PREJELI SMO Ogrevanje v krajevni skupnosti Koseze Toplota je luksus Podjetje za organizacijo in graditev investi-cijskih objektov STANDARD INVEST je pri snovanju novih stanovanjskih sosesk v Kose-zah in Draveljski gmajni (ter po usklajeni »energetski karti«, ki je določala, da se sose-ske z večjo gostoto zazidave priključijo na toplarniško ogrevanje, one z manjšo gosloto zazidave pa na plinsko ogrevanje.) odločilo, da se projektira v teh soseskah plinsko ogreva-nje. Pristopilo je k izgradnji lokalne plinarne v Kosezah, ki je proizvajala iz propan butana plinsko zračni mešani plin. Investicijski pro-gram za to plinarno je napovedoval, da bodo cene ogrevanja s plinom enake, zaradi možnega varčevanja in kontrole porabe plina prek plin-skih števcev, pa celo nižje od onih, ki jih pla-^ čujejo potrošniki, priključeni na toplarniško ogrevanje. Vendar se te napovedi investitorja plinarne Ljubljana niso uresničile. Stanovalci v Kosezah niso zadovoljni, ker plačujejo dva-krat višjo ceno za ogrevanje stanovanjskih prostorov kot stanovalci; prikijučeni na toplar-no. Situacija postaja kritična in jo mora druž-ba reševati. Stanovalci, ki se grejejo s plinom in ne preko toplarne, so socialno ogroženi, Skupnost bi morala problem reševati s solidar-nostjo. V Kosezah ob prevzemu blokov tako imeno-vane male vasi leta 1974 niso prevzele kot-lovnice. Vse do danes, po skoraj 8 letih obra-tovanja, te še niso bile prevzete. Vendar rav-no kotlovnice, ki so kurjene s plinom, kot ka-žejo reklamacije s strajii hišnih svetov in u-porabnikov v Kosezah, kažejo številne pomanj-kljivosti, prav tako pa tudi ogrevne inštalaeiie in slaba izvedba gradbenjh del. Kot vse kaže, ogrevanje, projektirano s kotlovnicami, ki so kurjene s plinom, ni najbolj srečno izbrano, še manj pa srečno izvedeno. Kotlovnice so bile prvotno projektirane na mešani plin s spo-dnjo kalorično vrednostjo 13.000 kcal/Nm3. Na ta plin so kotlovnice tudi obratovale do lan-' skega leta, ko je bil izvršen prehod na zemelj-ski plin, s spodnjo kalorično vrednost 8.200 Kcal/Nm3. Številne težave, ki so se že prej pojavljale, so se začele sedaj kopičiti. Postav-lja se vprašanje, ali so projektant IBT oz. iz-vajalec Ingrad, Zidar in drugi predvideli vse potrebno za prehod na kurjenje s zemeljskim plinom. Kotlovnice v mali-vasi Koseze še danes upravlja Ingrad oz. Zidar. V kotlovnice so vgrajeni kotli firme Rohleder in Hidroterm. Njihova življenjska doba bo kmalu pri kraju, saj znaša le 10 let. Nekateri od teh kotlov so že odpovedali ali pa odpovedujejo. Vendar še do danes, po 8 letih obratovanja, ni rešeno vprašanje servisa kotlarn, vprašanje rezervnih delov, prevzema kotlarn in številnih drugih vprašanj njihovega upravljanja. Previ-soke izgube (toplotne) objektov in termoregu-lacija so glavna pomanjkljivost pri navedenih ogrevnih sistemih. Zaradi slabega ogrevanja objektov, priklju-čenih na plin v KS Koseze, beležimo v zimskem času kot reden pojav večje izbruhe prehladov otrok in odraslih. Vse to povzroča izpa-de v proizvodnji na delovnih mestih pa tudi obremenitev fonda socialnega zavarovanja oz. trošenja zdravstvenega dinarja. Prizadeti hišni sveti v Kosezah so si v tem času prizadeva-li, da bi reševali nakopičene probleme, ki jih je prineslo nezadovoljivo ogrevanje s plinom. Večkrat so se sestajali z Ingradom, Zidarjem, Plinarno in drugimi izvajalci pa tudi ostalimi, ki bi lahko k reševanju nastalih problemov pripomogli oz. bi bili dolžni. Problemi so traj-ni: — nepravilno in pomanjkljivo ogrevanje prostorov kot posledica napačnega neregulira-nega delovanja kotlovnic in razdelilnega ogrev nega sistema. — Slaba gradbena izvedba, s slabo izolaci-jo stanovanjskih prostorov in večje izgube, kot so bile predvidene. — Visoki stroški za stanovalce s pretežno nizkimi osebnimi dohodki, previsoka cena o-grevanja na bazi plina, kot jo zaračunava Pli-narna v Ljubljani. Kljub temu, da objekte ogrevajo samo 16 ur in manj dnevno (toplarna ogreva svoje sta-novalce neprekinjeno 24 ur),. je povprečna ce-na ogtevanja po m2 ogrevanih prostorov po nekateiih računih hišnih svetov oz. potrošnikov za ca. 41 "/0 dražja kot pri KEL samo cena plina, sicer pa tudi 2-krat dražja, če so všteli tudi ostali stroški, ki pri ogrevanju naslopajo. Stanovalcem, priključenim na plin, ni razumiji-vo, da KEL v Siški kuri svoje vročevodne kotle z istim zemeljskim plinora in pri .tem ogreva svoje stanovalce neprekinjeno 24. ur, medtem ko stanovalci, ki se ogrevajo s tem plinom ne-posredno, ob več kot 8 urnem varčevanju pla-čujejo dvakrat višjo ceno za ogrevanje. Plinar-na pravi, da ima takšen dogovor glede tarif s KEL. Od hišnih svetov zahteva, da podpišejo sporazume, ki bodo pogodbeno zaključili ta kri-vični odnos do stanovalcev, priključenih na plin ... Hišni sveti v Kosezah pa so izpostavljeni slalnemu pritisku ošk&dovanih stanovalcev na zborih stanovalcev. Pa tudi drugod dežujejo pritožbe na krajevno skupnost in skupščino ob-čine Ljubljana-Siška. Stanovalci se upirajo kri-vičnemu plačevanju nezadostnega m predra-gega ogrevanja s plinom. Nekaleri radiatorii, zo katere prihajajo visoki računi, sploh ne grejejo ali pa grejejo pomanjkljivo, tako da jo temperalura prostorov ponekod daieč pod 18° C, celo do 14° C v prHličnih stanovanjih. V zadnje priključenih blokih ppsamezne ver-tikale priključenih radiatorjev sploh ne greje-jo. Kotlovnice v blokih pozimi pri tem-peraturi — 18° C v dovodu namesto 90° C, do-sežejo največ 70° C. Hišni sveti so se pod takšnimi okoliščinami začeli zavzeraati, na zahtevo stanovalcev, za uskladitev cen ogrevanja po m2 ogrevane po-vršine s KEL. Na številnih sestankih s Plinar-no, žal kljub obljubam niso dosegli nikakršne-ga napredka, zato se je tudi KS Koseze s pol-nim razumevanjem vključila v reševanje pe-rečih problemov ogrevanja stanovanjskih pro-storov svojih krajanov. Nezadovoljstvo je za-čelo naraščati še zlasti zato, ker ni bilo moč doseči na številnih pregovorih s Plinarno ni-kakršnega napredka. Enako po tudi ne z In-gradom, Zidarjem in drugimi izvajalci, pa če-prav so pri tem sodelovali Slaninvest in vojno stanovanjski fond. Razumevanja tudi ni bilo od skupščine mesta Ljubljana. Zaradi slabega političnega ozračja, ki je nastalo kot posledica opisanih neurejenih raz-mer, je na predlog stanovalcev in krajanov KS Koseze organizirala sestanek junija letos na skupščini občine Ljubljana-Šiška. Nanj je po-vabila vse pristojne in odgovorne predstavni-ke, vendar glavnega arbitra v tem sporu s Plinarno iz mestnega komiteja za energetiko tov. Gogale ni bilo na sestanek. Sestanek po-novno ni uspel. Zaradi tega je KS Koseze pri-pravila politično varnostno poročilo o stanju v KS Koseze, kjer navaja, da lahko nastopijo politične posledice zaradi opisanega stanja. To poročilo je bilo poslano SZDL in Komiteju ZK SO Ljubljana^Šiška. Hišni sveti Kosez v ime-nu stanovalcev in prizadetih krajanov žele v svoji akciji doseči naslednje: — uskladitev cene ogrevanja s plino.m s ceno ogrevanja prek KEL, — odpravo pomanjkljivosti v sistemu ogre-vanja, — ureditev servisne službe za plinske kot-larne, — dobava rezervnih delov za plinske kolle. Po Zakonu o stanovanjskih razmerjih mora-jo hišni sveti do januarja 1982 prevzeti ob-jekte v samostojno upravljanje in vodenje. Ob opisanem stanju je prevzem kotlovnic oz. o-grevnih sistemov neizvedljiv. Samoupravna sta-novanjska skupnost in vojno stanovanjski fond nočejo prevzeti objektov, vrše pa pritisk, da jih prevzamejo hišni sveti. Nujno je, da se o-pisani problemi neurejenosti na področju ogre-vanja s plinom v objektih KS Koseze nemudoma rešijo. Hišni sveti ob sedanjem ne-zadovoljivem stanju ne morejo nositi odgovor-nosti oz. zbirati in plačevati visokih prispev-kov za ogievanje. Cena plina stalno narašča. Slaba politična kliraa v KS Koseze pa je po-sledica neurejenih razmer na opisanem področ-ju ogrevanja s plinom. Predstavniki HS male vasi Ul. bratov Učakar 4—58