja za toyote in lexuse), kar je bilo za 14 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Omenjeni trg se je v tem Času povečal za 2,2 odstotka. PROMOCIJSKO BESEDILO AM Mobil odprl svoja vrata Na Mariborski cesti 204 je teden dni nazaj svoje prostore odprl salon AM Mobil, ki nudi pestro paleto vozil višjega cenovnega razreda, zlasti terenskih vozil. AM Mobil je edini pooblaščeni zastopnik vozil Jeep, SsangYong, Dodge in Chrysler na Celjskem. V prihajajočem letu želijo svojo ponudbo nadgraditi še z servisiranjem in prodajo rabljenih vozil.v nekaj tednih pa bo z delovanjem začela tudi taksi služba 1,2,3. Vse dodatne informacije prejmete na: 03/ 425-50-00 in na www.am-mobil.si. AM Mobil je v okviru otvoritve za vse obiskovalce pripravil nagradno igro. V njej je slavil Janez Korošec, ki bo ves konec tedna lahko preizkušal avtomobil znamke Grand Cherokee. Hrvaški avtomobilski galop Na Hrvaškem gredo novi avtomobili tako rekoč za med. V letošnjih osmih mesecih so prodali 58 tisoč novih vozil, tako da računajo, da naj bi letos prodali približno 90 tisoč avtomobilov. Izjemno dobro na Hrvaškem prodaja Opel, ki ima v rokah kar 15,7 odstotka trga, sledita pa Renault (10,9) in Volkswagen (9,8). Najbolje prodajani avtomobil je bil opel astra (10,6 odstotka vseh), renault elio je na drugem mestu (5,6), na tretjem pa peugeot 207 (3,7). /4WOMAnZACUK MAT, PROMEIMÄ PARKIRNIH SßtöACN prepoznavno razvojno naravnano podjetje išče nove sodetavce s področja. komerciale - marketinga, tehnologije, nabave. montaže. 1. KOMERCIALIST - deloma pokriva tudi področje marketinga Si želite svoje delo opravljati v naprednem in vznemirljivem okolju s prijetnimi ljudmi? Vas veseli delo, ki vključuje nenehno aktivnost in stike z zanimivimi ljudmi? Mi Va m nudimo: Veliko zabave pri razburljivem, živahnem in nikoli enoličnem delu. Uporabo napredne tehnologije. Priložnost za spoznavanje ljudi. Prilagodljiv urnik... 2. TEHNOLOG Ste samostojni, dinamični in dovolj agresivni? Zaposlite se pri nas. ponujamo Vam: Nenavadne izzive v hitro rastoči dmžbi. Samostojno pozicijo z možnostjo vodenja sodelavcev. Nikoli dolgočasno delo z možnostjo hitrega in aktivnega napredovanja. 3. SAMOSTOJNI REFERENT NABAVE - LOGIST Zmorete usmeriti pozornost na podrobnosti? Vas odlikuje natančnost ustvarjalnost in resnost? Sodelujte z nami in Vi boste lahko: Nemoteno in sistematizirano delali v nabavi - logistiki. Opravljali svoje delo na delovnem mestu, katerega sestavni del je intelektualno vzdušje. Uporabljali napredno tehnologijo v prijetnem delovnem okolju. 4. MONTER Ali svoje delo opravljate organizirano, sistematizirano in ga dobro preučite? Pri nas lahko s svojimi vrednotami: Nemoteno opravljate svoje delo. Pokažete svoje praktične sposobnosti in skupaj z nami povečujete produktivnost družbe. )NJI isljivost, sistematičnost... rs razbe strojne sn (ih aplikacij oad, proingener. ' ' igajezika (an, ne). SKKUi. be ekonomske ali komercialne smeri. Zaželeno vsaj 1. leto elektro ali strojne smeri ali delavec brez poklica s praktično ijnega znanja, spajanja in preoblikovanja kovin. MALI OGLASI - INFORMACIJE 27 OSEBNI ovio Citroen ax, letnik 1992, vzelo dobrem stanju, prodam. Informacije po telefonu (03) 5484-288. 4//o OSEBNO vozilo Seat Cordoba 1,4, letnik 1995, lepo ohranjeno, modre barve, redno servisirano, prodam. Telefon 041 759-704. 4777 V0ZI10 VW cady 1,9 d, letnik 1998, vozilo je ohranjeno, s sedeži zadaj, srebrna me-talik barva, redno servisirano, prodam. Telefon 041 759-704. 4777 PASSAT variant 1,9 tdi 100 ks, letnik 2004, srebrne barve, z maksimalno opremo, prodam za 10.600 EUR. Telefon 041 283-813. Š639 KUPIM RABLJENO osebno vozilo, v kakršnem koli stanju, kupim. Sem resen kupec, za gotovino. Telefon 041 361-304. 4696 Večje zemljišče v Celju z okolico kupimo. Uredimo kompletno dokumentacijo. Plačilo takoj. Borza nepremičnin, d. o. o., Linhartova 22, Celje, telefon 041 601-555. , NEPREMIČNINE TRISOBNO stanovanje prodam na Polzeli. Telefon 031245492, po 16. uri. ž 173 CEUE, center. Prodamo stanovanjsko-bivol-ne prostore, z bolkonom in kletjo, v hiši, pritličje, približno ovrSn, garažo v hiši, 13 družinom, ki imap PRODAM TRAKTOR Štore 404, letnik 1985 in Štore 402, letnik 1983, zelo ohranjena, prodom. Telefon 031245-239. 4762 PREŠO zo sadje, 701, na polžni prenos, prodom. Telefon (03) 5484-288.4763 MUN zo sadje, z motorjem, lesena konstrukcija, prodam za 400 EUR. Telefon 031 268-351. 4764 STISKALNICO in mlin za grozdje ugodno prodam. Telefon 051450-118. 4771 VODNO stiskalnico za grozdje, 1201, staro dve leti, ugodno prodam. Telefon 041 601-271. 4778 HIDRAVLIČNO prešo, 1501, mešalec zo testo, meso, 30 kg, prodam. Telefon (03) 5709-340,041315-762. ž 175 SK0BEUNI stroj in dragsler za les, za balkonske ograje, prodam. Telefon 5414-185, po 20. uri. 4791 TRAKTOR 1TZ 55, letnik 1994, dvostranska hidravlika, 420 del. ur, pogon 4»4, odlično ohranjen, prodam. Telefon 041 233-973. 4807 PRODAM ZAZIDALNO parcelo prodam. Telefon 051 321-925. 4390 CEUE, Košnica. Atrijsko hišo, parcela 700 m', prodam. V račun vzamem tudi stanovanje. Telefon 031420-902. ž 268 CEUE. Vikend prodom v bližini celjskega gradu.Telefon 051 656-629. 4sn KUPIM MANJŠO hišo v Celju ali bližnji okolia Celja ali polovico hiše oziroma stanovanje v privatni hiši kupim. Telefon 031 844-917. 4273 PARCELO v Celju ali okolici kupim. Telefon 031 321-946. 4394 HIŠO v Celju ali okolici, lahko potrebno obnove, nujno kupim. Telefon 041 727-330. 4394 PARCELO za vikend, na relaciji Celjo-Šempe-ter z okolico, kupim. Telefon 041 807-060. Ž 265 VIKEND, do 35.000 EUR, na relaciji Celj* Šempeter z okolico, kupim. Telefon 041 807-060. ž 264 STAREJŠO hišo ali kmetijo, v Celju in okolici, kupim. Sem resen kupec, plačam takoj. Telefonini 866-933. 4735 ODDAM VEČ poslovnih prostorov, 230 m2, vtrgovsko industrijski coni v Celju, bližina centra Interspar, oddamo v najem. Informacije po telefonu 041 757-491,041 983-114. 4725 HroV.WH PRODAM STANOVANIE, na lavi, Pucova 1,4. nadstropje, 72,5 m!, takoj vseljivo, prodam za 95.000 EUR. Telefon 041 399-346. 45034504 DVOSOBNO stanovanje, 57 m', blizu centra, z garažo ali brez, prodom po dogovoru. Telefon 031215425. 4669 CEUE, Delavska ulica. Prodam garsonjero, 26 m2, cena 23.500 EUR. Telefon 041 970-698. 4675 PREBOLD. Dvosobno stanovanje, 59 m', balkon, klima, CATV, prodam. Telefon 031 420-902. ž 268 DVOSOBNO stanovanje v centru Celja, povsem obnovljeno, opremljeno, prodam za 70.000 EUR. Telefon 031 285-700, 041475-973. 4727 CEUE, Otok. Lepo dvosobno stanovanje, 53 m', prodam zn 80.0000 EUR.Telefon po 17. uri, 031 668-700. p CEUL Prodamo na novo opremljeno garco-njero s kletjo, v individualni stanovanjski hiši, približno 30 m! površin, prenovljeno 2006, zo 37.500 EUR oz. 8.986.500 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbovac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje, http:// svetovanje.gojba.net. n Šmartnem 57 c, Celje, ht1p://svetova-nje.gajba.net. n STANOVANJE menjam za manjšo hišo z doplačilom. Telefon 031 449-715, 5773-537. 4589 EN0INP01S0BN0 stanovanje menjamo za večje, last Nepremičnin, po možnosti Nova vas, Celje. Telefon (03) 5417-187. HLADILNIK Candy, slar 8 mesecev, prodam. Telefon (03) 5739-201, od 19. do 20.30 ure. 4772 PEČ na olje, sobno, dobro ohranjeno, prodam za 50 EUR. Telefon 031357-052. 4782 KUPIM GARS0N1ER0, enosobno ali dvosobno stanovanje kupi par srednjih let. Gotovina takoj. Telefon 041 515447. š 548 MANJŠE stanovanje, v Celju ali okolici, lahko potrebno obnove, nujno kupim. Telefon 041672-374. 4394 VEČJE stanovanje, v Celju, kupim. Plačilo takoj. Telefon 041352-267. 4394 STANOVANJE, enoinpol ali dvoinpolsobno, v Celju, kupim. Sem resen kupec, plačilo takoj. Telefon 041866-933. 4735 ODDAM ENOSOBNO stanovanje, za eno osebo, relacija Petrovče-Kasaze, oddam v najem. Telefon 041961-S82. Ž269 GARSONJERO, 35 m2, Okrogarjeva ulica, oddamo, cena 200 EUR + stroški. Telefon 031655-181, po 17. uri. 4737 DVOSOBNO opremljeno stanovanje oddamo v Novi vasi v Celju. Telefon 041491-920, 031 283-082. dob OPREMU ENO enosobno stanovanje v Celju oddam v najem. Telefon 031 208-006. V STROGEM centru mesta Celja oddam trisobno opremljeno stanovanje (110 m2), 2,3 ali 4 urejenim dijakom(injam) ali študentom(kam). Najemnina po dogovoru. Dve veliki sobi in kabinet, kabel. TV, možnost interneta, ogr. centralna kurjava. Za informacije pokličite po telefonu 041 669-272. p DVOSOBNO, delno opremljeno stanovanje, 60 m2, oddamo v Novi vasi v Celju. Telefon (03) 7104)010. 4790 SOBO v centru mesta Celja, souporaba kopalnice in kuhinje, KTV, centralno ogrevanje, dam. Telefon 031645-744. 4801 DRVA, bukova, mešano, hrastova in mehko, prodam. Telefon 051321-925. SUHA bukova drva prodam. Vse po dogovoru. Informacije: Zg. Savinjska dolina, telefon 051815426, po 15. uri. p lei.: 02/252-48-26, 041/750-560 SUHA bukovo ali mešana drva prodam. Telefon 041 763-860. L431 SMREKOV rezan les, 25,35 in 50 mm, lelve po izbiri in suha bukova drva, prodam. Telefon 041630-103. 4759 SUHA bukova drva prodam. Telefon (03) 57384)19. L 435 DRVA, suha, bukova, prodam. Telefon 041 520-588. 4774 SUHA mešana drva prodam. Telefon 051 271-520. 4775 DRVA, mešana, krotko žagana ter dolga v hlodih, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346. p PRODAM NA Farmi Roje pri Šempetru prodajamo jarkice pred nesnostjo-rjave, črne, gro-haste, sive ter beli susex. Sprejemamo naročila zo enodnevne bele in piščance zo dopiton je. Telefon 7001446.4469 BURSKE rodovniške koze in mladiče, ekološka reja, prodam. Telefon 040 304477, (03)5771-096. Š635 02/234 10 00 PE Slovenj Gradec, Ronkova r, 02/881 2000 mmsnmn IZPLAČILO TAKO JI 03/490 03 36 niMw.radioceljexom PRAŠIČE, težke od 15 do 50 kg, prodam. Telefon 041 836-398. Š618 TELICI simentalki, 250 in 150 kg, prodam. Telefon 5733-232,031 745-548.L423 PRAŠIČE, težke od 25 do 90 kg, prodom, možna menjava. Telefon 031 509-061, (03)5821-863. 4666 PRAŠIČE, mesnate posme, od 110 do 150 kg, prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 5414-151. 4691 ZAJCE, za rejo ali zakol, ugodno prodam. Telefon 5419-554. 4761 BIKCE in felice simentalce, od 150 do 250 kg, iz eko reje, prodam. Telefon 041901-595. 4766 HITRO NAROČITE mmm Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,81 petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,50 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece (velja od 1. februarja 2007). Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. CÜHH3 tudi Ietnik 2007 CEHIH Iii»- s pnlogo TV-OKNO! Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti il sveta glasbe in zabave. Ime in priimek: Kraj:_ Ulica: NAROCILNICA Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev podpis: NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrcbc naročniške službe Novega lei 28 SI-INFORMACIJE plOVi TEDNIK TtliCO simentalko, težko 500 kg, za nadaljnjo rejo ali zakol, prodom. Telefon 041 831-632. 4753 PRAŠIČE, od 30 do 150 kg, ugodno prodorno. Možne so svinjske polovice ter oàsceni odojki, hranjeni z domačo hrano, možna dostava na dom. Telefon 051 214-174. Š638 PRAŠIČE, težke od 80 do 100 kg, prodam. Telefon 041 584-310. Š637 KOZLA, burske pasme, prodom. Telefon 734-7673. L436 TELIC0 simentalko, staro 5 mesecev, prodom. Telefon (03) 5738-165. 4773 KRAVO simentalko, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon 5740-626. ' 4787 DVA bikca simentalca, 200 kg, prodam. Anton Arzenšek, Gornja vas 7, telefon 5794-215. 4786 PURANE, za dopitanje, težke približno 8 kg, prodam. Naročila po telefonu (03) 577-3744. p BIKCA, starega 9 mesecev, približno 380 kg, prodam. Telefon 5778-389. 4784 TELIČKO simentalko prodam. Telefon 5488-078. 4783 TELICQ simentalko, brejo, pregledano in dva prašiča, 120 kg, domača reja, prodam. Telefon 041 770-970. 4797 DVE ovci in ovna zelo ugodno prodam. Telefon 031 572-133. 4796 BIKCA simentalca, starega 8 tednov, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 5794-316. 4795 ZAJCE, golobe, grlice in razne kokoši prodam. Razprodaja. Telefon (03) 5736-525. 4793 BIKCA sivca, 130 kg, šest mladih ovac in ovnov, prodam. Telefon 041 971-638. TELICI simentalki, breji 5 in 6 mesecev, prodam. Telefon 041 951-092. PUJSKE, od 60 do 100 kg, prodamo. Prevoz zagotovljen. Telefon 031275-158. p VEČ mladih muc podarim ljubitelju živali. Telefon 031 249-831. ž 266 AKUSTIKA PRODAM KLAVIRSKO harmoniko, znamka Silvana, novo, še nerabljeno, 96 basov, 11 registrov, prodam za 900 EUR. Telefon 5414-273. 4760 www.radiocelje.coni • Izobraževanje doma in v tuj •Stimulativni osebni dohode PRODAM VINO, belo in rdeče, kokovostno, prodam. Telefon 051 321-925. 4390. KROMPIR za ozimnico prodam, cena 0,4 EURAg. Telefon 031 736-285. 4517 MEŠANO belo grozdje, v okolici Šmarja, prodamo. Telefon (03) 5821-139,041 264-336. 4664 NATinskem prodomo grozdje laški rizling. Telefon 031 281-945, (03) 582-3040. GROZDJE na brajdi, mešano, neškropljeno, jurka, izabela, v ravnini, zelo poceni prodom. Telefon 040 888-469. 4701 BELO in rdeče grozdje in belo vino prodamo. Telefon 031 237-193. 4705 BALE, okrogle, silažne, 25 kosov, prodom ali menjam za bikca. Telefon 041 648-749. 4707 GROZDJE, jurko in izabelo ter belo cepljeno grozdje, prodam. Telefon 5708702.Ž 271 VEČJO količino grozdja, jurka, prodam. Telefon 051 352-798. 4728 RDEČE in belo grozdje, v Slatini pri Ponikvi, prodamo. Telefon (03) 748-2303,031 254-864. 4732 VEČJO količino krompirja desire prodam. Telefon 041 279-488. Š633 200 kg grozdja, šmamica, prodam. Telefon 031 767-543. Š634 500 kg suhe koruze v zrnju prodamo. Telefon 031813-040. 4741 GROZDJE z brajd prodamo. Telefon (03) 577-2472. 4739 GROZDJE, mešano, belo, ugodno prodam. Telefon (03) 580-5572. 4745 GROZDJE jurko prodam. Telefon 040 759-438. 4750 RUMENO šmamico prodam. Telefon 5701-266,040270-128. 4769 NATinskem prodamo kakovostno sortno in mešano belo grozdje. Cena po dogovoru. Telefon 5795-535. 4757 GROZDJE, belo in rdeče, prodam ali menjam za koruzo v zrnju. Telefon 041 793-834. 4758 GROZDJE, šmamico in jurko, prodam. Telefon 5743-695,031434-714. 4768 GROZDJE, modra frankinja, laški rizling in PRODAM mešano belo grozdje, prodom. Ostalo po OTROŠKO kolo, 20 col in otroško posteljo, dogovoru. Telefon (03) 5754-892,031 prodam. Telefon 041211-151. 4827 DADE BEHRING je vodilna fimuj * podrofja klinične Iaboratonjste5|&^^^si agnostike v svetu. V Sloveniji smo prisotni že preko 30 let Za inštalacije in vzdrževanje naših diagnostičnih flESHi sistemov v bolnišnicah in zdravstvenih domovih po Sloveniji zaposlimo vec voz ni ko v/voznic za opravljanje taksi dejavnosti. Od kandidatov pričakujemo: - srednjo izobrazbo - 5 let vozniško dovoljenje, brez kazenskih točk - aktivno znanje vsaj enega tujega jezika • urejenost - komunikativnost - nekaznovanost - poznavanje Celja in okolice Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s 6-mesečnim poskusnim delom. Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev prejemamo 8 dni od objave oglasa na naslov podjetja AM MOBIL d.o.o.. Mariborska 204, Celje. DADE BEHRING Podružnica v SLOVENIJI P.P. 8, 3230 Šentjur pri Celju JABOLKA za prešanje ugodno prodam. In- DIGITALNO kamero Canon mv 700 i, staro 2 formaci je po telefonu 5741 -850. š 640 leti, ugodno prodam. Telefon 041267-GR0ZDJE, mešano belo in črnino (žametna in modra frankinja) prodam. Telefon 041 584-310. Š637 KROMPIR za ozimnico, beli, prodam. Ostole informacije po telefonu 5728-509. 893. AVTOMOBILSKO prikolico, nehomologirano, ugodno prodom ali zamenjam za suha bukova drva. Pokličite po 12. uri, telefon 031383-590. 4704 ZIMSKE gume, 14 col, prodam ali menjam za 13 ali 15 col. Telefon 041 550466. Š632 na sedežu podjetja: - tehnolog/kalkulant (izdelava ponudb, sodelovanje s podizvajalci), zahtevana izobrazba: inž. strojništva, strojni tehnik - konstrukter za jeklene konstrukcije in strojegradnjo, zahtevana izobrazba: inž. strojništva, strojni tehnik - ličar v tujini: -vodje montažnih del - ključavničarji -varilci MIG/VIG -monterji Zaposlitev bomo sklenili za določen čas z možnostjo redne zaposlitve. Nudimo dobre delovne pogoje, možnost strokovnega usposabljanja in stimulativen zaslužek. Vaše pisne vloge z opisom delovnih izkušenj ter tel. številko pričakujemo na naslov: NATinskem prodamo laški in renski rizling. Telefon 041478455. 4809 GROZDJE, renski rizling, šipon in souvignon, DVA hrastova soda, 500 in 3601, prodam, ugodno prodam. Telefon 040 238844. Telefon (03) 5824-381. 4755 GROZDJE izabela prodom. Cena po dogovoru. Telefon 031 592-254,5833-782. 299-327. ž 174 GROZDJE, belo, iz Virštanja, z dostavo, prodam. Telefon 040211-346. p BELO grozdje, okolica Socke, prodam. Telefon 5771-373,041841-716. 4805 MOBITEL Sony Ericsson Z530i, še eno leto v garanciji, ugodno prodam. Telefon 041 267-893. 4686 DVA lesena soda, 100 in 2001, prodam. Telefon 5717-694. 4730 cene na celjski tržnici ZELENJAVA SOLATA GtAVNATA 2 SLIVE 1,5-2 BUČKE 0.5-1.2 ENDIVIJA 2 FIGE 4 BUČNO OLJE 2.5-3 BERIVKA 3 NEKTARINE 1,5-2.2 BUTVA 2-2,3 ŠPINAČA 36 GOZDNI SADEŽI CVETAČA 2,5 ZELJE PRESNO 0,7-1 BOROVNICE 8-m ČEBULA 1,3-1.5 KISLO ZELJE 1.67-1.7 GOBE SUHE 10 DAG 5-in ČESEN 56 ZELENA 3 JURCKI 30-40 FIŽOL V ZRNJU 36 SADJE ŠAMPINJONI 2,5-3 FIŽOL STROCJI 1,53 ANANAS 1-1,5 USICKE 15-20 JAJCEVCI 1,5-1.7 BANANE 1.1-1.4 MED 46 KOLERABA 1.5-2 BRESKVE 1.5-2 MLEČNI IZDELKI IN JAJCA KORENJE 1-1.5 GROZDJE BELO 1.99-2.3 SMETANA 36 KROMPIR 0,6-1 GROZDJE RDEČE 2,3 SKUTA 3,2 KUMARE 0,8-1,2 GRENIVKE 1.7 SLADKA SKUTA 3 KUMARE MALE 1,2-2,5 HRUŠKE 1.2-2,4 JAJCA 0,12-0,16 0HR0VT 1,3-2 JABOLKA 0,8-1,4 CENE NA EKOLOŠKI TRŽNICI PAPRIKA_ 1-1,5 KM __W PESA 1.5 PARADIŽNIK 0,6-1 LUBENICE 0,6-0,8 KROMPIR PETERSIU 6 LIMONE 1 KUMARE 05-1 PESA 1.5 MARELICE 2.5 BUTVA 2 POR 2,5-3.5 MAUNE 8 ZELJE 1 REDKEV CRNA 1,5-2 BOROVNICE 6-10 PARADIŽNIK 1.5-2 RADIČ 2 OREHI JEDRCA 68 JABOLKA 2 NOVO moško športno kolo Rog power, alu, 21 prestav, prodam. Telefon 041 772-395. 4734 ŽENSKO gorsko kolo, otroško pisalno mizo in omaro ugodno prodam. Telefon 031 501-685. 4754 RABÜENE sode, 60,100,120,170 in 2001, poceni prodam. Telefon 041724-409. 4756 BUKOVA in hrastova drva, suha ali sveža in 3001 sod za vino, iz nerjaveče pločevine, prodam. Informacije po telefonu 041 932-160. 4781 RAČUNALNIK Pentium, 700 Mhz, 128Mb ram, 30 GB trdi disk, komplet z monitorjem, 17«, tipkovnico, miško in naloženimi programi, prodam. Dostavim na dom. Telefon 051 864-354. 4789 DVA hrastova soda, po 2501, prodam po dogovoru. Kozarce za vlaganje podarim. Telefon 571-8674. 4794 ŠTIRI vinske sode, od 110 do 2601, prodam ali menjam za drva ali vino. Telefon (03)5799-080. 4806 PRAŠIČA, 130 kg in štedilnik, 2*2, prodam. Telefon 031 296-033. 4808 REZERVNE dele za avtomobil Rover 416 si, 5 vrat, prodam. Za več informacij pokličite (03)577-3560. 4813 KUPIM tovorno manjše ali kombi vozilo, kupim. Telefon 041407-130. 4065 ŽENITNA posredovalnica Zaupanje, ki je upanje v ljubezen povrnila že več kot 10.000 osebam, posreduje za vsa starostna obdobja, brezplačno za mlajše ženske. Telefon (03) 5726-319, 031 505-495. Leopold Orešnik s. p., Dolenja vas 85, Prebold. n Iskreni fantje iščejo preprosta, zve-sta dekleta. Mnogo jih je, zato punce, pozabite na razočaranja ter jih brez stroškov spoznajte. Tel.: 03/57 26 319, gsm: 031/836 378. Leopold Orešnik. sp . Dolenja vas 85, PeboM. 64-letna, brez dedičev, urejena, išče sebi primernega partnerja. Pisne ponudbe pošljite no Novi tednik pod šifro HIŠA. 4767 ZAPOSLIMO delavca za polaganje gips plošč in stropov Armstrong. Andrej Kavka, s. p., Ul. I. celjske čete 22, 3230 Šentjur, telefon 041 684-410. Š628 PIZZERIATourus, Miran Kojtna s. p., Leveč 40, Petrovče, zaposli žensko za pomočv kuhmji. Nedelje prosto. Telefon 031714-990. n Zaposlimo medicinsko sestro, najmanj 6. stopnja izobrazbe. Delo v splošni ambulanti in ambulanti medicine dela.Vsaj 3 leta delovnih izkušenj na zgoraj omenjenih področjih. Diagnostični center Šentjur, d.o.o., Ul. Dušana Kvedra 27, 3230 Šentjur. HiU'HWM IŠČEM delo: čišćenje. Pokličite po telefonu 0414« 404 4KB POTREBUJEMO dekle 10 pomoč v smili v dopoldanskem čosu. Telefon 041667-130. Mikoho, d.O. o., Guhtevo 8, Celie. 4«06 Družinska firma z 16 letno tradicijo v veleprodaji po Sloveniji išče: ŠOFERJA C in E KATEGORIJE ZA MEDNARODNE PREVOZE Na relacijah: Slovenija - Italija - Nemčija Posebnosti: - nov kamion (tandem) - vikendi prosti (razen izjem) - dobro plačilo za vestno delo Informacije: NJIVA D.O.O., Ložnica pri Žalcu 45, 3310 Žalec Telefon: 041-793-993 Damjan, ali 03/710-3200 ŽELELA bi spoznati starejšega gospoda (nad 75 let) za skupno gospodinjstvo. Telefon 041659-503. 4692 19, 031 SOS 495, 031 8 Simer, d.o.o., zaposli! Zaradi povečanega obsega del zaposlimo monterja senčil. Kandidatu nudimo zaposlitev za določen čas z možnostjo redne zaposlitve za nedoločen čas. Pričakujemo III. ali višjo stopnjo izobrazbe. Delo je terensko. Od kandidata pričakujemo resnost, delavnost, poštenost. Zaželeno je poznavanje senčil. Pisne prijave pošljite na naslov Simer, d.o.o., Ipavčeva 22, 3000 Celje, s pripisom PVC-obrat, ali pokličite na 03 42-55-800. lili 29 Nudimo delo Posebna priložnost in ugodna ponudba. Info tel.: SBEžžESl Alfa upe, d.o.o., Cankarjeva 2. 3000 Celje Zaposlim več šoferjev za razvoz blaga po Sloveniji in šoferja za prevoz : v mednarodnem Informacije in prijave na: GSM: Silvo Kovačič, 041 746 590 E-mail: klemen.3qlau@qniail.com Hotel Savinja Laško zaposli: natakar/-ico, kuhar/-ico, študenta ali študentko za pomoč pri strežbi v pivnici. DASI, d. o. o., Globoko 1, 3272 Rimske Toplice. Informacije: 041/639-602 :n Jas. lahko ludi pripravnik. Zaposlimo natakarico v dnevnem baru, redno delovno razmerje. Inf.: 031-539637. TJ POSREDNIŠTVO, Janez Turnšek s.p., Mariborska cesta 86. 3000 Celje IZDELUJEMO projekte stanovanjskih hiš, gospodarskih in poslovnih objektov in podob-no. Telefon (03) 8104-182,031393-560. ARSProjektiranje, Anton Strnišo, s. p., Gobrovet lo, 3241 Podplat. n. NAREDI si sam! S profesionalnimi stroji in napravami iz Izposojevalnice SAM, Ul. bratov Dobrotinškov 13, Hudinjo, Celje, telefon (041 ) 629-644, (03) 5414-311. GLASBENO izobraževanje instrumentov: synthesizer, klavir in kitara, za otroke in odrasle. Harmonija glasbeno izobraževanje, Mojca Kajba, s. p., Lovrenc 26, Prebold, telefon 5723-066, 040 555-167. ž PREMOG, zelo ugodno, z dostavo, tudi v kosih (ksilit). Telefon 041 279-187, Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlo-šek 91, Podlehnik. n GRADI1EUI, pozor! Po konkurenčnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija peči je 5 let. Peà so zelo primerne za drva. Anton Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, Škofja vos, telefon 541-5011,041 531-976. 4781 KOZIA, za zakol ali nadaljnjo rejo, starega 18 mesecev, sanska pasma, prašiča za zakol, krmljenzdomačo krmo, težkega približno 80 kg, prodom. Cena po dogovoru. V najem vzamem parcelo (travnik, pašnik, njivo), relacija Šmartno ob Paki-Mozirje. Telefon 031 708-905. 4785 IZVAJAMO poseg, spravilo in odkup lesa, les, Majda Beve, s. p., Zagorje 31,3261 Lesično, telefon 040 211-346. p KAKOVOSTNO in po zelo ugodnih cenah izdelujemo demit fasade. M3Grad, d. o. o, Gosposvetska 3, Celje, telefon 041 771-104. 4810 Celje V celjski porodnišnici so rodile: 3.9.: Simona BRILEJ iz Celja - dečka dvojčka. 5. 9.: Blanka KUZMA iz Laškega - dečka, Lidija VISENJAK iz Slovenskih Konjic - dečka, Mojca TUŠEK iz Dola pri Hrastniku - dečka, Maja PLANŠEK iz Dobrne - dečka, Marjeta TERČIČ iz Sv. Štefana - deklico. 6.9.: Jana SELIČ iz Celja -deklico, Mojca ABRAM iz Ruš - dečka, Karmen STRA-ŠEK iz Slovenskih Konjic -deklico. Maja ČRETNIK DOLINAR iz Vojnika - deklico, Ana PAVLICA iz Celja -dečka, Andreja LAH iz Prebolda - dečka, Fikreta MUSTAFIĆ iz Šmartnega ob Paki - deklico, Milka FRECE iz Laškega - dečka, Elizabeta MUHA iz Celja - deklico, Teja GAJŠEK iz Žalca - dečka. 7. 9.: Maja ARBEITER iz Velenja - dečka. Maja ZUPAN iz Šmartnega ob Paki - dečka, Andreja POTOČNIK iz Podplata - deklico, Ivanka KAJBA iz Velenja - deklico, Klavdija KRAJNIK iz Laškega - deklico, Helena RUTAR iz Šempetra - dečka. 8.9.: Milanka FRIŠKOVEC iz Sovenskih Konjic - dečka, Katja VALENČIČ iz Celja -deklico, Mateja PLANINŠEC iz Nove Cerkve - dečka, Suzana KLAVS iz Radeč - deklico, Petra VREČKO s Ponikve - dečka, Mateja OGRINC iz Šmarja pri Jelšah - dečka, Irena ZEME iz Laškega - deklico. 9. 9.: Katja KOJNIK VEN-GUST iz Škofje vasi - deklico, Patricija LESKOVAR iz Slovenske Bistrice - deklico, Ana RAKARIČ iz Velenja - deklico, Damjana ČOKL iz Šmarja pri Jelšah - dečka. Metoda BLAGOTINŠEK TURK iz Žalca - deklico, Tea VERDEV iz Šempetra v Savinjski dolini - deklico, Polonca" PINTER iz Žalca - dečka, Ivana RAZBORŠEK iz Loč - dečka, Slađana VIDOVIČ iz Celja -deklico. 10. 9.: Urška ŠALAMON iz Celja - deklico, Nina VRABIČ iz Velenja - deklico, Natalija SEVNIK LEBER iz Celja - dečka. Manca KI-TAK iz Rogatca - dečka, Palmira JURKOVIČ iz Škofje vasi - dečka, Mirushe PLAVA iz Slovenskih Konjic - dečka, Indira ŠLJIVAR iz Štor - dečka. 11. 9.: Matejka VODUŠEK iz Šmarja pri Jelšah - dečka. Ivica KRIVEC z Ljubnega ob Savinji - dečka. Jasna SLOGAR iz Šmartna ob Paki - deklico, Biljana KNEŽEVIČ z Ljubnega ob Savinji - dečka, Lucija HODAK iz Rogatca -deklico, Tatjana KLAVŽAR iz Sevnice - deklico, Katja CAPKL iz Oplotnice - dečka, Jerneja ALEŠ z Vranskega - deklico. Celje Poročili so se: Rok PELKO in Vladka FLIS, oba iz Celja, Uroš LOKAN in Bernarda FILKOVIČ oba iz Žalca, Denis DEDIČ iz Žalca in Sadina Pet že let je zdaj minilo, odkarprerano si odšel, srce pa ni še pozabilo, kako brezupno si trpel. Želel si z nami še ostati, a moral vzeti si slovo, ničesar mi Ti nismo zmogli dati, da bi izpolnili Ti željo to. Zdaj čas nam bridke celi rane, nazaj Te nikdar več ne bo, spomin pa v srcih nam ostane, dokler se spet ne snidemo. V SPOMIN Še vedno nas spremlja tih in boleč spomin na 16. september, ko nas je pred petimi leti za vedno zapustil ljubljeni sin, brat, boter in prijatelj PETER KOVAČ s Poti na Kobivjek 14 v Laškem Vsem, ki se ga spominjate z lepo mislijo, obiskujete njegov mnogo prezgodnji grob in mu v spomin prižgete svečke, iskrena hvala. Ni več tipljenja ne boleäne, življenje je trudno končalo ZAHVALA Z žalostjo v srcu smo se 3. septembra 2007 poslovili od dragega moža, očeta, dedka, tasta, svaka, brata in strica JOŽETA VOLOVSKA • iz Zadobrove 39 b Vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremil na njegovi zadnji poti, tudi z gasilskimi častmi, mu namenili ganljive besede slovesa in lepe melodije, darovali cvetje in sveče ter g. Kostanjšku za poslovilni cerkveni obred, iskrena hvala. Posebno zahvalo izrekamo nadvse požrtvovalni snahi Anici, dr. Alenki Rakovi in sestri Vesni, dr. Podgorškovi, patronažni sestri Jani in negovalki Marini, ki so zavzeto in s srcem lajšale naše bolečine. Vsem iskrena hvala. Žalujoči: žena Magda, sin Bogdan z ženo Anico, hčerka Andreja z možem Branetom, vnuka Žan in Nik ter ostalo sorodstvo DRECO iz Jesenic, Ervin RAMŠAK in Katja STROPNIK, oba iz Dobrne, Sergej SAKSIDA iz Brestanice in Katja VUK iz Lucije. Laško Poročili so se: Tomaž LAZAR in Milena ŠMIT, oba iz Marijine vasi pri Jurkloštru, Matej SEVŠEK iz Gozdeca pri Laškem in Majda ZAMUDA iz Paneč, Dejan GAJŠEK iz Drage in Urška LEŠEK iz Svetine, Samo REBERŠEK in Alenka GROBELNIK, oba iz Žalca, Sandi TRUPEJ iz Kostrivnice in Simona KNATOLC iz Mač-kovca pri Šentrupertu, Marko PIRN AT iz Zagrada pri Ce-lju in Nina GUČEK iz Laškega, Marko HOLBL in Tjaša BEČELA iz Maribora, Tomaž MIHEVC in Barbara BREGAR, oba iz Radeč, Jože KLINAR iz Svetine in Sabina FRECE iz Šentjanža nad Štorami, Bojan FELSNER iz Brunške Gore in Alja JEVŠEVAR iz Šentjanža, Denis KRAJNC iz Va-reje pri Mariboru in Marjet-ka DERN AČ iz Olešč nad Laškim. Šentjur Poročili so se: Boštjan PLOŠNIK in Suzana OBER-ŽAN, oba iz Celja, Dušan BERLOŽNIK in Natalija JAGER, oba iz Straže na gori, Tomaž ŠKOBERNE iz Planine pri Sevnici in Monika KOPRIVNIK iz Loke pri Planini. Velenje Poročili so se: Mersud VELIČ iz Velenja in Alma OMEROVIČ iz Bosne in Hercegovine, Emir GRABKIČ iz Bosne in Hercegovine in Mir-nesa JAHIČ iz Šoštanja, Aleš MIHELIČ iz Šoštanja in Anja OTOREPEC iz Velenja, Igor MATKO in Janja PETELIN-ŠEK, oba iz Sežane. Prišel bo dan slovesa, popustil narave bo objem, za žive vrtijo se Še kolesa, mrtvim govorijo slavospev. (PeterB.) ZAHVALA Ob boleči in nenadomesdjivi izgubi dragega moža, atija, dedija, brata, strica in svaka PETRA BREČKA iz Tremerij 3 (20.7.1949-4.9.2007) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, številnim prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga skupaj z nami pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za pomoč, darovano cvetje, sveče in svete maše ter izrečene in napisane besede sožalja. Posebna zahvala br. Jaru za opravljen obred in tolažbo. Vsi njegovi Odhoda najdražjih ni moč preboleti, resnici ne da se verjeti, spomin nate ostaja vse dni, ostala je nema bolečina in tiha solza večnega spomina. V SPOMIN 12. septembra je minilo eno leto, kar nas je zapustil dragi mož, oče, sin in brat DARKO JERANKO Hvala vsem, ki z mislijo nanj postojite ob njegovem grobu in mu prižgete svečo. Ljubezen, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje, nam ostaja zdaj praznina in velika bolečina. V SPOMIN Minilo je eno leto, kar nas je zapustil dobri mož, oče in dedi FRANC SOLINO po domače Prigerjev Franci iz Žepine 6 (12.9.1932-13.9.2006) Za njim žalujemo: žena Marica, sin Branko z družino, vnuk Gregor ter ostalo sorodstvo Celje Umrli so: Leopold KUZ-MAN iz Stražice, 61 let, Jožef VOLOVŠEK iz Zadobrove, 73 let, Štefanija IGNJA-TIČ iz Celja, 76 let, Vincenc TRAMŠEK iz Celja, 76 let, Emilija STROPNIK iz Vojni-Št, 73-14. september 2007 - ka, 65 let, Franc VERDEL iz Pristove, 84 let, Majda ROŽIČ iz Drešinje vasi, 75 let, Avguštin ARH iz Ločice ob Savinji, 73 let. Vida DOBNIK iz Mozirja, 83 let, Tatjana MEDVED iz Štor, 51 let, Franc OREHOVEC iz Tešove, 46 let, Peter BREČKO iz Tremerij, 58 let. Laško Umrli so: Terezija FABIANI iz Zidanega Mosta, 74 let, Anton RIBIČ iz Obrežja pri Radečah, 97 let, Anton SLUGA iz Ljubljane, 69 let, Stanislav HLEBEC iz Trnovega Hriba pri Laškem, 73 let, Hugo MARKON NORBERT iz Dolenje vasi, 73 let, Angela RAJH iz Tevč pri Laškem, 85 let, Matilda KNEZ iz Sedra- ža, 92 let. Angela KODRIN iz Mačkovca pri Šentrupertu, 76 let. Šentjur Umrli so: Ana KLADNIK iz Šentjurja, 87 let, Ladislav GRDINA iz Šentjurja, 73 let. Velenje Umrli so: Franc LIPOVŠEK iz Velenja, 56 let, Ferdinand OMREZA iz Nove Cerkve, 77 let. 30 VODNIK NOVI TEDNIK KINO različne preventivne zdravstvene Umri pokončno 4 20.30. 23.30 Transform«]! 14.30. 17.30 Ratatouille 13.20.16.00,18.20, 20.40 Divji valovi M. 15.30,17.50 Vsemogočni Evan 11.10.13.30.15.50.18.00, 20.10,22.20 Bournov ultimat, premiera 11.40. 14.00. 16.20,18.40, 21.00,23.20 ljubezenski recept JML 16-10.18.30,20.50,23.10 Planet terorja 20.00, 22.30 16.30. 18.50, 21.20,2340 Č«mqo 17.00,19.30,22.00 LEGENDA: predstava so vsak dan predstave so »petek in soboto Mini teater Ljubljana: Palček Mednarodni folklorni festival Od Celja do Žalca 20.00Dom kulture Nazarje, dvorana PETEK 19.00 Polno ali prazno 21.00 Bataville (vstop prost) SOBOTA 19.30 Bataville (vstop prost) 21.00 Polno ali ptazno NEDELJA 21.00 Polno ali prazno Razstava slikarja Jožeta Folti-na s Ptuja odprtje razstave 8.00 Pri obrambnem stolpu v Žalcu Eko tržnica 9.30 Avla na župnijskem dvorišču Braslovče Odprtje bučijade po 10.00__ Kako pa kaj zdravje 8.00 Žovneško jezero_______ Dan odprtih vrat na Žovneku 10.00 Velenjski grad, atrij Lutke in maske iz afriške zbirke Františka Foita izvirna lutkovna predstava Srečanje ljudskih pevcev in godcev v primeru slabega vremena v dvo- 17.00 Muzej novejše zgodovine Celje III. Pelikanovi dnevi Matjaž Intihar: Novosti v digitalni fotografiji predavanje PETEK 19.00 Simpsooov SOBOTA 19.00 Pevec 21.00 Simpsonovr, sinhronizacija NEDELJA 20.00 Pevec I PRIREDITVE ""j PETEK, 14.9. 11.00 Mercator center Celje_ Razstava dijakov Gimnazije Celje-Center: Plečnik in njegove sledi v Celju odprtje razstave 17.00 Mercator center Celje Mednarodni folklorni festival Od Celja do Žalca prikaz tradicionalnih plesov in glasbe folklornih skupin Peter Eržen: Irian Džaja 20.00 Kristalni salon Hotela Evropa Besede miru 18. PIKIN FESTIVAL VELENJE 16.-22. september 2007 11.00 Dom kulture Velenje •_ Lepotica in zver muzikal 16.00 Hotel Paka, velika dvorana Pikin kino: Ratatouille 18.15 Hotel Paka, velika dvorana 19.00 Galerija Velenje 18.00 Galerija Nazarje - Jakijeva hiša Akademski slikar Bogdan Čo-bala odprtje razstave Mednarodni folklorni festival Od Celja do Žalca 21.00 Local _ Carne Cruda Astrid Lindgren in njenih deset knjižnih junakov 20.45 Hotel Paka, velika dvorana Pikin kino: Sreča na vrvici SOBOTA. 15.9. 10.00 Hotel Paka, velika dvorana Pikin kino: Ratatouille 16.00 Hotel Paka, velika dvorana__ Pikin kino: Harry Potter in Fe- 10.00 Hotel Paka, velika dvorana Pikin kino: Sreča na vrvici 16.00 TRC Jezero Velenje_ Svečano odprtje festivala 17.00 Hotel Paka Velenje Pikin kino: Ratatouille Pikine ustvarjalne delavnice 9.30 in 11.30 Glasbena šola Velenje Plesno društvo Netopir Kranj: Mojca Pokrajculja KUD Teater za vse Jesenice: Kraljestvo povodnega moža 9.30 in 11.30 Dvorana v centru Nova Gledališče Glej Ljubljana: Zajec zdravnik 17.00 TRC Jezero Gledališka skupina Vrtca Velenje, enota Najdihojca: Črni muc išče čarovnico Pikina čajanka 18.00 TRC Jezero____ Pikin 18 oder Wk Slovensko Ljudsko Gledališče Celje Richard Bean: EVROFILIJA Režiser Boris Kobal, prevajalka Tina Mahkota Jon Fosse: PUNCA NA ZOFI Režiserka Tijana Zjnajič, prevajalec Darko Čuden Avtorski projekt Željka Vukmirice in igralcev SLG Celje: BORZA SLOVENSKIH KARAKTERJEV Režiser Željko Vukmirica Eugene Ionesco: STOLI Režiser Miha Golob, prevajalka Alja Tkačeva ODERPODODROM John Steinbeck: LJUDJE IN MIŠI Režiser Samo M. Strelec, prevajalka Tina Mahkota In za otroke Kajetan Kovič: MAČEK MURI Avtorica dramatizacije Romana Ercegovič, režiser Matjaž Latin, skladatelj Jerko Novak RAZSTAVE Galerija sodobne umetnosti Celje: Praznine: Iz stalne zbirke. Dela umetnikov celjske regije, do 25.9. Galerija sodobne umetnosti Celje - Galerija Hodnik: razstava izdelkov, ki so nastali na poletnih počitniških delavnicah za otroke, do 21.9. Osrednja knjižnica Celje - avla drugega nadstropja knjižnice na Muzejskem trgu: fotografska razstava Celjsko mestno obzidje - ogrlica časovnih biserov avtorja Bojana Rebemika, prof. zgodovine in geografije, do 6.10. Hotel Štorman Celje - razstavni prostor: razstava likovnih del (akril na platno - krajine in tihožitja) Vlada Geršaka, do 31.10. Galerija Železarskega muzeja Teharje: razstava o prvih pobudah za gradnjo Aljaževega stolpa na Triglavu in vlogi Jakoba Aljaža, do 30.9. Zgodovinski arhiv Celje: razstava Žička kartuzija v rokopisih in listinah zgodovinskega arhiva, avtorica Nataša Golob, do 30. 9. Galerija Volk: prodajna razstava IX. poletnega slikarskega ex-tempora z naslovom Celje skozi čas, do 29.9. Galerija Nikca Celje: otroška dela društva Otroci otrokom, narejena v keramiki, glini, emajlu, brušenem steklu. Galerija Mozaik: stalne umetniške Pokrajinski muzej Celje - lapidarij: Gumbi iz zbirke Franca Pajtlerja, do konca oktobra 2007, ter V eno roko vzamem puškico, v drugo svetlo sablji- co, avtorica razstave je muzejska svetovalka Tatjana Badovinac, do konca septembra 2007. Pokrajinski muzej Celje: mavrični svet Schützovih glazur, avtorica razstave Rolando Fugger Gennadnik, do konca septembra 2007. smou Izobraževanje: ŠMOCL in Microsoft Unlimited Potential ponujata mobilno učilnico za računalniško opismenjevanje. Izvajajo 10- in 20-urne brezplačne tečaje za osnove, urejevalnik besedil Word, podatkovne baze Excel, rabo interneta in Outlooka, predstavitveni program PowerPoint. Prijave na 03/733 87 44, 051 425 953 in na info@smocl.com (s pripisom »za UP«), Po novem lahko v ŠMOCL-u preko prodajnega sistema EVENTIM kupite vstopnice za najrazličnejše prireditve v Sloveniji in Evropi. Spored prireditev si lahko ogledate na spletni strani: www.eventim.si. V okviru Mladinskega centra ŠMOCL iščemo prostovoljce (ženski ali moški spol) za delo pri dveh projektih (Mladinske delavnice in Prijateljski nasveti), ki ju nameravamo izvesti všol-skem letu 2007/08. Projekta se bosta izvajala v osnovnih šolah znotraj Celjske regije. Poskrbeli bomo tudi za strokovno usposabljanje prostovoljcev, v kolikor bo to potrebno. Uradne ure: pisama Cesta Miloša Zi-danška 28 (športni park), petki od 15..do 17. ure. Podaljšanje članstva Prišel je čas za obnovo članstva v našem društvu. Pripravljamo tudi precej novosti! Brezplačna delavnica Vabimo vas na brezplačno delavnico Z debatnimi tehnikami do enakih možnosti za ženske in moške, kjer se boste seznanili z osnovami javnega nastopanja, kritičnega mišljenja, argumentiranja in debatiranja. Delavnica bo trajala 3 dni, od 5. do 7. oktobra 2007, v Šentjurju. "fcF Sobota ob 20.00 Mladost je dolžnost; zaključek projekta Poletno doživetje in zabava s priznanimi didžeji. Jezikovne delavnice Začeli smo sprejemati prijave za jezikovne delavnice za: nemščino (začetno in nadaljevalno), španščino in francoščino. Prijave do 5.10. na info@mc-celje.si ali 490-87-40. Risarsko-slikarski tečaj Organiziramo tečaj risanja in slikanja. Vabljeni vsi, ki bi radi poglobili svoje znanje v kreativnem svem. Več na www.mc-celje.si ali 490-87-40. MLADINSKA IZMENJAVA Smo partner v mednarodni izmenjavi na Češkem BAND TOGETHER. Iščemo šest udeležencev, ki bi se udeležili te izmenjave. Tema: Glasba in multimedija Čas trajanja izmenjave: 31. 10.-7. 11. 2007 Kraj izmenjave: Dečin, Češka Povprečna starost udeležencev: 21 let Več informacij na international@mc-celje.si, 040/756-009,03/490-87-40. V okviru Evropskega leta enakih možnosti 2007 na nacionalni ravni objavljamo Natečaje pravični družbi naproti (nagradni sklad 3.000 evrov) v treh kategorijah: Fotografski natečaj za najboljšo digitalno fotografijo. Natečaj za najboljše literarno delo. Natečaj za literarno, likovno in drugo umetnost. Tematika natečajev so motivi, povezani s pravično družbo, ter pojmi. kot sta enakost, nediskriminaci-ja. Pogoji za udeležbo in ostale informacije na www.mc-celje.si. Program delno financirata Evropska unija in ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Redno dogajanje V dvorani: tae do - športna rekreacija: ponedeljek in sreda ob 19.00. Vodi Grega Teršek; KUD Superstar-ples: torek ob 15.30. VodiCvetana; breakdance - ponedeljek, sreda in petek med 15. in 17. uro. Vodi Dejan Gregi; KUD Desanka Maksimovič: sobota med 14. in 16. uro; VS Styling - modne delavnice: sreda ob 17. uri in sobota ob 10. uri; Društvo za planetarno sintezo: četrtek ob 19. uri. ŠENT CELEIA Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890,428-8892 SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Malgajeva 4, Celje tel.: 03/548 60 U ali 051/ 418 446 CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE -ŽRTVE NASILJA 080-11-55. vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: družlvo-sos@drus- MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 DRUŠTVO OZARA CEUE pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50. ZAVOD VIR. DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24. 031 288 827 iniww.novitediiik.com Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 4225190, fax: (03) 54 41032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 0,81 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 7,50 EUR Za tujino je lelna naročnina 180 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in foto- grafij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Računalniški prelom: Igor Sarlah, Andreja Izlakar. Oblikovanje: www.minjaaesign.com E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Simona Brglez Urednica informativnega programa: Janja Intihar E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vojko Grabar. Zla tko Bobinac, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si HOV! TEDNIK za razvedrilo 31 Nagradna križanka Nagradni razpis 1. nagrada: bon za dve klasični veliki pici v gostišču Hochkraut Tremerje in za nakup v trgovini Modetex Laško v vrednosti 10 evrov 2. nagrada: dve vstopnici za bazen na Rogaški rivieri 3. - 5. nagrada: darilni bon v vrednosti 8 evrov za nakup v trgovinah in lokalih Romana Brgleza z Vranskega Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo) , ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 20. septembra 2007. www.novitednik.com www.radiocelje.com "121 |22 j 23 24 Ime in priimek: . Naslov: _ TEHTNICA )M1 Ona: O ljubezni boste razmišljali nekoliko drugače, kot ste bili vajeni. In prav to vam bo prineslo uspeh, ki si ga že dolgo želite, vendar ste bih doslej vse preveč sramežljivi, da bi ga tudi dosegli. On: Počasi vam bo postajalo povsem jasno, kaj se je zadnje čase dogajalo v zvezi z vašo partnerko in nad vsem skupaj boste izredno prijetno presenečeni. Privoščili si boste konec tedna v dvoje. Ona: Doživeli boste nekaj prav neverjetnega, kar vas bo še dolgo podžigalo k novim korakom in odločitvam. Nikar se ne ustrašite svoje uspešnosti, ampak izkoristite ugodno možnost, ki se vam bo ponudila. On: Ne bo prvič, da se boste morali jeziti nase in na svojo neumnost. Ali že ni čas, da se začnete zavedati svojih neodgovornih dejanj, ki vam vselej prinašajo cel kup problemov in le malo lepih trenutkov? HT1 ■ ŠKORPIJON Ona: Svoje težave boste zaupali napačni osebi, saj bo le-ta vaše intimne skrivnosti raztro-bila naokoli in znašU se boste v precejšni zadregi. Drugič bodite pazljivejši in dvakrat premislite, preden storite. On: Poslovno se boste dokazali na najboljši možen način, kar vam bo nepričakovano prineslo tudi precejšnje koristi in pridobitve v ljubezni. Nikar ne čakajte, ampak si privoščite to, kar vam pripada. DVOJČKA ffl Ona: Nekaj vas sicer močno skrbi, a se bo izkazalo, da ni niti pol tako hudo, kot ste si domišljali. Pomoč od sodelavca pričakujete zaman, zato si raje zavihajte rokave in se čimprej lotite resnega dela. On: Nekdo vam bo pomagal v zelo neprijetni situaüji in to vaju bo zbližalo za kar precej časa, tako da boste morali spremeniti načrte. To vam sploh ne bo hudo, saj se boste prav imenitno zabavali. Ona: Poskušajte biti odprti za nasvete sodelavcev, saj vam hočejo samo pomagati. Na poslovnem področju se vam bo na ta način odprla zelo dobra priložnost, da si precej izboljšate svoj finančni položaj. On: Nekomu lahko zaupate, čeprav bo sprva kazalo, da vas namerava pustiti na cedilu. Obeta se vam ljubezenska dogodivščina, ki bo prinesla veliko več topline in čustev, kot ste morda pričakovali v začetku. Ona: Odločili se boste preživeti vikend v dvoje s partnerjem, kar bo le- ta znal izredno lepo poplačati. Zadnje čase ste se vse preveč zakopali v delo, pa je sedaj idealen čas, da te navade vsaj malce spremenite. On: Treščilo bo kot strela z jasnega neba. Pazite, saj se tudi za najbolj očarljivim nasmehom lahko skriva past, ki vas zna drago stati. Na koncu bo skušnjava le pretehtala zdravo pamet in mogoče bo prav prijetno ... Ona: Kar razganjalo vas bo od pozitivne energije in le stežka se boste obvladovali, še posebej kar se tiče ljubezenskega področja. Pazite le, da vas ne bo preveč zaneslo, saj vam tega partner ne bi zlahka odpustil. On: Proti koncu tedna se boste prepustili prijetnim čustvom v družbi ljubljene osebe in kar nekako pozabili na vse tegobe iz preteklega obdobja Uživajte trenutno srečo, saj ste si to tudi pošteno prislužili. Ona: Pri odločitvah na poslovnem področju boste imeli več kot srečno roko, saj boste realizirali že dolgo zastavljen cilj. Nikar v zmagoslavju ne pozabite na prijatelje, ki so vam v preteklosti obilo pomagali. On: Prav neverjetno je, kako ste po vseh teh grenkih preizkušnjah lahko še vedno tako neizkušeni in lahkoverni. Tudi najboljši prijatelji ne vedo več, ali je to resnica ali pa le vaša premetena igra. Ona: Ko boste spoznali, da je sonce sreče začelo sijati tudi na vaše življenje v dvoje, se bo ljubezen le še okrepila. Ta teden se vam obeta prav noro obdobje, ko boste počeli tudi tisto, kar ste nekoč le sanjali. On: Tokrat boste končno poslušali nasvet osebe, ki vam že dolgo želi odkrito pomagati, a je enostavno niste poslušali. Prav kmalu se bodo pokazali tudi konkretni rezultati, ki bodo posledica novega pristopa. Ona: Veliko boste delali, a boste tako tudi nagrajeni. Splača se potruditi in stisniti zobe vsaj še nekaj časa, saj bo zato na koncu notranje zadovoljstvo večje in tudi ugled v družbi se vam bo povečal! On: Iz težav, v katere ste zabredli, vas lahko reši le dober mehanik, zato ne odlašajte z obiskom pri njem. Res je, da je vaš problem precej specifične narave, vendar se za vsako napako najde pravo orodje. VODNAR Ona: Doživeli boste izredno prijetno presenečenje, ki stega na nek način celo pričakovali. Izkoristite dobre novice in si utrdite svoje mesto v družbi. To je vsekakor vaše izredno uspešno obdobje. On: Preveč zanemarjate poslovno stran življenja. Ljubezen je sicer lepa reč, a tudi želodec zahteva svoj delež. Zdaj si še privoščite lenobno poležavanje, za kasneje pa bi bilo bolje, če bi se vsaj malce spremenili. Ona: Včasih se obnašate, kot bi bili edini na svetu. Ali vas dosedanje življenje res ni še ničesar naučilo? Ne delajte preveč daljnosežnih načrtov, saj še za ta trenutek ne veste, kako se bo vse izteklo. On: Spogledovanje z neznanko vam bo u veliko veselje, saj vam je bilo zadnje čase, kar se tiče ljubezni, kar nekako dolgčas. Sprejeli boste povabilo na večerjo, ki pa bo skrivalo nekaj več... POMOČ: AMIRANTI-del SejSelov, ERR-gnrski masiv v Švici, GAILTAL-nemčko RUMENA STRAM Z Goričkega v Piran, vmes v Puccini »Vlado, saj ni treba do Pirana, kar v Celju ostani, >takfajn< koncert je bil danes,« je Kreslina prepričeval vodja lokala. Prekmurski trubadur Vlado Kreslin še zdaleč ne počiva. Ravno nasprotno, zadnjega dne v avgustu je luč sveta ugledal njegov nov album Cesta. Vlado se je ob tem odločil za promocijo, ki je čisto v skladu z naslovom albuma in se podal na pot. Po cesti iz Goričkega v Piran, kakor se imenuje naslovna skladba, ki je že postala uspešnica. Vmes se je Vlado ustavil v kar nekaj večjih krajih, med drugim je popestril tudi večer v celjskem mestnem jedru. Navdušeni obiskovalci Pizzerije Puccini so se tako naposlušali dobre glasbe in si podrobneje ogledali prostore obnovljene kleti. Neponovljiva karizma prekmurskega virtuoza pa je tako že sama po sebi zagotovilo za odlično vzdušje ... Kaj se skriva pod obleko? Anžej Dežan je bil tokrat na Slovenski popevki v vlogi voditelja družabne kronike NLP-ja. Damjano Golavšek je vprašal, kaj ima pod obleko, a si je ni upala dvigniti višje, kot je razvidno s fotografije. Z Damjano bo Anžej klepetal danes ob 19.15 v oddaji Vroče na Radiu Celje. Slovenska popevka je za nami. Nekaj utrinkov si lahko ogledate v prilogi TV:Okno, nekaj tančic pa razkrivamo na naši rumeni strani. SB, foto: GREGOR KATIČ Velenjčan Peter Poles je bil na Slovenski popevki v družbi svojega dekleta, vizažistke Nine Veger. MUGLER I Tf> ste bili POŠKODOVANI ^'Si?1 ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? IE, Ljubljanska cesta 20 tel, številka: 0801314 Zalčanka na Kitajskem 26-letna Anja Slatinšek iz Žalca ima za seboj že zelo uspešno manekensko kariero. Na tekmovanju za Miss Universe Slovenije 2006 je postala prva spremljevalka. Lani je postala tudi mis hostes Avtosalona v Celju. Trenutno se mudi na Kitajskem, kjer bo zastopala Slovenijo na izboru za Beauty of the world, ki bo 21. septembra. Naslov spletne strani, kjer jo najdete skupaj z drugimi kandidatkami, je: http://www.beaut-yoftheworld.net/ Foto: GK www.radiocelje.com Sladkih 40 V torek zvečer, dan pred otvoritvijo jubilejnega 40. Mednarodnega obrtnega sejma, je dražba Celjski sejem praznovala jubilej v družbi prijateljev in poslovnih partnerjev. Pozdravil jih je tudi minister za gospodarstvo Andrej Vizjak, državni sekretar na ministrstvu Tomaž Jeršič in predsednik uprave Celjskega sejma Franc Pangerl pa sta skupaj zarezala v jubilejno torto. NM