ŽENSKI   SVET
Obrazi in duše.
i.
Materin obraz iz Cankarjevega „Mojega življenja".
  Zdaj hodim na to svojo sveto boyo pot, kadar mi je te^ko pri srcu. Tudi nocoj, o mati, ob tej uri, ko so se vse noči razgrnile nad menoj, prihajam k tebi: daj mi tolažbe in svoj blagoslov, da mi kmalu ^asije tista nebeška ^arja, ki sva jo upala v trpljenju. (Sjen grob.)
    Veliko knjig je pisal Ivan Cankar. Težke so bile, kakor je težka izpoved žalostnega srca: beseda se loči od kaosa obupa in mu postane glasnik, krik pred smrtjo, protest proti življenju; iz zagrenjene tihote se dvigne izbičan od sarkazma in ironije, kajti ta obup hoče utisniti svoje znamenje v ljudi, ki prezirajo najtišje besede in bolestnih ne razumejo. Pred svojo smrtjo pa je postal tih in grozen; v tisti grozi se je razodevala pred-smrtna slutnja človeka, ki se je boril vedno le za življenje, mladost in ljubezen. Z zadnjimi tremi knjigami je postavil spomenike tajinstvenemu življenju, ki ga je spremljalo, in ga razodel. In kakor nas pretrese bolest, stisnjena v «Podobe iz sanj» ob zadnjem hipu zahajajočega krvavega solnca, kakor nam vdari visoka resnica v drami otroka »Grešnika Lenarta > v obraz le našo skrito laž, tako postane v »Mojem življenju« zopet otrok, ki je dočakal v «Grešniku Lenartu* vstajenja, tistega krotkega pogovora z večnostjo, plačila za trpljenje, tako ostane v »Mojem življenju* visok nad žalostjo in trpljenjem. Povrnil se je k tistemu, čemur je iskal nadomestila v življenju — k materi. Ostal mu je samo spomin in tu je zopet zaživel enkrat: bolesten otrok.
    Težko mu je, kadar se spomni, kajti njegova mati je bila ljubezen in žrtvovanje. Trpela je zato; mogoče bolj od drugih, ki jim nosijo otroci lepa spričevala in od fraz pokrito srce. Toda ljubila je Ivana, ker je bil odkritosrčen. Njen sin je bil, otrok, ki ga niti greh ne izpremeni v grešnika. Vedela je, da je življenje razorana pot, na kateri se rani noga ob vsaki stopnji. In zato mu ni bila le ljubezen in žrtvovanje, ampak tudi odpuščanje. In odpuščati je več kakor dajati bogastva, več kot ljubiti, več kot se žrtvovati. Bogat je, kdor lahko odpušča, kakor bi imel v sebi moč, da še na stoti razvalini sezida novo življenje, ki raste iz bolečine, Njegova mati je odpuščala in to odpuščanje je bilo zvezano z vsako nitko v obrazu, ki jo je tenko gubala. Kajti to odpuščanje ni bilo upanje v življenje, ampak ljubezen do Ivanu,
    
STRAN 26.

ŽENSKI   SVET

LETNIK I.

    Mati ljubi svojega otroka. On je kraljestvo njenih sanj, on je bolečina, radi katere trpi. Tudi Ivan je trpel, ko je videl, da ne bo mogel povrniti za njeno ljubezen lepega in razkošnega življenja. Toda ljubil jo je in razumela ga je. Kakor otrok, ki prebira bajke in posluša zgodbe, lepe in prijetne, je čitala Ivanove pesmi, kakor da prisluškuje njegovim sanjam in njegovi bodočnosti. Verovala je v slavo Ivana, verovala v lepoto, ki zmaga.
    Ni bila razočarana, ko ni dočakala tega dne, ni bila bolna od tega, wnrla je v veri, da je dala svojim otrokom vse, ko jim je dala dobro srce. Vedela je, da bodo dobri, če ga bodo poslušali.
    Zato ji je Ivan postavil tako lep spomenik ljubezni, žrtvovanja in odpuščanja, ki bo še dolgo kazal mater, ki je bila otrok, ko so bili že oni stari.
Srečko Kosovel.
DDDD
PASTIRICA.   (Ivan Robida.)

Jagnjeta bela, moja vesela, dajte, krenimo na cesto belo ! Tam za borovi, tam za lesovi pada že solnce zlato za goro. Hoj, hoj, hoj hojo !
Ptičke vtihnile so,
glavice skrile so
plahe pod mehko perot.
Rožice snivajo,
v rosi umivajo
ličeca drobna povsod.
Zvezdice vrh neba, iz srebra in zlata, že pogledavajo v noč. Ko pa posveti še mesec čez vrh gore, on bo privriskal gredoč.

Kje si ti, ljubček moj, srca edinec moj, da te ne vidi oko ! Ah glej, vse dolge dni, ah glej, vse daljš' noči mislim le nate samo.
Cvetja nabrala sem, v šopek zvezala sem, nageljni 'ž njega dehte. Rosa na njih blešči. . . morda pa rosa ni, morda so moje solze.
Jagnjeta bela, moja vesela, dajte, krenimo na cesto belo ! Tam za borovi, tam za lesovi pada že solnce zlato za goro ! Hoj, hoj, hojo !

      *) To doslej nenatisnjeno pesem, ki je prevedena na srbsko-hrvaški, nemški in laški jezik, sta vsak posebej tudi uglasbila A. Breznik in Oskar Rev, skladbi; je izdala «Glasbena .Matican v Ljubljani. — Uredništvo,
     
LETNIK I.	ŽENSKI   SVET'	&TM&IT8
O L E S J A.   A. I. KUPRIN.   (Iz ruščine postfveffii^^če^e^a')
(Nadaljevanje.)	b   .moaslfc  S   Ifibfiq  tQq&S
Jarmola je dokaj sigurno   načrtaval prvo črko „PK J^ef^r^i/ps^e $ p'fi
nas reklo: dva stebra in na vrhu prečnik); potem pa je vprasujoče^gT&M
>q 6rJ9n9l9s boqxi rtiilav^
„Žakaj pa ne pišeš ? Si pozabil T"	9t   9m   9a   oIii8Bl0q
„Pozabil .. . ." je naveličano zmajal z glavo Jarmolil. v fn'b98        Jilfeim
„Eh, kakšen si! No, naredi kolo!"	fasoB bsm 6HduB.vi ^. U
„A-a !   Kolo,  kolo ! . . ..   Vem ., .."   se  je ožfvP'lb j#rmWa°tiif'k?Bftb;
risal na papir figuro,   zgoraj zategnjeno,  jako podt&rro^flstf K§špisWga
morja.   Ko  je dokončal  to težkočo,   se ji je   nekaf^če&a °m6rce'B^eMfafy,
majal z glavo zdaj na desno zdaj na levo in postr
„Zakaj si se vstavil? Piši naprej!"	žfilq91q OJIBI mod onbgv
..Počakajte malo, gospod .... precej."	:'93,om l9J>9a 0]iBi 0nb9v
Razmišljeval je dve minuti, potem pa boječe Vpra§al :8n§ubonwi 9[ ii
„Prav tako kakor prva ?"	Bs 9a lr,9fns 9[l   «Jnižu'lb
Prav. Piši!"	.9[ri9n9q9iH šooieisbsBi
    Tako sva se malo po malo pririnila do poslednji 6r4c©2„fo^q(J*d'r/Iznak
sva opustila), ki je bila nama znana kot palica, po itfredS*^Jeeop%fkfctytiljq
z repom ob strani.	Krnel. ,it šileirn [&'A„
     „Pa kaj pravite, gospod", je dejal včasih )drjnol4, sko^jej-id^ončal svojo muko in gledal nanjo s smehljajočim ponosom: "„?bs<bšome^jHejW šff pet ali šest mesecev, pa bi znal čisto dobro. Kaj ;plramtE/?9n 6b9V93„
H	"V 9t29V   9H   891   6*3«
,	,    .	j ,	,   .v    .   .	.	, >x rftin9iBtiiq e l6V9{je>hf>u
Jarmola je sedel s prcknzanimi nogami pred   za.slonqm m nremesaval
,    v,	,-      •	..-i	•    J i ><A 'Is .eliboi BSIBVSSSOS«
v podpecku   oglje,   jaz pa sem hodu   gor in dol diagonalno   op sobi.   Od
vseh   dvanajsterih sob ogromne   pristave   sem   imel   jaz .samo. eno,.."bivšo
...        -.	,.,       ,,    .	...   .   . . .". OjiBiv.oast ,6U.. „
govorilnico.   Druge so bile zaklenjene,   po njih je nepremično   in svečano
plesnela starinska oprava, bronovina   in portreti iz divjal za hišnim zidovjem kakor star, prezebel gol
se je slišala bolest, cviljenje in divji smeh. Mete^rj8°fif p^f^Ve^e^še
silnejši. Odzunaj je nekdo besno metal v šipe 'pelrt 'tfrofjrne^a6 Suhega
snega. Bližnji gozd pa je ječal in godel z nepr^fcidho,' -zafSJefnS,^ gluho
grozoto ....	iS(l ^ lingen t9qos ,98  ni
    Veter je buhal v prazne sobe in tuleče pečrieBftc4>eu;r ^fei*©*poslopje, vse razšetrano, razpokano, poirazpadlo, je zopet 'oživelbl msaidriinrdl zvoki, katere sem poslušal z zopernim strahom. Zdaj paj^dajvjeiifrleldajoaajiečatonF beli dvorani, zaječalo globoko, pretrgano, žalosbicfib<ZHajii9cnlz©petffkeiior nekje daleč poknile in zaškripale preperele gnile npa#ioe n$wD(dfjn(eziiarahii; težkimi in brezšumnimi koraki. Zdelo se mi je potem,: ida>9jfe ičšfcSb^mGj* sobe na hodniku nekdo previdno in vstrajno prlt^kel>nnffckrj)tfk©ličke naenkrat razljufil ter švigal po vsem poslopju, divje loputal ž! vsemftioHnioaTOi in durmi, ali pa se je vzpel v dimnik ter cvilil lokonllurjcJpMJ, threfpepfeče in
    
STRAN 28.

ŽENSKI   SVET

.LETNIK I.

neprekidno, povzdigal svoj glas više, tanje, prav do žalobnega cviljenja, pa zopet padal z glasom, da se je slišal kakor zverinsko rjovenje. Včasih pa se je bogve odkod prikradel ta strašni gost tudi v mojo sobo, mi s hipnim mrazom šinil po hrbtu, pa zopet zakolebal plamen v svetilki, ki je medlo svetila izpod zelenega papirnatega, zgoraj obgorelega senčnika.
    Polastilo se me je čudno, nedoločno vznemirjenje. Tukaj -T- sem mislil — sedim v gluhi, viharni zimski noči, v starem poslopju, sredi vasi, ki se izgublja med gozdovi in gomilami žametov, na stotine vrst od mestnega življenja, od družbe, od ženskega smeha, od človeškega razgovora .... Začel sem si predstavljati, kako se bo vlekel ta viharni večer v leta in desetletja, da se bo vlekel tja do moje smrti, pa veter bo divjal okoli pken, svetilka bo vedno tako medlo gorela pod ubogim zelenim senčnikom, vedno bom tako preplašen hodil gor in dol po svoji sobi, pri peči pa bo vedno tako sedel molčeč in zamišljen Jarmola — ta čudna neumevna duša. ki je ravnodušna za vse na svetu : ne zmeni se zato, da ima nekoga v družini, ne zmeni se za divjanje vetra, ne za moje čudno, nepoznano in razdejajoče hrepenenje.
    Nestrpno se mi je zahotelo, da bi prekinil ta mučni molk s kakosibodi prispodobo človeškemu glasu, pa sem vprašal:
„Kaj misliš ti, Jarmola, kaj je to, da je danes taka burja?"
    »Burja ?" se je'oglasil Jarmola ter leno privzdignil glavo. Ali morebiti ne veste, gospod?"
„Seveda ne vem. Kako naj vem ?"
    „Pa res ne veste ?" se je oživil Jarmola. „No, vam pa jaz povem", je nadaljeval s pritajenim zateglim glasom: „To vam pa jaz povem: ali se je vedeževalka rodila, ali pa vedeževalec obhaja praznik".
„Vedeževalka — to se pravi čarovnica po vašem ?"
„Da, tako, tako .... čarovnica."
    Radovedno sem silil v Jarmolo. „Kdo ve", sem si mislil, „morebiti se rnj celo posreči, da izvlečem iz njega kako zanimivo historijo, spojeno s čarovništvom, z zakopanimi zakladi, risi ?...."
„Pa so tu pri vas, v Polesju, čarovnice ?" sem ga vprašal.
    „Ne vem .... lahko da", je odgovoril Jarmola s prejšnjim ravnodušjem in se zopet nagnil k pečici. „Stari ljudje pripovedujejo, da so bile včasih .... Lahko pa tudi, da ni res ...."
    Hkratu sem bil razočaran. Značilna poteza pri Jarmoli je bila uporna nezgovornost. Nič več se nisem nadejal, da izvem še kaj več o tem zanimivem predmetu. Toda na moje veliko začudenje je naenkrat izpregovoril z leno malomarnostjo in kakor bi se ne obračal proti meni, temveč proti prasketajoči pečici:
    „Bila je pri nas pred petimi leti taka čarovnica .... Pa so jo fantje pognali iz vasi!"
„Kam so jo pa pregnali?"

LfiTNlk t.	ŽENSKI   SVfif	STRAN 2c).
    „Kam? .... I, v gozd .... kam pa drugam? Pa tudi kočo so ji podrli, da bi ne ostalo niti trske od tega prekletega gnezda.... Njo samo pa so zapodili za vas in vrag jo vzemi !"
„Zakaj so pa tako delali ž njo ?"
    »Škode je dosti napravila: prepirala se je z vsemi, začarane strupe polivala okoli hiš, zagovorjene vozle vezala v snope .... Nekoč je prosila našo nevesto zlat. (15 kop.). Ona ji je pa rekla: »Nimam jaz zlatov, le tam zunaj ostani!" „Le čakaj", je rekla, „pomnila boš še, kdaj si mi odrekla ...." In pomislite, gospod, prav od tistega časa je začelo nevesti dete bolehati. Bolehalo je, bolehalo, nazadnje pa celo umrlo. No in takrat so pa fantje čarovnico zapodili, Bog ji ne daj dobrega 1"
„Pa kje je zdaj tista čarovnica ?" sem radovedno nadaljeval.
    »Čarovnica?" je počasi po svoji navadi še enkrat vprašal Jarmola. „Kaj jaz vem ?"
„Ali ni ostala po nji v vasi kaka sorodnica ?"
    „Ne, nič ni ostalo. Ona je bila od drugod, od kacapov *) ali od ciganov. .... Jaz sem bil še majhen fantiček, ko je prišla v našo vas. Tudi punca je bila ž njo: hči ali vnukinja .... Obe so zapodili. . .."
»Pa ne hodi sedaj nihče k nji vedeževat ali pa kako zelišče prosit?"
„Babe letajo tja", je malomarno rekel Jarmola.
„Aha, to se pravi, da je vendar znano, kje živi."
    „Ne vem .... Ljudje govorijo, da živi tam nekje okoli Basovega kota. .... Veste — tisto močvirje, ki je tam za Irinovskim lazom. Pa čepi tam v tistem močvirju, vrag jo vzemi!"
    »Čarovnica živi torej kakih deset vrst od moje hiše .... prava, živa poleška čarovnica!" Ta misel me je takoj zanimala in vznemirila.
    »Poslušaj, Jarmola", sem se obrnil h gozdarju: „kako bi se jaz seznanil ž njo, s to čarovnico ?"
»Fej", je pljunil Jarmola z jezo. „Ta bi bila pa lepa, ta!"
    „Lepa ali ne lepa, jaz pojdem vendar k njej. Kakor hitro se bo nekoliko ogrelo, pa se bom takoj odpravil tja.  Ti me boš spremil,  kaj ne ?"
Jarmolo so poslednje besede tako zadefe, da je kar skočil s tal.
    Jaz!" je z jezo vzkliknil, „za nobeno ceno ne! Naj bo tam že, kakor hoče, ali jaz ne pojdem tja !"
„Eh, kaj bi te neumnosti — pojdeš!"
    „Ne, gospod, ne pojdem prav res ne pojdem.... Kaj bi jaz?!" je zopet vzkliknil, prevzet od nove mere upornosti. „Da bi jaz šel v tisto čarovniško zalego? Bog bodi varuh!   Pa tudi vam ne svetujem, gospod!"
„Kakor hočeš, ali jaz pojdem vendar! Jako, jako rad bi jo videl."
    »Pravo reč bi videli tam — nič ...." je mrmral Jarmola in nevoljno zapiral vratica pri peči.
|NadaliiA.\iik'.)
*) Južni Rusi pravijo severnim Rusom kacapi. (Op. pr.)

Štt*M/pg	ŽRNSKT    SVET	LETNIK I.
oy. BQ artiBZ o\yl . . . . eb
Na onim pustim poljima, u koja ljudi prestanu zalazili čim1 padnu prve
jesenje kise2, onde se sastaju.
0 J^d9^g.1g,a.v^ku^ri^|ki, sivi oblači i prospe sitna', dugolrajna kisa, za-qjJf#Ji'q^P^Wfc^ušu. .n§!ca tma sreča i radost. To su »njihovi dani" kad rnpgu^jthj. s^jsa^*^^ bez straha, da če sresti' kojega šetaoca4.
im il. \msM ^»BJirl0V dan"-
J:,.; jv^s^^f-svgm^jjVjern. kaputiču" i jednostavnom šeširu1", bez kišobrana",
bj^aja^pr^o Zfl^rjjev^pa uz železničku   prugu do mostiča, ispod kojega
vodi put u Trnje. ••; ^sii
Pod mostičem i u bližini, sve je pusto.
    ZagledalcL^se \i' k°Jlairuzovo polje, sto je čudno šuštilo, kad bi'!-3 vetar pofePatf1 nlii&ll^ iftŠrfffi kapljica i prosuo ih po onim debelim, ostrim listovima.
    Na časove  joj   bivalo strašno.   Kao da  če sada noč.   A ona  je ovde samati^ojaaljiBoObfrcgjtnuila14 pogled na stažu, kojom je imao doči.1" HoniZašibujfe »azdairsnalazi teskoba'" i strah, da ga neče biii17. A nikada se još nije dogodilo,"da.biiga čekala uzaludls. Uvek je došao i ako ne tačno. Uweik^fkqdgxMilje: bl^Bivakav dan, znao je, da če ga Vlasta čekati.
    S kakovom je radošču ona polazila na te čudne sastanke, na kojima si nisu ni ruke pružili ha pozdrav. On dodje, šeču19 i tada joj on kazuje2" o sebMsvejii^^rtbvitei^V^islima i mukama, a ona ga sluša i milo joj je, što jenkrajjjgeigS, 9ftoj>g& može slušati.
   A danas, danas je bio i njegov rodjendan. frmDugoijp.mislilajdčtrhe bi ga na taj dan obradovala. Kako se razveselila kad se danafew©bo.Tvaoi61ačilo i prosula22 kisa. Sastače23 se, pa če biti veseli, v-eseli/iPaperni-4 onis>ičas:. uj
    Sad ga je ugledala. Nije ga još mogla prepoznati, bio je predaleko, ali je osečala^f.fid^oijžsIiO) on. Laka joj rumen2" zalila lice s neke radosti, a da^)oo(jojftna;)-$edn|(#&;}ida bi se morala sakriti. Ni sama nije znala zašto. TaNrjc^Je.iptos^Jg w4no.
Bi^.jje, V|ec().gosyg blizu.   Zaželela je, da mu podje u susrel27,   da   mu
mMj^Utift-m Pi°da mu reče?
    U mislima je došla do njega i rekla mu: tako sam vesela. A on nije nista pitao. Pogledao ju je, o tako pogledao, kao još nikada. A ona je sh^at^ar^a jje i on J^eo i sretan. Kod te je pomisli naglo obli2" rumen, sm^a]^ jpi; smu i(ijafi^snarna i kao da je to smelo, svrne pogledom,  pa se
za?&64<fcPr}l4tui9V8 9n
^°rblW/aoj%P,ifbr! <9$ slaJašet0 pred njom.   Pogledao je,   opazio   njenu
SIl}ftlm>Jo hiu?MrfflH sfr?nda se ona od m'e9a odvrnula. Sto je ? Zar sam punoi2 zakasnio ?
— ,.Ne, niste.
    Crle se njegova lica naglo izmenile, zategnule, kao da ga nešto zabolela.
    
LETNIK I.

ŽENSKI   SVET

STRAN 3I.

    — Da sto ti je ? Zar je tko bio ovde V3 Napastovao34 te možda ? No, reci brzo, daj. Vidiš, da sam nestrpljiv.
— Nikoga nije bilo, i nije nista; mirno odgovori Vlasta.
    — Kako da nije, kad vidim, da jest! Zašto ne češ da rekneš ? Jesi-li koga videla ? sve nestrpljivije i žešče35 če on.
— Nišam.
    Svrnula je pogled na njegovo lice. Bilo je sasvim izmenjeno. Neugodne teške misli zasenile36 ga, gonile se jedna za drugom.
Šutnja37.
    On ju uporno gledaše. Njen brzi odgovor nije dopuštao sumnje, a ipak se njemu činilo, da je sasvim dobro vidio, kako se odvrnula od njega? Nije moguče, da se prevario. Zašto se odvrnula? Zašto je porumenila ? Oni su se več toliko puta sastali, pa se ona nikad nije rumenila ni odvračala od njega. Zašto baš danas ?
— Zašto mi tajiš, kad je tako očito, da ti jest nešto ? Htio joj je pomoči. Mislo je, da joj je teško reči.
— Ali, bože moj, nije mi nista. Kažem vam nista mi nije.
    Vlasta je tako uporno ostajala kod toga, da se njemu samo još više činilo, da mu nešto taji. Dade mu se na žao38.
—	Ah, kako nije I Nišam slep. Kako samo izgledaš!
Govorio je to na oko sasvim mirno i ravnodušno, ali iz glasa izbijaše
v •        3Q
gorcina  .
    Vlasta je šutila40. Osečala je, kako se i črte njena lica ukočile41 i neka se ledena naslaga spustila preko njih. U duši joj je bilo toplo i radosno, što je kraj njega, ali kazati, pokazati toga nije mogla.
    Htela bi ga uzeti za ruku, pa hoditi tako s njim dugo, dugo, bez reči42 Osečala je toplinu njegove ruke i bila je tako spokojna u duši.
    Pogledala ga je. Na čelu mu se zasekla duboka brazda, usne je čvrsto stisnuo.
Srce joj se steglo. Zagledala se na protivnu stranu, susprežuči43 suze.
    Dugo su hodali šutke. Vlasta nije znala što da mu rekne. a bojala se u opče započeti isto tumačiti. Zato je šutila.
— Zašto mi ne češ reči, što ti je ? opet če on.
    — Kad mi nije nista, tiho odgovori Vlasta, uverena več unapred, da je uzaludno svako uveravanje.
I opet šutnja.
    U daljini leskala se nabujala44 Sava. Vlasta je gledala i činilo joj se. valja poput45 velike site zmije46. Nekakova tuga legla joj na dušu. Htela bi zaplakati, zaridati u sav glas, pa se baciti47 licem na tu vlažnu travu.
    Zašto je on takav ? A ona ne može nista. Oseča, gotovo besvesno oseča, da ga nešto muči, razapinje48. Ne samo sada. Uvek i uvek. Htela bi mu pomoči. Htela bi to iz sve duše, a ne zna kako.
    Skupila49 je svu svoju snagu50, digla pogled k njemu i tiho ga prihvatila51 za ruku. Bilo je to prvi put.
    
STRAN 32.

ŽENSKI   SVfiT

LfeTNlk 1.

Pogledao ju na čas: Sto je, Vlasto ?
    Mislio je, da mu sada želi reči ono, što mu taji i napeto je čekao njen odgovor.
—	Molim vas, rekla je iskreno jednostavno.
       Ah, pusti to! I korakne naglije. A tada, kao da je isti tren požalio5-' svoje reči stane i upita toplim glasom:
—	Slušaj, Vlasto. Reci mi, zašto me voliš ?53 Samo to mi reci.
Njene su ga reči  toliko iznenadile, tako su došle neočekivano, da on
nije mogao nego dovesti ih u neku daleku vezu s njegovim pitanjem54. Učinilo mu se55, da ga ona hoče nekuda odvesti, odvrnuti od onoga, što ga je tako zaokupilo56. Ili kao da se hoče radi nešta ispričati57, nešto zabašuriti38. Ali što ? Sto ?!.... Mislio je, da če iz njenega odgovora moči bar na-slutiti. Barem nešto, što bi ga moglo umiriti. Čemu je baš sada, neupitana, ovako odjednom priznala, da ga voli ?
    .... Zašto ? pitala se Vlasta. Zašto .... Ona nije o tome nikada razmišljala. On je bio jedini 'čovek, kojemu se s poverenjem približala — uz kojega bi mogla boraviti39 dane i noči bez straha.
    —	Reci, Vlasto, zašto me voliš ? Sto je na meni takovoga, da te pri
vlači ? Kakav ti se ja pričinjam ?60
    Govorio je sve upornije, nestrpljivije, a u glasu se več javljala raz-dražljivost.
Silila se, da mu odgovori, da ga umiri. A bilo joj tako teško.
A on je sve razdraženije ponavljao: Zašto me voliš, zašto ?
    To ga je pitanje mučilo. On nije mogao verovati, da bi ga itko mogao voleti, ikbja ženska. On nije ni jedne poznavao, osim61 onih kupljenih. Na-vikao62 je gledati sve črno i uvečano. U sebi nije nalazio ni jedne dobre ni lepe črte. Kad bi mu na čas došla kakova lepa misao, on bi je sam razrovao. Njegova vazda03 nemirna priroda, sve bi raščinila, razorila61. I najlepše, on bi u jednom času sam uništio.
^+-> Volim vas, jer ste nesretni.
Pogledao je začudjeno.
    — Jer sam nesretan ? Tko ti je to rekao, Vlasto ? To nije istina. Tko ti je to kazao ? Kako ti to znadeš ?
— Tako. Znam.
    — Nije istina. Vlasto. Kako bi me ti zato volela. Reci, reci, zašto me voliš ? Pa i ako je istina, da me voliš zbog toga, jer sam, kako ti kažeš, nesretan -t- zar je to jedini razlog ? Zar me samo zato voliš ? Ne, ne, ovakovi ljudi kakav sam ja, ne mogu nikoga radovati. Ja to znam. Znam pozitivno. Kako bi čovek mogao voleti trn, koji mu se zabada pod kožu. Ja tebe mučim. Ja vidim, da te mučim, ali ja ne mogu inače. Reci mi pravo, reci mi iskreno, zašto me voliš ?
Ja ne znam. Volim vas.
Ali zašlo ? Sto voliš u meni ?

LETNIK I.

ŽENSKI   SVET

STRAN 33.

    —	Sto ? Volim vaše oči .... i kosu .... i ruke . . . vaš glas volim ;
govorila je neprekidno65, gledajuči uporno u daljinu.
    Bilo joj je, kao da to ne govori ona, da to nisu njene reči, njen glas. Kao da sluša onoga predavača, kojega je jednom slušala na sajmu u nekoj panorami. Držao je u ruci umetno srce, rastavio ga i tumačio: ovo je leva kletka, ovo desna. Svaka se deli opet u dva dela. Ovo su žile odvodnice, ovo dovodnice itd.... A srce, srce, gde je srce ? pitala se Vlasta. Ono srce, što tako cesto čezne66 za nečim nepoznatim, što se grči od boli
i dršče od radosti ?
    I dok je sada odgovarala na njegova pitanja, osečala je u isti tren čim bi koju reč izrekla, da nije kazala istinu. U onom trenutku čim je prešla preko njenih ustiju, čim više nije bila samo njena besvesna slutnja i osečaj, nego je poprimila neki oblik, boju67 i glas, u onom je trenu i umrla. A ona se ipak silila, da govori dalje,   da se on opet ne razdražuje.
    A on nije prestao pitati. Kao da hoče raskriti, raskidati sve do kraja. Njene je tvrdnje pobijao tolikom vatrom08, takovim uverenjem, a u isti je čas molio, da govori dalje,
    Govorila je sasvim automatski. Bilo joj tako tužno i bolno, kao da se sa svakom rečju trga list za listorn sa nekoga dragoga drvca, koje je dugo negovala u zabiti69. List za listom i drvce če stajati pusto, golo i ne če ga više biti. A to drvce bilo njeno najmilije, njeno jedino. A sada evo, trga mu se grančica70 za grančicom, runi71 list za listom, nečujno, nevidljivo i brzo.
Niz lice klizriula72 joj suza : jedna, dve i mnogo, mnogo suza.
On ih nije opazio.
    Tek kad se više nije mogla suspreči73, nego je glasno zajecala, pogledao ju je i kriknuo :
Sto ti je ? ! Gospode I Sto ti je !
    Bio je više nego siguran, da Vlastinu dušu nešto užasnoga74 tisti, nešto što mu ona ne može da poveri. Bilo mu je teško. Najvolio bi, da ga ne-stane, samo da nije tu. Zakoračio je naglo, široko i išao tako brzo sve do reke.
    Kad ga je Vlasta dostigla75, našla ga je sedečeg na nekom panju, koji je Sava izbacila na obalu. Bio je mnogo mirniji i kao da je u sebi stvorio neku odluku. Prizvao ju k sebi i prihvatio za ruke.
    — Slušaj, Vlasto, hočeš, pripovedaču ti jednu pripovest? Davno je več, što sam je čitao i ne sečam76 se je potanko, al hočeš li, pripovedaču ti je onako, kako znam ?
— Da, molim.
    Zagledala se u Savu. Bila je žuta, nabujala. Po njoj je plivalo koje-kakvo granje, drvlje, daske. Nedaleko bio je o vrbu privezan mali cunj, koji se borio sa valovi, da ga ne otrgnu i ponesu. Nad njima su sumile topole, a iz daljine, tamo sa druge obale, dopirao šum šume.
On je pričao:
     „ .... daleko   negde   našao ju je i uzeo k sebi na brod.   Nije znao njenoga imena,   nije znao odakle je,   ni što je.   A voleli  su se jako.   Ona
     
STRAN 34.

ŽENSKI   SVET

LETNIK I.

je   njega  volela   svakom   žilicom  svoga  tela i duše.  Ali samo  jedno mu nije bilo dopušteno: Nikada nije smeo pitati za njenu prošlost".
— Slušaš li, Vlasto ?
— Slušam.
— Pa što misliš ?
— Nista. Slušam vaš glas.
— A čuješ li što govorim ?
   Da. „ . . . . a on toga nije mogao podneti77. Grizlo ga i peklo i nije mogao šutiti. Kad bi držao njenu ruku u svojoj, kad bi se igrao njenom kosom78, vazda bi se javljala ta misao na njenu prošlost i on bi morao   pobeci   od nje, da je ne muči svojim pitanjima".
—	Čuješ li me, Vlasto ?!
    Potresao je njenim rukama, koje je još uvek držao u svojima, kao da ju hoče probuditi od sna. A ona nije maknula glave, nije ga pogledala. Pogled joj bludio po suprutnoj obali. Naokolo šume uhvatila79 se maglica i obavila80 drveče, ko tananim plastem. Stao se spuštati mrak.
—	Čuješ li me, Vlasto ?
—? Čujem. Pričajte81 dalje.
    „ . . . . a kad više nije ni to koristilo, onda je došao k njoj i rekao joj: Ti znaš da te ljubim neizmerno, da te ljubim do Iudila82 — ali ja toga više ne mogu snašati. Reci mi, zaklinjem te našom Ijubavlju, reci mi, gde si bila prije nego što sam te ja našao. — I slušaj, Vlasto, ona mu nije odgovorila. — U tom se času bacila83 u more".
    Čekao je časak, a kad je ona još svedjer84 šutila, zapita je mekim glasom :
— Sto veliš na to, Vlasto ?
— Ja? Nista.
    Pogledala ga je. Njegovo je lice izgledalo tako dobro, kao još nikada, a oči je upro u nju, kao da nešto iščekuje. Bila je sretna, što ga vidi tako v a.
— Sto je ono oko šume ? upita veselo i pokaže rukom. Koje ? Ono sivkasto ? To je magla, odgovorio je razočaran.
— Lepo je to.
•— Sto je lepo ?
—	Ona magla i šuma.
    — A što veliš na ovo što sam ti pričao ? Sve se više morao siliti, da ostane miran.
— Nista.
— Kako nista I Zar me nisi slušala ?
— Jesam. Ali ne znam što da reknem. Tako je tužno.
    Bilo joj teško govoriti. Sve oko njih bijaše tako lepo, da bi ona to volela gledati ovako šuteči s njim rukom o ruku. Stali se javljati nekakovi čudni, meki glasovi, kao da je sve oko njih oživelo nekim posebnim životom85. Topolini se listovi tiho doticali86 i šušiali, kao da neko prolazi prstima
    
LETNIK I.

ŽENSKI   SVET

STRAN 35.

kroz nečiju meku kosu. Šuma se sve više zavijala u maglu, a iz nje do-pirao87 posebni neki šum, jedva čujan, ugodan ko glazba u snu. A Sava je tiho klizila88 napred i nestajala u daljini.
— Sto misliš, Vlasto, zašto se ona utopila ?
— Ja ne znam.
    — Zato, jer je imala na duši neku strašnu tajnu, možda kakav greh, koji nije mogla nikome poveriti.
    Vlasta je šutila. Nije znala sto da mu na to rekne. Zašto joj je pričao tu priču89 ? Zašto je sada toliko muči, da mu rekne što misli o njoj ?
    A on se nekako zlorado nasmejao. Bilo mu je, kao da to nije njegov smeh, kao da ga netko drugi sili na to, da je još više muči, da joj rekne nešto surova.
    — A što bi ti, no, reci, što bi ti učinila, da si bila na njenom mestu, da si ti kao ona; no, da, da si ti to .... govorro je istim onim zloradim smeškom i gledao ju čudno, čudno ....
— Vi dakle mislite, da sam ja ....
    Gledala ga začudjeno, prestrašeno. Oči joj bile suhe, reč joj zapela90 u grlu.
    On je zašutio. Osetio je, da ju je teško uvredio91, da je nešto lepa razorio92. Ali Vlasta nije njegove reči shvatila kao uvredu93. Bilo joj je tek jasno, da je ovo njihov poslednji sastanak, da si postadoše tudji; tudji više, nego kad se prvi put videše.
       1. nehajo hoditi, ko — 2. dež — 3. navlečejo, nakopičijo — 4. drobna — 5. zavzame, objame — G. morejo — 7. srečati — 8. izprehajalca — 9. plašč — 10. klobuk, — 11. dežnik — 12, hitela —13. je, označba. preteklega čjsa — 14. je obrnila — 15. priti — ib. se je vedno polašča tesnoba — 17. da ga ne bo — 18. zastonj 19. šetata — 20. pripoveduje — 21. sanjah — 22. se usul — 23. sestala se bosta, če znači prihodnji čas — 24_ vsaj — 25. čutila — 26. lahna rdečica ji — 27. da bi mu šla naproti — 28. razumela — 29. jo je ublila — 30. je stal — 31. zadrego — 32. jako — 33. tu — 34. nadlegoval — 35. trpkeje- — 36. zasenčile — 37. molk — 38. hudo mu je bilo — 39. je odmevala trpkost — 40. molčala — 41. udrle — 42. besed — 43. zadržeraje — 44. svetila se naiastla — 45. kakor — 46. kača — 47. vreči — 48. razjeda — 4g. zbrala — 50. noč — fi. prijela 52. se je isti treuotek kesal — 53. ljubiš — 54. vprašanjem — 55. zdelo se mu je — 56. prevzelo — S7. opravičiti — 58. potlačiti, zamešati — 59. bivati — 60. zdim — 61. razen — 62. navajen — 63. vedno — 64. porušila— 65. nepretrgano — 66. hrepeni — 67. barvo — 68, ognjem — 69. skrivaj — 70. vejica — 71. trga se — 72* spolzela — 73. zadrževati — 74. strašnega — 75. došla — 76. spominjam — 77. prenašati — 78. lase — 79. legla — 80. ovila — 81. pripovedujte — 82. do blaznosti — 83. vrgla — 84. še vedno — 85. življenje — 86. dotikali 87. prihajal — 88. polzela — 89. povesi — 90. zastala — 91. užalil — 92. razdrl — 93. užaljenost.
    Morda je nekoliko pretirano, ko trdijo, da pozna žena zahteve svojega
spola samo takrat, kadar ljubi. Toda ona velika razlika med možem in
ženo je bas v tem, da more ona te zahteve izpolniti šele takrat, kadar ljubi.
7elja, da bi žrtvovala življenje za moža, se vzbudi v njej mnogo prej nego
ljubezen do njega; obratno pa se pri možu rodi želja, da postane žena
njegova, mnogo prej, predno jo ima samo toliko rad, da bi žrtvoval zanjo
vsaj mezinec. Pri ženi se rodi ljubezen večinoma v duši in prehaja na čute,
marsikdaj pa sploh ne dospe tja; pri možu pa prej vzplamti čutna ljube-
zen in prehaja potem v dušo, kamor mnogokrat niti ne dospe: to je naj-
žalostnejša razlika med možem in ženo.	Ellen Keyeva,
    
STRAN 36.

ŽENSKI   SVET

LETNIK I.

NAŠA ŽENSKA DRUŠTVA. (Milka M.)
    Druga glavna naloga naših ženskuVorganizacij je širjenje prosvete med našim ženstvom potom predavanj, učnih tečajev, podučnih knjig in spisov j. t. d. Tudi tu imajo organizacije zelo široko polje, ali bolje ledino, ki je dovolj trda in neizorana in bo prizadela našim društvom marsikatero težavo. Kakor od dobrodelnega tako tudi od prosvetnega odseka ne moremo in ne smemo pričakovati čudežev. Imeti moramo pred očmi, da nagli skoki niso priporočljivi. Polagoma moramo začeti, a naš korak mora biti siguren in moramo vedeti naprej, kaj hočemo. Neštevilo je načinov, ki vedejo k našemu cilju. Izbrati moramo one, ki so za nas najlažji in našim razmeram najprikladnejši.
    Predavanja so gotovo zelo koristna, posebno če se vrše sistematično v serijah, da se posamezni predmeti obdelajo temeljito.
    Toda ne le za vzgojo ženstva imajo skrbeti naše organizacije, marveč tudi za vzgojo otroka. Predvsem bi morala biti naloga organizacije, da poskrbi za pouk v materinščini onim otrokom, ki so prisiljeni, obiskovati tujejezične šole. Tega pouka niso potrebni le ljudskošolski otroci; imamo precejšnje število naše mladine na italijanskih srednjih in strokovnih šolah. Nevarnost je, da vsi ti dijaki po dovršenih študijah ne bodo znali niti napisati pis"ma v materinem jeziku.   Naša sveta dolžnost je,   da mislimo   tudi
na to polje.
*	•
•
    Nič manj važna ni tretja točka v programu naših ženskih društev, t. j. pouk v ženskih ročnih delih. Bilo bi pač odveč povdarjati, kako velikega pomena je za žensko, da zna sama šivati in krpati obleko sebi in svoji družini. Toda tudi umetno vezenje je velikega pomena. Zadnja desetletja so tovarniški izdelki sicer precej izpodrinili žensko ročno delo, zdelo se je skoro, da se bo kmalu preživelo. Moderna dekleta so začela nekako pomilovalno zreti na one ženske, ki so si krajšale čas z ročnim delom.
    Nova doba, ki je potisnila žensko v moške poklice, pisarne in tovarne, ji komaj dopušča, da si napravi, kar je najnujnejšega; boljše situirane se pa v prostih urah bavijo s športom, kar je posebno tistim, ki ves dan pre-sede, gotovo zelo priporočljivo. Vendar se zdi, da se ženstvo zopet vrača k starim šegam; že pred leti so se začeli v vseh naprednih deželah ustanavljati odbori za povzdigo ženske domače obrti. Mestne gospe so začele brskati po skrinjah kmetskih ženic, izposojale so si od njih razne starodavne, napol pozabljene vzorce, da si ž njimi krase domove in obleke. Prišle so v modo „ruske" in »bolgarske" bluze i. t. d. Žensko ročno delo se je začelo zopet ceniti. In po vsej pravici! Vse toplejši in prijaznejši se nam zdi dom, okrašen z lepimi vezeninami, ki pričajo o pridnosti in dobrem okusu domačice.
    
LETNIK I.

ŽENSKI   SVET

STRAN  37

    V slovenskih narodnih vezeninah leže celi zakladi. Nebroj oblik in motivov, krasna, harmonična pestrost barv; človek ne ve, kaj bi bolj občudoval : ali to brezprimerno vstrajnost ob dolgotrajnem, drobnem delu, ali iznajdljivost ,in fini okus preproste vezilje. Najdejo se v starih skrinjah umotvori, ki se zde kakor bajke. Če pogledamo le peče naših narodnih noš 1 Po mnenju strokovnjakov so naše primorske peče po motivih in po barvi izmed najstarejših slovanskih narodnih vezenin. Prvotna slovanska narodna noša je bila namreč le bela z belo vezenino. Šele poznejša doba je prinesla večjo pestrost v narodne noše. Motivi so se cesto ohranili, toda izdelovali so jih v eni ali v več pisanih barvah, kakor jih vidimo n. pr. na Češkem.
    Na kmetih bo težko oživeti žensko narodno umetnost in jo povzdigniti na prejšnjo stopinjo, ker je narodna noša skoro popolnoma izginila iz naših krajev. Vendar se opaža pri našem ženstvu še vedno ona prirojena ljubezen do umetnega vezenja. Naloga naših organizacij je, da da temu nagnjenju pravo smer, da vzgoji okus in spretnost naših vezilj. Naše organizacije ustanavljajo v to svrho učne tečaje ter dajejo navodila potom našega lista onim, ki jim je dostop v tečaje nemogoč. Naši tečaji naj postanejo nekako središče in shajališče vsega ženstva iz mesta in dežele. Njih namen je postreči vsem članicam z nasveti, s kroji in z \*zorci. Meščankam naj nadomestijo razne „Blatt der Hausfrau" in druge modne liste; ženstvu po deželi naj postanejo vodniki in svetovalci v vseh v to stroko spadajočih zadevah. Posredujejo naj spoznavanje narodne umetnosti med drugimi Slovankami in nami.
•	*
•
    To so v glavnem naloge naših novoustanovljenih organizacij. Marsikatera inteligentka bo morebiti mnenja, da je to še vse premalo, da so se taka društva ustanavljala pred petdesetimi leti in da ima moderna doba še drugih zahtev. Pomisliti je treba pa, da je naš narod v Jul. Krajini v zadnjih letih napravil ogromen korak nazaj, da se danes nahajamo tam, kjer smo bili pred petdesetimi in več leti, da moramo začeti zidati prav s po-četka, da se moramo boriti za najprimitivnejše pravice. In ako se bo tako nadaljevalo, bodemo morale kmalu ustanavljati analfabetske tečaje, saj je že danes po Istri deležen Ijudskošolskega poduka le mal odstotek naših otrok.
    Da čimprej raztegnemo svoje delovanje v najoddaljenejše kraje naše ožje domovine, smo si ustanovile list „Ženski Svet", ki naj zanese naše, ideje tudi tja, kamor ne seže živa beseda in kjer za enkrat še ne moremo ustanavljati tečajev in prirejati predavanj. Poživljamo vse, ki so dobre volje da se nam pridružijo, da nam pomagajo pri težavnem našem delu. Ni popolno, kar smo ustanovile. Položile smo temeljni kamen, a ve, ki ste dobre volje, pridite in pomagajte, da si sezidamo dom, ki bo vreden našega truda in naše ljubezni.
    
STRAN 38.

ŽENSKI   SVET

LETNIK I.

IŠČIMO LEPOTO TUDI DOMA!(D.D.M
    V drugi polovici 19. stoletja je poplavila zapadno in srednjo Evropo kaotična zmedenost sloga. Val brzo napredujoče industrije je zanesel skoro v vsako našo meščansko, delavsko in tudi kmetsko hišo neokusne tovarniške izrodke, ki so zavzeli po naših stanovanjih mesto poštenih izdelkov domače obrti.
    Gojitev okusa in njega praktično udejstvovanje je velike važnosti za ženo. John Ruskin, navdušeni apostol umetnosti in estetike, pravi, da je dober okus etična lastnost. V resnici izraža stvarjanje lepega, harmoničnega življenja duševno silo in je posebno velike vrednosti v sedanjem času, ko je vsa naša posredna in neposredna okolica polna nelepih predmetov. Poklicane smo, da se borimo proti neokusnim rečem, s katerimi so založene trgovine, da nam za težko prisluženi denar prodajajo izdelke, kj jih rabimo vsak dan za opremo stanovanja. V trgovini moramo odkloniti blago, ki nam ga ponujajo in ki ne odgovarja pravilom dobrega okusa-Pri gledaliških predstavah, v koncertnih dvoranah tvori ženstvo večino poslušalstva ; z dovzetnostjo in navdušenostjo prejema ženski svet darove pesništva in glasbe; tem manj sme zato biti brezbrižen za umetniška vprašanja, ki zadevajo središče našega življenja: naš dom. Ureditev doma je večinoma prepuščena ženi. Če razume to nalogo, lahko vstvari prijetno hišo in ne bazarja neokusnosti.
    Čuvstvo zdravega človeka hrepeni po lepoti; to hrepenenje pa je učilo človeka sanjati o onem življenju, ki naj bo vredno človeka. Potreba po lepoti nas uči iskati pota k njej. Vse, kar je lepo, poviša vrednost našega bitja; pomanjkanje lepih stvari pa zamori veselje do življenia. Zavestno trpimo pod neprestanimi vtisi številnih neokusnih predmetov, bodisi v obliki   neharmoničnih zgradb,   brezizraznega   pohištva   ali različnih malo-
vrednih drobnarij po naših stanovanjih.
V   praktičnem   življenju je dober   okus  velikanske   socialne   važnosti;
žal, da se tega premalo zavedamo in ga premalo udejstvujemo. Pri nakupovanju raznoterih potrebščin za vsakdanjo rabo, pri izbiranju daril za razne prilike neštetokrat grešimo proti dobremu okusu, nehote, nevede, pa tudi zavestno. V mislih smo si zasnovale natančni načrt, kakšen bodi predmet, ki je namenjen za lastno uporabo ali kot dar dragi osebi. Hodimo iz prodajalne v prodajalno ; slabe volje smo, ker ne dobimo, česar želimo-Gotovo se tudi trgovec jezi nad tako izbirčno kupovalko. Konečno uvidimo, da ne moremo nikjer dobiti predmeta, čigar oblika, snov, barva se je v naših mislih zlila v harmonično enoto. Preostane nam dvojna pot: ali sežemo v zadregi po stvari, ki nam že v začetku ni bila všeč, ali pa gremo iz prodajalne praznih rok. Ako jo kupimo, nam bo vedno tuja, ker ne odgovarja naši želji. Tudi obdarovani osebi najbrže ne bo ugajala, kej niti nam ni bila všeč. Ce pa gremo iz prodajalne praznih rok, se bo sicer trgovec jezil, me pa se bomo upravičeno tolažile z mislijo : bolje nič nego nekaj, kar ne zadovolji našega okusa.

LETNIK I.	ŽENSKI   SVET	STRAN  39.
    Težje je, odstraniti iz stanovanja vse predmete, ki ne vzdrže ostre- este-tične kritike, posebno v sedanjih, ekonomično tako težkih časih. Iz pietetnih pa tudi gospodarskih ozirov ni mogoče zavreči številnih reči, ki dražijo in žalijo naš okus, pač pa se ravnajmo vsaj pri bodočem nakupovanju sledečih splošnih pravil :
    Dobro blago ne more biti nikdar ceno. Blago ali predmet nizke denarne vrednosti ni vreden v splošnem niti nizke cene, temveč je vsled svoje ne-solidnosti dražji od dražjih predmetov. Glejmo pri nakupovanju na pristnost snovi: lepenka, izdelana kot usnje, je laž ; les, pobarvan kot marmor, je laž ; železo, prevlečeno s činom, je laž; danes izgotovljeno pohištvo v slogu Louis XIV. ali XV. ali v drugih historičnih slogih, je laž; preproga, izdelana v tovarni v orijentalski stilizaciji, je laž. Naloga žene je, napovedati tihi boj vsem ponarejenim, lažnjivim predmetom, najhujšim sovražnikom vsega lepega. Umetni biseri, pozlačen baker, navaden les s polituro plemenitega lesa, ponarejeni „dragi" kameni, umetno usnje iz lepenke i. t. d. i. t. d., vse to polni prodajni trg. Ne kupujmo teh sodobnih laži, ne od-pirajmo jim z lastnim denarjem poti v naša stanovanja. Za nizko ceno ni mogoče dobiti reči iz pristne snovi, zato bodi naše pravilo: kupujmo malo reči, a te naj bodo pristne in dobro izdelane, kajti tudi trgovec ni v stanu, darovati ali prodati dobro blago za nizko ceno. Pri nakupu vsakršnega blaga zahtevajmo, da nam trgovec jamči za pristnost snovi, barve i. t. d. Premotrimo pred nakupom vsak predmet z vidika uporabljivosti, pristne kakovosti in solidne izdelave.
    Kar nam ugaja, je kriterij našega okusa. Stremljenje po izbrano lepih rečeh veže človeka na človeka, neizbirčnost pa loči. Veselje nad slabim čtivom, neplemeniti glasbi, neumetniškimi slikami je pokvarilo svetovni trg in zaprlo pot številnim umetniškim proizvodom; ljudje se zadovolje s su-rogati, ki ovirajo pristnim dobrim stvarem pot v najširše plasti. Vzgoja okusa je socialna in narodna potreba. Nekoč je bil v narodih dober okus globoko ukoreninjen. O tem nam pričajo lepe slikovite narodne noše, pri-proste a okusne hiše starih časov, staro pohištvo in vsa druga oprava in hišno orodje. Žal, da je vse te lepe stare stvari izpodrinila vsakovrstna manj vredna šara. Veliko zaslugo si je stekel prof. A. Sič z objavo dveh zbirk: »Narodne vezenine" in „Narodni okraski na pirhih in kožuhih". Dvignil je pozabljene zaklade narodne umetnosti; na nas je, da uporabljamo pri izdelavi ročnih del narodne ornamente.
    Socialne razmere sirom sveta so se spremenile, produkcija na svetovnem trgu se izenačuje; njene ponudbe prihajajo vpoštev tudi za nas; na naših velesemnjih so zastopane številne inozemske tvrdke. Zato se nam vsled svetovnega prometa ni mogoče in tudi ni treba povsem izogibati vplivom umetnosti, znanosti, načina življenja, mode v obleki. Življenje se razvija z nami ali brez nas. Nikaka zunanja sila nam ne ukazuje, naj raz-motrivamo probleme lepote in okusa, pač pa notranji nagon. Brezmiselno in nekritično posnemanje vsega,  kar vidimo in slišimo,   bi kazalo pomanj-
    
STRAN 40,

2ENSKI   SVET

LETNIK L

kanje lastnega okusa. Navdušenje za vse lepo, stremljenje po resnični dosegi ali duševni osvojitvi lepote pa obogati naše življenje.
    Velika zmota je, če smatramo okus za luksus petičnikov; okus je vsakomur dostopen, njegovo vrhovno pravilo je kvaliteta, ne kvantiteta. Želja po dosegi lepih stvari je neiztrebljiva; življenje brez vsake lepote bi konečno ugrabilo veselje do dela. Najlažje dosegljiv luksus je udobnost, znak udobnosti je harmonija. Naše stanovanje ne sme biti preozko ne preprostorno, ne prepisano ne premrtvo, nič ne sme biti v kričečem nasprotju. Harmonija proporcije in barve je skrivnost udobnosti. Pretirana namenoma iskana preprostost odbija, bahava preobloženost mori, enoličnost vpliva neznosno. Vse, kar nas obdaja, bi moralo biti v skladu z nami. Tudi obleka naj bi bila v skladu z osebo, ki jo nosi; ekscentrične toalete pri-stojajo le damam z veliko garderobo, eksotične obleke vplivajo pri večkratni uporabi smešno. Čimbolj odgovarja predmet uporabi, tem lepši je ; neuporabni predmeti ne morejo biti lepi. Japonski pregovor pravi prav: „Kdor kupi nepotrebno, kmalu ne bo mogel kupiti potrebnega". Vendar imamo večinoma radi kako nepotrebno stvar; veselje do življenja, vzpodbudo k delu, prijeten občut nevsakdanjosti in vzhičenosti izžarevajo le stvari, ki strogo mišljeno, niso za življenje neobhodno potrebne. Tako nam prav prisrčno pripoveduje Dickens o dveh zelo ubožnih zaročencih: dolgo dolgo morata še čakati, delati, štediti, da si pripravita skromno gnezdeče. In kaj si najprej kupita ? Gotovo nekaj zelo potrebnega ? Prav gotovo ne: najprej si kupita ljubko mizico za cvetlice. V tem leži globok simbol človeškega nagnjenja do lepih stvari, ki omilijo vsakdanje potrebe. Otrok si želi slaščic bolj nego vsakdanjega kruha; srce odraslega človeka ne visi na prepotrebnih rečeh, temveč na stvareh, ki so kras našega življenja. Kdo ne pozna radosti, čistega užitka po dosegi lepega predmeta, na katerega nas je vezala dolga, tiha želja, še predno je postal naša last ? Seveda nam ne nudijo užitka le lepi predmeti v lastni posesti; lepe stavbe, plemenita glasba, slike v muzejih, lepa knjiga, vse to lahko postane naša duševna last. Iz velikih stvari se učimo prenesti duha lepote v lastno okolico ter jo oplemenititi.
    Ločiti dosegljivo od nedosegljivega, spraviti potrebno in lepo v ravnovesje, harmonično zlivati pravila dobrega okusa: to je življenjska umetnost.
    Kdor ni sam v svojem življenju živel, hrepenel, trpel, ljubil in grešil, ta tudi za drage nima sočuvstva in razumevanja, tolažbe in pomoči.
H. Ibsen.
•	*
V naši lastni notranjosti je zavest, ki je močnejša nego vsa naša pamet.
Ellen Keveva.
DDDD

LETNIK 1.	ŽENSKI  SVET	STRAN 41 •

IZVE

TJA



DRUŠTVENA POROČILA.
Žensko dobrodelno udruženje v Trstu
  Dobrodelni odsek je priredil na Štefanovo dobro vspelo Božičnico. Mali igralci so uprizorili Finžgarjevega «Ve-dbža» in Ribičičevo «Čudodclno srajco» v veliko radost mladine in odraslih. Čisti dohodek prireditve je odsek oddal Ženski podružnici »Šolskega društva«, da je mogla izdatneje obdariti bedno šolsko deco. Dobrodelni odsek je daroval potrebnim šolarjem za božič  zvezke, svinčnike in peresa.
  Prosvetni odsek je priredil dve predavanji: «0 našem delu« ter o «Vplivu alkohola  in  tobaka«.
  Ženska podružnica «Šol. društva« v Trstu je osredotočila vse svoje delo v pripravo za božično obdarovanje otrok. Razdelitev darov še ni končana, zato objavimo podrobno poročilo šele v bodoči številki.
  «Splošno žensko društvo« v Gorici je priredilo svojo prvo Božičnico 20. decembra 1922. v veliki dvorani «Trgovskega Doma«, ki je bila do zadnjega kotička polna šolske mladine v spremstvu mater. Počastilo je našo prireditev tudi nekaj odličnih gospodov, ki so s tem pokazali svoje zanimanje za to velevažno delovanje našega društva. Na' sporedu je bilo nekaj prisrčnih pesmic, ki so jih zapeli šolski otroci, lepa igrica «Pri sv. Petru«, ki nam je pokazala zlato «Dušico», kako še v nebesih misli na bedne svojce in izprosi pri ljubem Jezuščku božično drevesce za bolnega bratca. Dalje smo slišali dve deklamaciji, katerih prva nam je opisala prav živo lepoto smrečice, ki je vsa razsvetljena stala na odru, obdana z angeljčki; druga pa nas je opomnila . s ' prekrasno Gregorčičevo poezijo, da «življenje naj bode nam delaven dan«.
  Po sporedu je sledilo obdarovanje šolskih otrok. Razdeljenih je bilo: 222 parov čevljev, 80 deških oblek, 28 srajc, 8 parov hlačk, 28 parov spod. hlačk, 19 jopic, 68 dekliških oblek, 30 predpasnikov, 20 srajc, 3 pare hlačk, 44 parov nogavic, 15 parov rokavic, 16 čepic, 6 su-kenj, 14 robcev, 33 knjig in nekaj igrač.
  Darovi so došli društvu v denarju, deloma v blagu. Mnogo oblekic za deklice, predpasnikov, deških bluz in hlačk so naredile vrle članice. Drugo blago se je razdelilo v kosih.
  S to svojo prvo Božičnico je ((Splošno žensko društvo« pokazalo marljivost, dobro voljo in požrtvovalnost svojih članic. Izvršilo   je   za   minulo   leto eno svojih

glavnih nalog ter bo moglo obrniti svojo pozornost in delavnost vspešno tudi na druge panoge svojega programa.
P. C.
  Žensko Udruženje« n Voloskom-Opa-tiji deluje več preko dve godine. Organizacija broji oko 300 redovitih, a 100 iz-vanrednih članica. «Udruženje» uzelo je, u najam čelu zgradbu «Zoru», gde se sakupljaju članice, drže skupštine, i pri-redjuju zabave, predstave, plesovi itd.
  Društveno je delovanje podeljeno na razne sekcije i to na: 1. sekciju za zaštitu dece; 2. za udove i matere; 3. za narodnu prosvetu; 4. za priredjivanje zabava i predstava, a napokom 5. sekcija za šivanje i ručne radove. — Svaka sekcija ima svoju pročelnicu. Tako, da sekcija za zaštitu dece nastoji oko nameštanja odraslije dece u zanat, omogučuje pola-zak škola, priredjuje dečje svetkovino kao na pr. Božično drvce, Dečji dan itd. Sekcija za udove i matere pruža mo-ralnu i materijalnu podporu bednim že-.nama. — Sekcija za narodnu prosvetu nastoji oko uredjenja knjižnica, priredjuje razna predavanja i podržava tečaj francuskoga jezika. — Sekcija za zabave, priredjuje veče zabave, dva, puta) u sed-mici plesnu školu, a po nedeljama plesne venčiče ili čajne večeri. Uz pripomoč «Dramatskog Odseka Omladinskog Kluba Sloge« priredjuju se i predstave.
  Sekcija za ručne radnje uredila je te
čaj za šivanje rublja, \iče se razni ručni
radovi, a osobito se goji narodni vez.
Preko pedeset mladih devojaka ima več
opiave, što su ih same svojim rukama iz-
vezle po narodnim motivima. Ta se ode
la noše na svim zabavama i plesovima.
te su ujedno i ukras naših zabava.	'
M. R—čeva.
  Božičnica v «Marijinem Domu« v Trstu. Na sveti večer so bile pripravljene krasne jaslice za deco. Jezušček ji je prinesel veliko število oblek, jabolk in pomaranč. Na Božič je bila prireditev za članice «Marijine družbe«, na Štefanovo pa tudi za nečlanice. Žive slike, božične pesmi, S. Sardenkovi «Koledniki» so oživili toplo poezijo Svete noči; razsvetljena smrečica in pojav angelov, ki so delili darove zvestim obiskovalkam ((Marijinega Doma«, so izpopolnili prisrčni spored. Bog plati vsem onim pridnim žulja-vim rokam, ki so omogočile «Božičnico»'
A. C.
  Gospodinjski tečaj v Tomaju. Zavod šolskih sester v Tomaju otvori dne 1. februarja tek. leta petmesečni gospodinjski tečaj. Sprejmejo se dekleta, ki so dovršila ljudsko šolo in dosegla starost IG let. Prošnje za sprejem je bilo treba vlo-
  
STRAN 42.	ŽENSKI   SVET        -.	LETNIK II
žiti na vodstvo zavoda in sicer do 20. ja^agilni    predsednici    Ntir.   ženskega   Sa-
nuarja.. Prošnji-se_ priloži   krstni  list  in	veza   SIIS,  g, Danici. Dim. 11 ris t i-
zadnje   šolsko    izpričevalo   oziroma   od-	cevi je bila poverjena dolžnost dvorne
pustnica. Natančnejša pojasnila daje za-	dame. Njena naloga je, seznanjati jugoslo-
vod; pismu naj se priloži znamka za od-	vensko kraljico Marijo tudi z življenjem
govor.	in   delovanjem   jugoslovenskih   ženskih
Sirotišnica v Gorici.   Društvi   «Sloven-	organizacij, ki  so  povečini  včlanjene  v-
sko sirotišče»  je   bilo   ustanovljeno pred	Narodnem  žen   Savezu.  Predsednica  bo
dvajsetimi leti. Takrat so se Začeli nabi-	se  nadalje  vodila   glavne  posle   Saveza,
rati prispevki za zavod, ki so 1. 1908.  že	. Zenska-senator   V ameriški parlament
lako narastli, da je moglo društvo kupiti	Je bila sprejeta koncem 1. 1922 miss l<el-
hišo z lepim zemlijščem  v  Gorici, PonU»	ton- .kl    1?    Prva senatonca, odkar ob-
Isonzo 32. Zavod sam pa je  bil otvorjen	stojajo parlamenti m senati,
še-le v šolskem letu 1913   1914. V začetku      Nagrada za ženske vrline. Lahkomisel-
je b;lo v njem le malo gojenk. Nesrečna	nost in razuzdanost, ti žalostni spremlje-
vojna je vse razkropila in poslopje hudo	valki vsake vojne,  sta  se  pojavili  tudi
razdejala. Po vojni se je zavod zopet po-	ob zadnjem velikem boju. Kakor  da  bi
pravil in 1. 1921. nanovo otvoril. Vodstvo	bili ljudje pozabili na vse  dolžnosti, so
zavoda je kakor pred vojno v rokah šol-	drveli  samo  za razvedrili, zabavami  in
skih  sester. V  šolskem  letu  1921.   1922.	uživanjem.  Kdo je še cenil poštena  de-
je bilo le 35 do 45 gojencev in gojenk. V	kleta? Kdo se je še zmenil z,a žene in ina-
letošnjem   prvem šolskem   semestru  jih	tere, ki so požrtvovalno vršile svojo težko
je že 72 iz vseh krajev Julijske Krajine	nalogo?  Družba hlasta  le  po  tem,  kar
in tudi iz slovenske Benečije.   Zavod se	ugaja nečimurnosti.  Tako  so posebno  v
letos krasno razvija v vseh pogledih. Že-	zadnjem času razpisovali visoke nagrade
leti bi bilo, naj bi se vzbudilo zanj živo	najlepšim  dekletom.   Da   napravi   konce
zanimanje   zlasti v  ženskih   organizaci-	tej   norosti   in   obrne   čitateljem   pogled
jah, kajti le dobre matere znajo prav in	drugam,     je     razpisal     francoski     list
vsestransko presoditi strašni položaj ubo- • «L'Echo   de   Pariš«1 bogato   nagrado  oni
gih otrok, ki so izgubili stariše.	mladenki, ki bo po javnem žrebanju iz-
==	poznana za najzaslužnejšo v vsej  Fran-
nr\   7CMCI/CM   cucrri	coski.   Prijavljenih   je  bilo   735   vrednill
JVU   ZONOl\n,/V\   oVclU	slučajev, ki jih je proučil poseben odbor.
IV. mednarodni kongres za materinsko	Izmed teh je bilo izbranih 20 deklet. V
in decjo pomoč se je vršil koncem lan-	časopisu so objavili njih životopise, čila-
skega leta v Parizu. Zastopanih je bilo	telji pa so potem določili najzaslužnejšo.
30 narodnosti. Zborovalci so razpravljali,	Igrana je bila Henrijeta Saget iz Nanta
kako bi se pomagalo deci siromašne ma-	ter je dobila prvo nagrado,
tere, delavke in matere z nalezljivo bo-      Življenje   Henrijete   Saget   je   ginljiv
leznijo.  Najvažnejše je   bilo   poglavje   o	P^zor   mora nega   poguma,   požrtvoval-
obrambi  dece tuberkuloznih  starišev.  V	nostl in marljivosti. S 16. letom je izgu-
tem pogledu je bil sprejet predlog, da se	^lla mater. Od te dobe je poleg učenja
mora   novorojenček   tajtoj   odstraniti   iz	vodila gospodinjstvo in skrbela za staro
jetične hiše in dati v rejo na deželo k	mater in 6 bratcev in sestric, od katerih
zdravim •družinam.	zadnja je bila komaj shodila. Naslednje
Svetovni    ženski    kongres    v    itaUJi.	leto ie dobila 6e delo Izven doma in malo
Od 14.  do  19. maja  tega  leta bo  v  Ri-	Plačo  *,° ^ bila stara 18 let  je umrl se
mu svetovni   ženski     kongres,	oče   Malo dekle je moralo odslej skrbeti
Priglašene so že zastopnice skoro iz vseh	?a 7 oseb. Delala je noč m dan. Pa zopet
evropskih državi pa tudi iz Ameriko, In-	Jo je zadel hud udarec: umrla ji najsta-
dije, Japonske in Avstralije. Kongres bo	rejsa sestra. Poleg tega se je mora a ne-
mzpravljal o morali in jr.vni higijeni, o	prestano   boriti   proti   boleznim,   ki   so
enakosti  dela in plače, o  državljanstvu	ogrožale   njene   varovance    Konečno   je
poročene žene, o nezakonskem materin-	d°bila pri neki tvrdki službo s primerno
stvu in o žen  vol  pravici	plačo. Tam jo je  dobil  zastopnik franc.
rejo izpolnjevati te državljanske dolžnosti. Po dosedanjih priglasitvah računajo
MATERINSTVO
na  500  udeleženk   z  vsega  sveta.   Raz-      Kaj naj pripravi mati za novorojenčka:
pravljale bodo večinoma v ltal. jeziku.      Dobro  je,   da  začne  pripravljali že  par
Predsednica  Narodnega  ženskega   Sa- mesecev pred porodom; lahko se pripeti
veza   SHS   ?—   dvorna   dama.   Tudi Slo- kaj nepričakovanega, pa bo v veliki za-
venkam dobrd   znani,   velesimpatični iri dregi. Saj je to najlepše opravilo žene J
  Pri tej točki bodo poročale žene iz onih	lista in ji povedal, da je izžrebana za
držav, kjer imajo že vol. pravico, o svo-	svol? v?line. Dobila je 45000 frankov na
jin izkušnjah; nato pa bodo imele besedo	grade-.S to vsoto bo lahko Prezivila sebe
govornice iz onih krajev, kjer še ne mo-	ln svojce.	____
  
LETNIK I.

ŽENSKI   SVET

STRAN 43.



ne prej ne pozneje no živi tako sladkih trenutkov kakor takrat, ko v tihih urah pripravlja, v duhu meri in govori detetu, ki ga ne pozna še nikdo drugi nego ona sama.
Kaj  pa potrebuje malo bitje?
  Jako mnogo. Njegova glavna obleka so plenice, ki naj bodo dvovrstne: tanke, nekoliko manjše, druge flanelaste in večje, približno po 80 cm3. Ne delaj premajhnih plenic! Res, da ti zadostujejo prve dni; a otrok raste tako hitro, da že po par tednih ne boš mogla podvijati no-žic. Koliko plenic si pripraviš, to je odvisno od sredstev. Preveč jih ne boš imela nikoli. Pride bolezen, pa jih potrebuješ več; slabo vreme nastopi in jih ne moreš sproti sušiti. Ker jih je treba dan na dan prati, se tudi hitro trgajo, posebno če so iz starega. Sicer pa plenice niso zavrženo blago. Če jiH ne spraviš za drugega otroka, narediš lahko iz njih pozneje prve hlačke. Moja punčka nosi že tretje leto one hlačke, ki sem jih naredila iz plenic. Ker so bile velike, sem urezala iz vsake po 2 komada. Na vsak način ne smeš imeti manj kot 8 tankih in 8 debelih. Plenica mora biti iz enega kosa, brez šivov in robov, da ne tišči nežnega telesca. Namesto roba jih samo ob-šij, ali pa jih nazobčaj s škarjami.
  Tudi srajčic in majic pripravi precej, zlasti če bo porod pozimi. Prve sraj-čice morajo biti iz starega blaga ali pa iz batista. Segajo naj le do križca, drugače bodo prepogosto mokre. RokavčI i naj bodo dovolj dolgi; okoli vrata in za-pestjo ne delaj čipk. Če jih pa vendar hočeš imeti, uporabljaj le ozke valencien-ne, vsake druge so preostre.
  Črez srajčko   boš   oblačila   majico prve  naj   bodo kupljene storjene iz navadnega trikoja; za pozneje jih napraviš lahko sama iz flanele ali pa jih spleteš.
  Potrebovala boš tudi več povoje-kov za popek (vsaj 5). Ti naj bodo okoli poldrugi meter dolgi, dobre 3 prste široki in nezarobljeni, najbolje nazobčani. V trgovini se dobe iz posebne raztezne tkanine, sama pa si jih napraviš iz starega blaga.
  Za povijanje popka potrebuješ tudi male nezarobljene krpice (4 cm X 8 cm); te preganeš in položiš na popek, črez pa poviješ. Ker so tako majhne, se jih mnogo pogubi pri pranju, zato si jih napravi precej.
  Čeprav zdravniki odsvetujejo povijanja otroka, ga vendar skoro vsaka mati povija; otrok še drugače razbrca in tudi lažje ga je pestovati v povoju. Vsekakor pa morajo biti ročice proste, ostali životek pa ne pretesno povit. Najboljši so široki povoji, 15 20 cm, dolgi pa 1 in pol do Z m. Pripravi si najmanj štiri.
  Naredi si tudi nekaj s 1 i n č k o v (pod-bradnikov) in mehkih č e p i c, če bo otrok

na zimo. Že prve dni se začne močno/sli^ niti; neprestano ga je treba brisati in mu polagati pod bradico suhe robčke. Ker mu še ne moreš dati slinčka, so najpriprav-nejši mehki robci, ki si jih napravila tudi iz starega.
  Ne pozabi kopalne banjice in posteljice. Po kopeli je treba zaviti otroka v veliko frotirko ali mehko rjuho. Na posteljico polagaj črez rjuhico kos gumi ranega platna, da se ne kvari žimnica. Vrh platna pa se pogrinja še kaj debelega, kos stare plahte, flanele, prta), da vpija mokroto. Blazine dete ne potrebuje, ker mora ležati ravno. Pri pe-stovanju boš zavijala otroka v toplo ruto ali v kaj podobnega. Če ga boš pa nosila ali vozila na izprehod, moraš tudi imeti vso pripravo: pregrinjal ca ozir. pelerino. Če je otrok slaboten ali če se rodi na jesen, ti bo dobro služila plat i ca (pindekelček).
  Vse dojenčkovo perilo mora biti iz mehke tkanine, najbolje iz starega obrabljenega perila ali iz batista. Ko so vsi komadi izgotovljeni, jih je treba še enkrat prekuhati, zlikati in spraviti tako, da se ne zapraše in umažejo, s čimer bi se otrok lahko okužil. Tudi če delamo novo perilo, ga moramo prekuhati in izprati škrob. Prekuhavanje, lika-njezvročimželezominsušenje na s o 1 n c u uničuje b a k c i 1 e, ki pridejo v perilo po tej ali oni poti.
  Sploh pa nima mati ob tej priliki nikdar dovolj perila ne zase ne za otroka. Zato si že pred porodom poišči vse stare stvari, bele in pisane. Razparaj jih, prekuhaj in zlikaj, vse ti bo dobro služilo. Ubožne ženske zavijajo otroka v vsakovrstne cunje, stara krila, očetove srajce. Tudi če je oprano, je vendar neokusno. Kar je namenjenega otroku, razderi, od-reži nepotrebne dele, ostali kos pa uporabi za dete. Vse, kar potrebuje dojenček, mora biti samo njegovo. Le tako bo res snažen in z d r a v ! Vse njegove stvari naj bodo v posebnem predalu!
  Čisto milo, vazelin, lizol, razkužen bombaž, toplomer, otroško sipo, kamelice in druge čaje: vse to imej pripravljeno.
  (O priliki bo naš list priobčeval vzor
ce za posamezne komade dojenčkovega
perila.)	P.
HIGIJENA
  Negovanje zob. Zobje sestoje iz korenine, ki tiči v čeljusti, in iz venca, ki gleda iz dlesni. Sestavljeni so iz zobovi-ne; venec pokriva trda sklenina (email), korenino pa mehkejši cement. V zobovi votlini se nahaja zobova klica, ki sestoji iz živcev in žilic.
  Zdravo zobovje je neobhodno potrebno za uspešno prenavljanje, ki je ena najvažnejših funkcij našega organizma. Pr-
  
STRAN 44-

ŽENSKI   SVET

LETNIK l



va prebava se vrši namreč že v ustih. Ako jedi ne prežvečimo in požiramo cele kose, želodec slabo prenavlja in jedi pritiskajo na njegove stene, kar povzroči težave v želodcu. Posledica slabe prebave pa so razne želodčne bolezni. Zato moramo jed dobro prežvečiti in pomešati s slino, ki začne že v ustih razkrajati in prebavljati hrano in tako olajša delo že-' lodcu. Hrano pa lahko dobro žvečimo in mejjomo samo z zdravimi zobmi, zato jih moramo skrbno negovati.
  Gojiti je treba pri otroku že mlečnjake; le kdor ima zdrave mlečnjake, bo imel tudi zdrave stalne zobe, zato navajajmo otroke že v nežni mladosti k čiščenju zob. Od 3. leta dalje naj rabijo že ščetke. Otrok naj se ne navadi premehkih jedi; s krepkim žvečenjem si krepi zobe.
  Usta in zobe si očistimo po vsakem obedu; najvažnejše pa je čiščenje zvečer, predno gremo spati V ustih se nahaja namreč vedno polno bakterij, ki zobem ne škodujejo, ako ni v usitih jedilnih ostankov, Če pa bakterije te ostanke razkrajajo, nastajajo kisline, ki začno kvariti zoba, zlasti če je sklenina počena. Skozi razpoko v sklenini vstopajo kisline in bakterije, ki ipovzročijo zobno gnilobo1. Največkrat se pojavi zobna gniloba tam, kjer se dotikata zoba drug drugega, ker tu še najtežje odpravimo jedilne ostanke. Zob gnije dalje in kadar prodre zobna gniloba do zobove klice (živca), nastanejo bolečine. Živec se vname in posledica je mučen zobobol ali trganje; mnogokrat dlesen oteče in se ognoji. Polagoma se loti gniloba tudi zdravih zob in v nekoliko letih je uničeno vse zobovje. Zobna gniloba pa povzroča tudi neprijeten duh in je zelo nevarna tudi želodcu in pljučam.
  Zobe si čistimo s ščetico in toplo, nekoliko slano vodo; samo izplahovanje ne pomaga. S ščetico se drgne zunanja stran zob od zgoraj navzdol in obratno in prav-tako tudi notranja stran. Tudi venci se očistijo odzgoraj. Jedilni ostanki se odstranijo z zobotrebci, najbolj pa s tankimi svilenimi nitmi, ki jih vlečemo med posameznimi vrzelmi. Nato se usta iz-plahnejo, ščetka opere in posuši. Zjutraj je dobro, odrgniti zobe z zobnim prahom. Vodi je primešati nekoliko soli (1 nožno špico na 1 kozarec vode) in če se hoče imeti prijeten okus, je dodati še kapljico metinega olja. Mnogi raztope v vodi nekoliko drobcev hipermangana, ki služi kot razkuževalno sredstvo.
  Ako ima zob luknjico, naj jo zobozdravnik takoj očisti in zalije (plombira) s trdo tvarino. Komur je izpadla večina zob, naj si napravi umetne, ki pa nadomeščajo prave le za silo.
M. T.
  
Ženske nogavice in zdravje. Angleški zdravniki so se uprli novi modi, ki por daljšuje ženska krila, da se nekaterim vlečejo že po tleh. Seveda so se uprli s higijenskega stališča. Ženske vlačijo za seboj blato in dvigajo prah. Nekatere pretirane Francozinje so tako modne, da igrajo v dolgih krilih celo tennis. In obdaja jih vedno oblak prašine. Z dolgimi krili se vrnejo tudi nizke nogavice. Zdravniki pa pravijo, da so kratka krila in dolge nogavice za ženske najbolj zdravo oblačilo. Kratko krilo ne pometa po blatu in prahu ter ne vlači s seboj raznih mikrobov; dolga nogavica pa vzdržuje nogo v vsem obsegu na enaki toplini ter jo varuje prahu in mraza. Neki angleški zdravnik poživlja svoje rojakinje, naj ne bodo strašila na jezo in posmeh moštva, a svojemu zdravju na škodo. «Lepo in zdravo» naj jim bo merilo in navodilo. Hvala Bogu, da so minili časi, ko se je reklo o marsikateri ženski: «Zgoraj hej, spodaj fej!» -r- Dandanes zahteva vsakdo, da je ženska predvsem čista, snažna in čedna. Po tem sodi vsakdo o njenem značaju in o njeni sposobnosti. Gotovo dejstvo je, da meščanke vplivajo na kmetice, ne le v slabem, nego tudi v dobrem pogledu. Zato vidimo, da tudi kmetice pazijo bolj na svojo obutev in nogavice ter na telesno higijeno. Dolga krila pa so le v potuho zanikarnicam.
GOSPODINJSTVO
  Kovinasta posoda. V dobi, ki jo beleži prva človeška kultura, je rabila gospodinja preprosto, ilovnato posodo. V teku časa in naraščajoče kulture se je ta posoda kmalu nadomestila z veliko trpež-nejšo kovinasto posodo. Najprej je prišel v rabo železni lonec, pozneje lesketajoči se bakreni in medeni, v najnovejšem času pa je zakraljeval svetli aluminij, ki je kras kuhinje in ponos gospodinje. In to je glavni materij al kovinaste posode, ki ga rabi gospodinja današnjega časa. Poleg svojih svetlin strani ima tudi temnei Gospodinji je potrebno, da se z njimi seznani, kajti le takd bo znala kovinasto posodo prav uporabljati in z njo ravnati. —
  Železna posbda je lahko iz litega ali iz kovnega železa, t. j. iz pločevine ali iz jekla.
  Posoda iz litega železa je zelo trpežna. Varovati jo pa moramo pred sunki in padci, ker rada poči. Uporabljamo jo predvsem za cvrenje, ker prenaša hudo vročino. V taki posodi se ne smejo kuhali živila, ki vsebujejo kisline, pa tudi ne leča, grah itd., ker zgubi barvo. Železo se namreč rado spaja s kislinami.
  Novo železno posodo je treba pred upo-rabo temeljito  osnažiti.  Izkuhamo jo v
  
LETNIK I.

ŽENSKI  SVET

STRAN 4?.



vreli vodi, ki smo ji pridejali krompirjevih lupin in čebule. Dobro je, če jo nama-žemo s slanino; s tem jo obvarujemo rje.
  Pri vsakdanjem snaženju uporabljamo toplo vodo; od časa do časa pa jo dobro osnažimo s kisom, vodo in soljo.
  Da železna posoda ne zarjavi, je znotraj večkrat pološčena. Pološčena posoda se lahko snaži in je pripravna za kuhanje vsake iedi. Pri nakupovanju je treba izbirati najboljšo vrsto, predvsem pa je paziti na to, da lošč ni poškodovan.
  Ker vsebuje lošč večkrat zdravju škodljiv svinec, jo moramo pred uporabo iz-initi. To napravimo tako:
  Lonec napolnimo z mrzlo vodo, pride-nemo kisa in soli (na 1 1 vode 4 žlice soli in 2 žlici kisa). To kuhamo 1 uro, potem se posoda dobro izplakne.
  Po vsaki uporabi jo osnažimo s toplo vodo in sodo, jedi pa, ki so se na dnu prijele, odstranimo z drobnim peskom.
  T udi pološčeno posodo je treba varovati pred padci in sunki, nikdar pa ni postavljati praznili loncev in ponev na štedilnik. V obeh slučajih se lahko odlušči lošč, posoda začne rjaveti, emajlovi drobci pa lahko zdravju hudo škodujejo, če jih zavžijemo pomešane z jedjo.
  Če primešamo kovnemu železu kositer, dobimo belo'pločevino. Iz nje se izdelujejo razne oblike za torte, pudinge i. dr.
  Kositrasta posoda se za kuho navadno ne uporablja, ker se v veliki vročini raztopi. V kositrasti posodi ne smemo  shranjevati kisline.
  Cink nam služi za izdelovanje škafov, banj i. t. d. Ti predmeti se snažijo z vodo, v kateri je raztopljena soda. Včasih tudi s kisom, soljo in drobnim peskom.
_____       [Nadaljevanje.]
KUHINJA
  Zdravilni čaji se kuhajo iz posušenih rastlin. Pri nekaterih nam služijo korenine, pri drugih listje, cvetje ali steblo. Zdravilne rastline moramo zbirati v suhem letnem vremenu, najbolje takrat, ko so v polnem cvetju. Sušiti jih moramo v senci, ker je solnce premočno in uniči zdravilne snovi.
  Čaje kuhamo na razne načine. Jagode, zrna, korenine, trda stebla morajo vreti precej dolgo; nato odstavimo čaj in ga pokrijemo; odcedimo ga šele, ko se ohladi. Nekatere liste in cvete pa samo poparimo S kropom, pokrijemo in kmalu odcedimo. Če hočemo imeti močan čaj in izkoristiti zdravilno snov dotične rastline, ga moramo dolgo kuhati. Vrenje res uniči nekatere snovi v rastlini, .pa na drugi strani tudi marsikatere uveljavi. Ako bi pa radi le prijetno dišeč čaj, ga moramo samo prevreti in takoj odce-diti. V tem, slučaju ima prijeten okus in dober aroma.
  
Nekateri mislijo, da učinkuje le vroč čaj. To mnenje je zelo napačno. Vroče pijače sploh pokvarijo želodec. Vživanje vročih čajev je priporočljivo le takrat, ko hočemo pospešiti potenje. Dobro je, da pridenemo v tem slučaju nekoliko alkoholne pijače ali meda. Sladkor tudi poveča redilno vrednost čaja.
  Pustni krofi se redkokdaj dobro posrečijo, kar spravi kuharico v slabo voljo. Iz lastne izkušnje priporočam sledečo mero: GO dkg moke, 4 rumenjake, 1 žlica ruma, 10 dkg surovega masla, 1 žlica sladkorja, 2 in pol dkg droži in dobro osminko mleka ter primerno soli. Glavni znak lepega krofa je bel robček, ki se pa napravi le tedaj, če je testo prav vzhajano in če obrneš krof o pravem času. Ne devaj v krofe preveč marmelade, ker so potem pretežki in pri cvrenju silijo na dno. Najlepši so z marelično marmelado, ker je izmed vseh najlažja. Če deneš preveč sladkorja, se krof prehitijo zarumeni in ostane v sredi surov
ROCnO DELO
  Obleka (št, 1.) za pod plašč je okrašena z vezenino. Pas lahko podaljšate, da pride kroginkrog. Obleko lahko naredite tako, da jo oblečete kratkomalo čez glavo, ali pa zapeto na hrbtu. Kroj z vezilnim vzorcem vred stane 2 L.
Št. i

  Oblekica (št. 2.) za desetletno deklico je primerna tudi za večje in manjše. Kroj proti odškodnini L 1.50.
  Srajčka (št. 3.) za novorojenčka je urezana tako, da segata oba dela na hrbtu drug čez drugega in je zavezana na rajni. Ima to prednost, da nam otroka ni treba obračati, ko mu srajčko zalezujemo in pa hrbtiček se mu ne more razgaliti, kar je velike važnosti. Ro-kavčki so  lahko izcela ali pa na rami
  
STRAN 46,

ŽENSKI   SVET

LETNIK lj








všiti. Srajčke starega kroja so bile zavezane ravno sredi hrbtička, oba dela sta se zdrgnila še od srede proč, otrokov hrb-liček je bil razgaljen in pljučka v nevarnosti.
  
Dva pitička (št. 6) sta vezena na belem platnu. Vzorec za oba je posnet po vezenini na pečali, ki tvorita del okoli-čanske narodne noše in sta bili narejeni v Barkovljah pri Trstu. Originalna risba
  

Si. 6

LETNIK I.

ŽENSKI   SVET

STRAN 47.




  Okrasek št. 4 je v Sičevih «Narod-nih vezeninah«. Predstavlja značilni na-
je seveda teže sestavljena in gostejša. Bilo bi silno zamudno in utrudljivo delo, če bi hotele starinske vezenine posnemati točno v prvotni obliki. Prtička sta vezena z belim «coton perle» št. 8. Veze se takoj, brez podlage, ker je nitka debela, pa so ubodi visoki in polni ter dajo delu dovoljno plastiko. Vzorec za vsak prtič L 1.50.
Milka M.
  Naslov za vse vzorce in kroje: «Žensko dobr. udruženje, Trst, posta centrale, ca-sella postale 384.
  Otioška posteljica, (št. 5). Da ne prekladaš otroka po postelji, kjer je ponoči zanj nezdravo, si naredi v sili vsaj to-le posteljico. Napraviš si jo lahko doma in jako po ceni ali pa celo brez stroškov.
  Vzemi 4 lesene kose in sestavi iz njih okvir. Nato vzemi še 4 enako dolge debele palice, prekrižaj jih in pritrdi z vijaki na okvir: to so noge. Da je posteljica trdnejša, zveži noge v križih s preč-nikom. Posteljnjak je ličnejši, če pritrdiš ob zglavju štiri žice in sicer 2 v vogalih, 2 pa približno na sredi okvirjeve stranice. Zgornje konce žice zvežeš in jih poljubno skriviš. Dno posteljice je iz moč-

nega uuga, ki ga pritrdiš z žebljički na okvi*. če imaš sredstva, napravi okoli okvirja zaveso iz platna ali gostega eta-mina. Zarobi jo z živim robom (ažur) in okrasi s primerno vezenino. Prav lepo se poda okrasek št. 4, vezi ga v rdeči ali rdeče-modri ali rdeče-črni barvi, kar posteljico živahno povzdigne. Kjer se žice stikajo, napravi iz blaga ličen šop, od tu pada druga zavesa tako, da zastira otrokovo glavico. Tudi ta zavesa-ima tak okrasek kakor spodnja. Čeprav jp v kras posteljici, jo imej vendar samo poleti, da zavaruješ otroka proti muham; drugače naj pa spi otrok prosto brez zastora.
  Ta posteljica je bolj priporočljiva kot zibelka, ker je vzdignjena od tal. Ker otrokovo ležišče pravzaprav visi na okvirju, zato ga lahko tudi malo ziblješ. Vsekakor pa je boljše, da se otrok navadi na mirno spanje in da obleži in zaspi, kamor ga položiš.
N. Z   ova.

rodni motiv: nagelj v lepi priprosti stili -zaciji. Dela se s križci. Uporabiš ga lahko marsikje.
KNJIŽEVNOST
  «Novi Rod» 1922. Slovenci smo imeli že zgodaj veliko zmisla za resne literarne mesečnike. Ko smo pa hoteli skrbeti za priprosto ljudstvo ali za mladino, se nam je popolnoma ponesrečilo. Kar je bilo klenega zrnja, je rastlo daleč proč od vseh mladinskih listov, in sicer: poezija predvsem iz Župančiča, proza iz Milčin-skega.
  Česar nam niso mogli dati v tolikih letih razni mladinski listi, nam podaja po kratkem času svojega obstoja <(Novi Rod».
  Tu so zbrani najboljši mladinski pesniki in pisatelji od te in one strani; razen tega se je posrečilo uredništvu pridobiti še najboljše naše pisatelje, ki se do sedaj niso pečali z mladinsko literaturo, da so se vrgli tudi ria to polje. Že to je za razvoj naše mladinske literature velikega pomena.
  Kdor brede skozi pestro vsebino letnika, mora biti z njo sila zadovoljen. V primerjanju med prozo in verzi izpozna-mo pa, da verzi ne odtehtajo proze. V podrobnem pregledovanju pesmi vidimo Ivana Albrehta, Vero Albrechtovo, Bata-gelja, Bevka. pok. Cankarja, Oolarja, Grudna, Srečka Kosovela. Stana Kosovela, Leskovčevo, Petruško, Žgurja, K. Široka in Župančiča.
  Če smo zadovoljni z verzi, nas proza še toliko bolj zadovolji. In če nam ostanejo pri pesmih v spominu predvsem imena: Kosovel, Širok, Župančič, moramo omeniti pri prozi vsakega sotrudnika posebe, zakaj težko naletiš tu na šibko stvarco. Zastopani so: Finžgar, Golar, Kmetova, Kosem, Levstik, Meško, Milčin-ski, Pregelj, Ribičič, Šorli, K. Širok. Poleg tega so poskrbeli za lepe prevode in
  
STRAN 48.

ŽENSKI  SVET

LETNIK J.



predelave še: Vouk, Bevk, Bucik, Gradnik, Lipah, Iv. Albreht.
  V drobnem tisku ima «Novi Rod» in-teresanten drobiž: «Pouk in zabavo«, zelo živahen «Kotiček malih», kjer tekmujejo otroci s svojimi mladinskimi spisi, in privlačne uganke z nagradami.
  Ilustriran je letos «Novi Rod» od različnih naših slikarjev. Zastopani so: Č,r-nigoj, Bucik, Tratnik, Šantel, P i 1 o n, Mayerjeva in A1 b r e c h t o-v a, tako, da je tudi njegova zunanjost bolj pestra in privlačna.
  Če tedaj vse dobro prevdarimo, nam pokaže bilanca za L 1922 pri «Novem Hodu« veliko moralno aktivo. «Novi Rod« ni le najboljši slovenski, ampak sploh najboljši jugoslovanski mladinski list. Listajmo po naših revijah in glejmo, katera druži več priznanih imen naših umetnikov kot «Novi Rod»! — Kot da je tu plima vseh naših hotenj, vseh naših hrepenenj, vsega našega upanja: visoko stoji «Novi Rod«. Hočemo živeti! V suši in vihri prva uvene nežna mladika in usahne v noč. Pomagajmo ji začasa! V stiski je prva mladina, ki omahne. Dajmo ji «Novega Roda«, zakaj «Novi Rod« je tečna hrana. V tisočih izvodih gre ined našo mladino in jo utrjuje "in zdravi. Tako skrbi »Učiteljska zveza«, tako skrbi urednik za korenine naše bodočnosti. Skrbimo malo tudi mi? da nas ne bo sram na stare dni.
Albert Širok.
Gospodinjski   koledar   za   1.   1923. je
pravkar dospel. Gospodinjam, ki so že večkrat povpraševale po tej običajni knjigi, bo tudi letos vsestransko ustreženo. Koledarski podatki, godovi z latinskimi in slovanskimi imeni, poučni in informativni sestavki, pametnice, vzorno urejen stroškovnik: vse to daje knjigi značaj izvrstne gospodinjske knjige za nas. Koledar se naroči pri «Žen. dobr. 1 j dr. Cena L 4.—.Dobiva se tudi prt Stoki.
RAZGOVORI
Odgovori:
  1. M. Prte iz voščenega platna prav lepo osnažim s petrolejem. Namočim volneno krpo v petrolej in izmijem prt z njo. Nazadnje ga splahnem s toplo vodo, kateri sem pridejala nekoliko sode za pranje.	Kovačeva.
  2. Mila. Madeži od kave na blagu občutljive barve se odpravijo na ia način, da se vzame 5 delov glicerina in ravno toliko vode, temu se primeša 1 del sal-mijaka. Madež naj se v tej tekočini moči (3 ur, nato se izpere in zlika med vlažno krpo 7. neprevročim likalnikom.
Kovačeva.
  
3. Mati. Otrokova stekleničica naj ima le tak gumijast cucelj, ki se da natakniti naiavnost. Še sedaj rabijo pone> kod cuclje z dolgo ozko cevjo, ki je sestavljena iz gumija in stekla in ima poleg zamaška še dušice. Take cuclje vam odločno odsvetujem, ker se ne dajo nikdar tako čisto oprati. Le poduhajte, kako po kislem zaudarjajo. V njih se rede kali boleznim, saj je postano mleko najboljša vaba zanje. Poznam mater, ki se ni mogla sprijazniti s širokim enostavnim cucljem, češ da mora potem neprestano držati stekleničko; če pa sesa otrok po dolgem cuelju,. lahko nasloni steklenico na odejo in pusti otroka samega. To je že res; a tudi steklenico s kratkim cucljem lahko položite v tako lego.
  Cuclju napravite jako majhno luknji
co, da ne bo otroku mleko prehitro teklo,
ker potem rad meče iz želodčka. Ko vza
mete cucelj iz ustk, ga takoj operite in
ga spravljajte v pokrito posodico, da so
ne zapraši ali da ne pridejo muhe do
njega.	P.
Vprašanja:
  1. Imam izredno mehke nohte na rokah; neprestano se mi cepijo, kar je jako neprijetno. Ali ve katera izmed Čitatc-ljic, kako bi temu odpomogla?	Ana.
  2. Jaz jako trpim na ozeblinah. Noge me tako srbo, da me to prav ovira pri delu. Mazila in obliži iz lekarne mi prav nič ne pomagajo. S čim naj si vsaj ublažim bolečine?	Služkinja.
  3. Rada bi imela koledar, ki je pripraven za gospodinjo. Kje bi ga dobila?
Mlinarica iz Šmarja.
  4. y našem sorodstvu bo ta predpust poroka. Mene bodo najbrže prosili za kuharico. Ker pa nisem tega vajena, liom v veliki zadregi. Zato prav lopo prosim, naj mi katera pove jedilni list s kmečke svatbe.	Teta.
  5. Kako se odpravijo iz svile madeži od  gnilega  sadja?	N. N.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
  Nekatere vprašujejo, zakaj ne objavlja list pri društvenih poročilih tudi imen odbornic. Imena zanimajo le ožji krog, drugače pa je objavljanje le potrata prostora. Če pa društva to izrecno žele, naj mi sporoče. Se bo že dobilo mesto tudi za ta kotiček. — Prejela sem precej rokopisov od učiteljic. Hvala! Prosim, da mi pošiljate le dopise, ki se ne tičejo stanovskega ali šolskega vprašanja. Taki sestavki sodijo v stanovsko-strokovni ((Učiteljski List«.
  Teta. Za Vaš odgovor sem se obrnila na priznano kmečko «mamo». ki je pogostila že nešteto svatov. Ker hi bilo najbrže prepozno, če ga objavimo šele v marčevi številki, zato Vam ga pošljem takoj, ko ga dobim.