Glasilo
Izhaja poljubno 4-krat na leto.
¥ Ljubljani, Si. oktobra 1924
Naročnina celoletno 6 Din.
Članom »Produkcije«. Pridobivajte novih članov. Redno vplačujte podjpi'sane deleže. Vsak član ima lahko več deležev.
Zamudnikom. Opozarjamo zamudnike — ni jih sicer veliko! — da se glasi § 4. (predzadnji odstavek): Ge zadružnik kljub opominu ne vplača v teku desetih tednov zaostalih obrokov, sme načelstvo skleniti, da zapadejo že vplačani obroki rezervnemu zakladu.
V seji dne 18. sept. se je dovolilo članu Š, da sme prenehata tri mesece z vplačevanjem. Načelstvo je njegove želje polno upoštevalo.
Sestanki članov »Produkcije« 29. junija v Ljubljani; 15. junija v Tržišču in 22. junija na Savi ter 29. septembra v Tržiču so se izvršili z dobrim uspehom.
Kdor nima položnice, da hi poslal denar, naj sporoča takoj, da se mu dopošljejo. Isto velja za one, ki žele pristopnih izjav ali pravil.
0 početku zadrugarskega gibanja.
(Po prof. dr. V. Totoirnaiircn.)
če bi hoteli reči, da je zadru-garstvo tako staro kakor je staro človeštvo, bi seve pretiravali. V dobah, iko se je tvorila človeška družba, bi zadruga ue mogla sploh obstojati. V našem slučaju ne smatramo besede »zadrugarstvo« rv njenem etimološkem ali ekonomskem pomenu, niti ne razumemo pod njo bolj ali manj dobro organiziranega sodelovanja posameznikov, nego jo razumemo veliko bolj v družabnem zmislu, kot prehodno ali pa trajno organizacijo za kakršnekoli ustvarjajoče svrhe.
Profesor H. Muller je odkril, da so obstojale v starem Babilonu, že 3000 let pred Kristom, zadruge za skupno obdelovanje zemlje. Nadaljujoč raziskovanja o obstoju zadrug v starem veku, ni našel sličnih pojavov niti v Egiptu, niti v Grčiji, niti v Rimu. V teh državah so obstojala le udruženja za medsebojno pomoč, kar znači udruženja, ki so tvorila deloma predpogoje zadrug, deloma pa dobrodelnih ustanov.
Stara ruska ribarska in lovska udruženja, ki so obstojala nedvomno tudi v Zapadni Evropi, so pa bila čisto zadrugarske organizacije. Kropotkin pripisuje ruskim ribarskim in lovskim organizacijam enak kulturen pomen, kakor ga je treba pripisati kolonizaciji Južne Rusije in zlasti iSibirije. Takim nomadskim zadrugam so precej blizu tudi italijanska delovna udruženja. Od svoje ustanovitve v srednjem veku so prodrla celo tja v Rusijo in ustvarila tamkaj veliko število umetnin.
Podeželska občina starega in srednjega veka, kakor tudi ostala srednjeveška udruženja, se ne morejo nazivati »Zadruge« v našem zmislu, kajti vse imajo nekakšen prisilni značaj. Vendar spominjajo njih naloge, zlasti one srednjeveških udruženj, na naše današnje zadruge. Tako so srednjeveška udruženja često nakupovala skupno surovine in prodajala gotove izdelke na isti način kakor delajo to zadruge dandanes.
Brezdvomnp je tedaj, da so obstojali v starem in srednjem veku neki početki produktivnin zadrug. Te organizacije so delovale pač v zmislu svojega namena, ne da bi še imele kaka zakonito določena pravila. Ni tedaj pravilno, če povdar-jajo marsikateri pisci, da je ustanovila zadružno organizacijo šele kapitalistično - gospodarska oblika sedanjosti. Lahko le rečemo, da je kapitalizem, ki je ustvaril ogromne razlike med revnimi in bogatimi, ki je ločil porabo od izdelovanja in je tako ogromno povečal število prekupčevalcev, podal močan impuls za združenje nepremožnih razredov. Razvoj industrije, ki je delovala za oddaljena tržišča, je napravil pri-rodnemu gospodarskemu redu konec, tako da se je celo v vaseh otvorilo srednjemu stanu v 'trgovini in denarstvu novo polje delovanja. Radi majhne konkurence in zelo velike zanemarjenosti podeželskega prebivalstva so postali bas veletrgovci in tovarnarji naj brezvestne j-ši zastopniki svojega stanu.
Visled teh okolščin so nastopile nove oblike zadrugarstva, ki v starem in srednjem veku niso bilo poznane. Te nove oblike so dobile imena konzumna društva ali na-bavljalne zadruge itd. V velikomestni industriji, zlasti med rokodelci, so se ustanovile poleg tega produktivne zadruge, katere smatrajo mnogi teoretiki po krivici za naj-starejšo obliko današnjega zadrugarskega gibanju.
Prvi poizkusi ustvariti konzum-no zadrugo so bili napravljeni v Angliji. Prvo konzumno društvo so ustanovili tkalci v vasi Fenwick 1. 1769, vendar je ta organizacija ostala nepoznana. Šele po 1. 1830 so se v Angliji ustanovile nove konzumne zadruge, ki jih ni povzročil slučaj, marveč prava potreba in ki so jih pospeševali že s posebno propagando. Ta udruženja pa so bila le malo podobna današnjim, tkzv. rochdalskim konzumnim društvom in 'niso dolgo živela; deloma vsled napak v organizaciji, deloma ker je bilo prebivalstvo na nje premalo pripravljeno.
Prvo zadružno konzumno udruženje na evropskem kontinentu jo bilo ustanovljeno v središču francoske svilarske industrije, v Lyonu, 1. 1832. Nazivalo se je »Commerce V eridique et Social« (prav resnična in socijalna trgovina). Ta zadruga je bila ustanovljena pod vplivom Charlesa Fouriera. V Švici in Nemčiji so se ustanovile prve konzumne zadruge proti koncu prve polovice 19; stoletja kot posledica slabe letine in gladovanja. Ustanovile so se v obliki društev, ki so bila podobna dobrodelnim društvom in imela nalogo, da nakupujejo krompir in krušno moko v velikih množinah in jih razdeljujejo brez dobička med potrebne odjemalce.
Prva produktivna zadruga je bila ustanovljena 1. 1831 v Parizu; mala skupina mizarjev pod vplivom F. Bucheza jo je spočela. Od tedaj so se vršili v Franciji neprestani poizkusi, da se organizirajo rokodelci in delavci, vendar uspehi teh poizkusov niso odgovarjali v početku postavljenim nadam. Je pač malo težavno organizirati male mestne producente in sicer radi
konkurence velekapitalistov in. ve-leindustrijalcev, ki zelo otežkoču-jejo stališče produkcije v primeru s trgovino. Mnogo pozneje kakor konzumne in produktivne zadruge so se ustanovile hranilne in posojilne zadruge ali ljudske banke m še pozneje kreditne zadruge. To izhaja iz tega, ker mora imeti pred seboj kreditno zadrugarstvo, zlasti kreditna potreba močno razvito dobo kapitalističnega razvoja. Pozni nastanek kreditnega zadrugarstva se razlaga tudi vsled dejstva, da se njih delokrog razširja še le, ko se je zadrugarska misel v mestih že davno ukoreninila. Schulze - De-litzscb, ustanovitelj nemškega zadružnega gibanja in predvsem kre-iditnih zadrug, je začel 1. 1850 med jnestnimi rokodelci ustanavljati hranilne in posojilne zadruge. Preje že v 1. 1849 je ustanovil v svojem rodnem kraju Delitzsch dvoje za-drugarskih udruženj — mizarsko in čevljarsko — v svrbo skupnega nakupa surovin. Ta zadrugarska udruženja so se bavila deloma s .skupnim nakupom, deloma so ime-Ja skupna 'skladišča. Izkazala so se ,:a kmalu za nezadostna in potreba je 'bila jih združiti s kreditnimi zadrugami. Zadružna hranilna in posojilna društva — ozir., kakor jih je Schulze-DeJitzsch sam imenoval »ljudske banke« — se niso mogla razvijati v isti obliki, kakor so obstojala v mestih, tudi na deželi.
'Medtem so ©e pa po Raiffeisnu ustanovljene kreditne zadruge nenavadno močno razširile tako v N emčiji, kakor tudi med podeželskim prebivalstvom mnogih drugih držav. Kot župan v Heddesdorfu je deloval Raiffeisen od 1. 1854 na novi obliki kreditnih zadrug, katerim je dal šele 1. 1869 končno obliko. Ta je bila podeželskim razmeram tako primerna, da obstoja danes iskoro isto število kreditnih kakor kon-.zumnih zadrug.
, Medtem pa kreditne zadruge ni-„so edina oblika zadrugarstva na de-„želi. Že pred njimi so se ustanovila .gospodarska društva, ki so imela .bolj poučen kot pa gospodarski značaj, pozneje še gospodarske .zadruge za preskrbo in prodajo gospodarskih izdelkov. Tu ne omenjamo primitivnih planinskih zadrug, ki so obstojale že v srednjem veku pri alpskih prebivalcih. Prva zadruga za izdelavo masla je nastala — v obliki, kakor je še dandanes običajna — 1. 1875 na Danskem v vasi Kasslund. Ker je ostala ta ustanova dolgo nepoznana in ni imela nikakih ■ posnemalcev, smatrajo za prvo zadružno mlekarno ono v vasi Hjedding v Južni Ji-tlandiji, ki je začela delovati 1.1882. Enako je bila ustanovljena prva zadružna mesarija v zvezi s prekajevalnico na Danskem.
V območju poljedeljstva imamo še mnogo drugih oblik zadružnega ogibanja. V Italiji nahajamo eno od njenih najnovejših oblik: zadruge za vzajemno sklepanje najemninskih pogodb in često tudi za vzajemno obdelovanje zemljišč. Prvo zadrugo te vrste je ustanovila zadruga rokodelcev mesta Ravenne, ki je bila ustvarjena 1. 1883, da osvobodi svoje člane od izkoriščanja podjetnikov in je vzela 1. 1886 od občine tega mesta zemljišča v
San Vitale v najem, ki jib obdeluje še danes. To obliko italijanskega zadrugarstva so posnemali v Rumu-uiji in na Ogrskem. Poleg tega so ,bili učinjeni slični poizkusi proti koncu minulega leta v Južni Rusiji, ali tu so se ponesrečili.
Zgodovina rochdalskega konzumnega društva je pa zgodovina prve konzumne zadruge, ki je celemu svetu v mojster,skl primer. Ideja konzumne organizacije je vznikla prvič ,v Rochdalu v udruženju flanelskih tkalcev, ko jih je pripeljala ponesrečena stavka, da so začeli razmišljati: kaj in kako. Najprej je seve zadela misel na odpor pri velikem delu delavcev, ki so se še spominjali na nesrečne primere vseh ponesrečenih konzument, udru-ženj. Tedaj je pokazal drugi del delavcev, 'da so prejšnja konzument-ska udruženja morala propasti vsled dejstva, ker so oddajala članom blago na np in večina takih članov svojih dolgov tudi še pozneje ni poplačala. Tako so utrpela društva težke izgube in posledica je morala biti: bankrot. V drugih konzumentskih udruženjih ,so bili zopet upravitelji slabo izvoljeni, bili so brez izkušenj ali pa so imeli preveč izkušenj in se obogatili od premoženja zadruge. Razen tega v mnogih slučajih člani niso bili zvesti udruženju in niso kupovali v lastni prodajalni. Zato se ni treba prav nič čuditi, če se ta udruženja niso razvijala. Drug tehten vzrok za neuspeh večine konzumnih udruženj dotlej pa je bil nespameten način, po katerem so razdeljevali čisti dobiček. Dajali so ga vsakemu članu ne glede na to, je-li kupoval v udruženju ali ne, samo če je imel delež vložen. In ker taki člani največkrat blaga niso kupovali v lastni trgovini, ni imelo od tega udruženje ni-kakega dobička. Revni člani, ki so si mogli nabaviti le en sam delež, so zavidali bogatim, ki so dobivali za svoje mnogoštevilne deleže visoke obresti, ne da bi podpirali trgovino udruženja na kakršenkoli način. Vsled tega je največkart prišlo do tega, da člani niso sploh nič več nakupovali v lastni prodajalni.
Pri nekem takšnem razgovoru je predlagal nekega dne tkalec Charles Howarth nov način, po katerem naj se razdeljuje čisti dobiček. Razdelitev naj se vrši mele po številu deležev, ki jih kak član poseduje, nego predvsem po tem, koliko Je kak član nakupoval v zadrugi; čim več bo kak član v prodajalni kupoval, tem več »dividende« bo prejel. Howart je pokazal na to, da udruženje brez kupcev ne more obstojati in ima oni, ki je v lastni prodajalni kupil več blaga pravico na večji del dobička. Dalje je pripomnil Honvath, da bo tak način razdeljevanja prebitka, privedel člane k temu, da vedno in v čim večji meri nakupujejo v svojem lastnem podjetju.
Vsi, ki so bili na seji prisotni, so soglašali s predlogom; vendar je pripomnil neki delavec, da bo primanjkovalo obratnega kapitala, ako se kapitala, ki je na razpolago z ozirom na povečavanje podjetja ne bo zadostno poviševalo. Howarth je izjavil brez obotavljanja, da se bodo deleži obrestovali, lin da se bodo morali onim, ki bodo udruženju
hoteli posoditi večje svote denarja, kakor ga je splošno zahtevanega, deleži višje obrestovali. Obrestno mero je določil na 2% odstotka. Po odbitju teh obresti naj se izplača večji del dobička članom kot dividenda po višini nakupa. Pri takem načinu razdeljevanja prebitka, bi dobivali člani, ki morajo preživljati rodbino in morajo zato več kupovati, večjo dividendo, kakor pa člani, ki rodbine nimajo in manj rabijo.
»To je dobra misel,« je vzkliknil eden navzočih, »ali kako bodete mogli ugotoviti, koliko je kdo nakupil?«
Tedaj je razložil zopet drugi, kako naj se napravi to: Vsakemu članu se da knjižica, kamor -se vse vpisuje ali pa dobi vsakokrat potrdilo v višini nakupa. Ob koncu leta se vmejo potrdila in na ta način vemo, koliko dobi vsakdo dividende.
Po tem ko so vsi navzoči pritrdili, je minula — vsled velike revščine prebivalcev — še precej dolga doba, da se je po velikem trudu posrečilo nabrati 28 pfuntov šter-lingov od 28 članov — samih tkalcev; med temi je bila -samo ena žena. 21. decembra 1844 se je bila v neki ulici v Rochdalu otvorila mala prodajalna, kjer je bilo blaga v vrednosti le 14 pfuntov šterlingov. Maslo, sladkor, moka, oves in sveče — to je bilo blago, s katerim so začeli »pošteni tkalci rochdalski« svojo trgovino.
Ustanovitelji konzumne zadruge v Rochdalu so pokazali v praksi ne le pravičnost in poštenost, nego tudi -pripravljenost, -da mnogo žrtvujejo za blagor iskupnosti. Zgodovina jih je nazvala »pravične« in »pionirje«, kakor -so se sami nekdaj imenovali. Charles Howarth, 'ki je uvedel pomembno razdelitev prebitka po višini izvršenega prometa, je dobil po svoji smrti priimek »Archimed* izadrugabstva.«
Omenimo naj še, da je rochedal-isko konzumno društvo po nekem že prej izdelanem načrtu organiziralo ne le razdelitev blaga, nego je prevzelo tudi lastno izdelavo predmetov, ki so jih člani najbolj potrebovali in se od početka pečalo s poukom in izobrazbo članstva. S tem, da se je društvo vsestransko pečalo — poleg materielnih vprašanj tudi s poukom in izobrazbo — je zadobilo na veljavi in pomenu, in kmalu so ga posnemali ne samo v Veliki Britaniji, marveč tudi v ostalih deželah sveta. C. K.
* Archimedes — -znan gršiki matematik in fizik; eden od snovataljev osnovnih zakonov današnje matematike.	. i ij
Mr s. Sidney Webb (London);
Politični razvoj britanskega zadružnega gibanja.
Največ ji vpliv svetovne vojne na angleško zadružno gibanje je .morda ta, -da se je to potom vojne zavedlo svojega političnega pomena. Do leta 1914 se je gibanje vzdrževalo popolnoma vsake politične izjave. Člani so mogli biti vsak zase, konzervativci, liberalci ali pristaši delavske stranke, ali zadruge kot take pa so bile izven-strankarske. Kadar se je grajalo kako naredbo parlamenta ali vlade, ali pa kadar se je pokazalo koristno za gibanje, da se izpremeni kak zakon ali naredba, so sestavili za-dru-garji — katerikoli stranki se že pripadali — skupno v imenu celokupnega zadružnega gibanja sklepe, ki -so jih razmere zahtevale. Večina članov je bila tedaj brez-dvo-ma priključena liberalni stranki, kateri je pripadala tudi večina voditeljev. Med njimi pa so bili tudi mnogoštevilni konzervativci in precejšno število pristašev delavske stranke (Labour Pa-rty). Navzlic temu pa je bilo v osrčju gibanja, vsled tihega dogovora, kar najmanj strankarske politike.
Popolna izprememba je pa nastala po zvršetku vojne. Gibanje v korist zastopstva zadrug v -spodnji zbornici je silno napredovalo, čuvstvo nezadovoljstva, ne proti liberalni ali konzervativni stranki, nego proti vladi kot taki, katero so dolžili nepravičnosti nap,ram zadrugam, je privedlo zadrugar j e do tega, da so prenehali -s svojo politično nevtralnostjo. Naloga pristašev te politično neodvisne akcije in ustvaritve »zadružniške stranke« je bila olajšana z dejstvom, da je postalo ministerstvo, čegar politika je bila dotlej mnogokrat podvržena -ostri kritiki, od 1. 1915. koncentracijsko in da odslej niso -mogli -razlikovati odgovornosti z ozirom na 'Splošno javno upravo niti liberalnih niti konzervativnih ministrov.
Zadrugarji -so na ta način dosegli kljub -vsem težkočam pomembne uspehe. V parlamentu je bil ustanovljen odsek, ki naj zastopa zadrugarske interese. Zvezin odbor, osrednji izobraževalni odbor, angleška in škotska Velena-kupovalna družba, moški in ženski gildi in zveza produktivnih zadrug so tja poslali svoje zastopnike, katerim so se pridružili še novi zastopniki neodvisnih konzumnih -zadrug. V 1. 1918 je pristopilo nič manj kakor 563 zadrug k »Zadruž-.niški -stranki« — torej več kakor tretjina vseh organizacij — in je vplačalo na podlagi letnega članskega prispevka v višini -pol .penija (iPenny — 10 zl. vinarjev) v celoti 7139 pfuntov šterl. članarine; angleška velenakupna družba je vplačala 1000 pf. št., škotska pa 500 pf. št. Krajevni odbori so bili ustanovljeni v mnogoštevilnih volilnih okrajih in uporabilo se je .nadomestno volitev, ki se je vršila maja 1918 -v Prestwichu, da se postavi prvega zadrugarskega kan-. didata, sicer z malenkostnim upom na zmago, — bolj za početek agitacije v prid novi stranki. Faktično -pa so bile razpisane splošne volitve prej, preden je bila politična organizacija zadrug povsem ustanovljena. Vendar so bili postavljeni v nič manj kot v 10 volilnih okrajih kandidatje. Ali položaj je bil za novo politično stranko skrajno neugoden. Je sicer resnica, da ni bil postavljen v nobenem okraju kandidat -delavske stranke proti za-družniškemu, vendar so, se ti morali povsod boriti -proti kandidatom koalicije. V šestih okrajih so se morali zadrugarji boriti obenem proti kandidatu koalicije in nezavisnih liberalcev; -v enem -drugem proti kandidatu koalicije in narodne stranke, le v treh je nasprotoval samo kandidat koalicije. Zadružni kandidatje so dobili 57.676 glasov od skupnega števila 197.902 volil-cev v desetih okrajih. Eden edin zadružni kandidat je bil izvoljen in sicer M. A. E. Waterson v NorthamptonsMru; v vseh drugih okrajih je prišel zadružni kandidat na drugo mesto. Dva zadrugar j a sta kandidirala ponovno na spomlad 1920 px*i nadomestnih volitvah v Pansleyu in Stoekportu, ki ju je zelo podpirala delavska stranka. Boj je bil nenavadno živahen, vendar sta oba kandidata vkljub temu propadla.
V juniju 1919 je naročil zadružni kongres v Carlisleju parlamentarnemu odseku —, ki si je tedaj dal ime »Zadružna stranka« — se pogajati z delavsko stranko in s parlamentarnim odsekom strokovnega kongresa v namenu, da se ustanovi zveza za volitve, iz katere -naj bi se ustanovila »demokrat ka stranka«. S to polnomočjo se je začel državni odsek zadružne stranke pogajati z obema -ostalima organizacijama in bilo je soglasno sklenjeno, da se priporoči ustanovitev politične zveze zadrug in delavske .stranke. Izdelan je bil nato načrt zveze in državni odsek zadružne stranke je predlagal na zadružnem kongresu, ki se je vršil v maju leta 1920. v Bris-folu, -da se ga sprejme kot podlago politične organizaci-
je zadrugarstva. Zadruga »Coven-try-Perseverance« je pa pozvala baš tedaj zadrugar j e, da sprejmejo predlog, -po katerem maj bi se zadružna stranka pridružila delavski, tako v splošno državnih kakor v krajevnih odnošajih in tako postala resničen del te politične organizacije. Oba predloga sta bila na dnevnem redu kongresa v Bristo-lu; ker pa zadrugarji niso imeli dovolj časa, da se posvetujejo o pogojih od drž. odseka jim predložene zveze, je bilo sklenjeno, da se -oboje vprašanj preloži na prihodnje leto, da bo dana vsem zadru-garjem priložnost, -da si ustvarijo o zadevi svoje mnenje.
V septembru 1920 je bil sprejet na četrtletni skupščini delegatov Velen-akupne družbe predlog, ki pooblašča njene ravnatelje, da stopijo v zvezo z zadružniško stranko in se posvetujejo ž njo, kako bi se mogla postaviti velika sredstva Velemakupne družbe kar najboljše na razpolago pri volitvah zadružni-škim delegatom. O -tem vprašanju so ponovno živahno debatirali na kongresu v Scarbonoughu maja 1921. Še preje pa je bilo vprašanje predmet srditih bojev v konzumnih društvih. V imenu 47 zadrug, ki so bile glavno iz severne Anglije, je bil stavljen izpremenjevakii predlog, ki je odklanjal vsako zvezo s katerokoli politično stranko. Bil je odklonjen s 1953 glasovi proti 1198 glasovom. Prvotni predlog za zvezo z delavsko stranko je bil potem tudi odklonjen, ali z zelo slabo večino: 1686 glasov proti 1682 glasovom.
Politika se je lahko odslej opažala ne le v centralni organizaciji zadružne stranke, nego tudi v malih zadrugah, kjer je postala večkrat vzrok medsebojnih nasprotij. Koncem i. 1920. je obstojalo pri 508 zadrugah, ki so bile pridružene stranki, 180 krajevnih organizacij, ki -so jih ustanavljale zlasti veke zadruge in ki so imeli svoj lasten odbor in lastno blagajno, ki so jo polnili glavno s prispevki, ki so jih dajale zadruge same. Ti krajevni odbori zadružne stranke so prirejali sestanke ter konference in so v mnogih krajih živahno posegali v boje ob občinskih volitvah, često v zvezi s krajevno organizacijo delavske stranke. Ko so se po petletnem prestanku 1. 1919 zopet vršile občinske volitve, je kandidiralo 224 zadrugarjev in 151 jih je bilo izvoljenih. Razen tega je nastopilo 287 kandidatov »Zadružne in delavske stranke«; od teh jih je bilo 165 izvoljenih, med tem ko so imeli v mnogih okrajih kandidatje delavske stranke močno -oficijelno podporo od krajevnih organizacij zadružne -stranke. Prihodnjega leta -sovpotekle občinske volitve malo bolj mimo; od 72 za-drugarskih kandidatov jih je bilo 28 izvoljenih. Tudi je bilo od 137 kandidatov »Zadružne in delavske stranke«, ki so istočasno kandidirali, jih 59 izvoljenih, kar je pomenjaio v početku za zadrugarstvo v mnogih občinskih odborih povsem impozantno zastopstvo. Seveda so zahtevali zadružni zastopniki vsled tega za zadruge pravico, da se sklepajo z občinami trgovske pogodbe in predlagali so zopet že prejšnji predlog, -da naj bodo zadruge tudi upravičene, -da v imenu občine vzamejo v svoje roke razpečavo n. pr. mleka in premoga.
Vstop zadrug na politično polje je imel svoj vpliv na lastne organizacije. Volitve v zadružne uprave so vzbujale odslej med zadrugar ji veliko večji interes. Redki uslužbenci, ki so se posvečali vzgojnim in propagandnim nalogam so bili pomnoženi z nastavi j en jem plačanega političnega organizatorja, ki se je popolnoma posvetil svojemu poslu in je -deloval v najožjih stikih z vzgojnim odsekom. Oni, ki so se doslej pečali izključno le z zadružno upravo, 'so sedaj prisiljeni študirati in poznati odnosa je konzumnega zadrugarstva do občinske upra-
ve in celo daljne probleme državnih financ in inozemskih zadev.
Ni čudno, ako -ovirajo razvoj politične moči zadrugarstva za enkrat gotova nesoglasja v mnenju z ozirom na uporabo različnih metod. So zadrugarji, ki uvi-devajo, -da more biti zagotovljen uspeh pri volitvah le s pomočjo ozke zveze z delavsko stranko, ki je tudi že v skoro vseh volilnih okrajih ustanovljena in v katere vrstah se nahaja prav mnogo zadrugarjev in vsled tega zagovarjajo zedinjenje z delavsko stranko v politične namene ali -pa priporočajo vsaj enostavno pristopitev zadrug v delavsko stranko, da se izvrši namen, ki ga ta stranka propagira že od svojega početka. J e pa jasno, da večina zadrug še 'ni voljna, -da bi izvršila te predloge, proti katerim se bore celo pomembne osebnosti zadrugarstva, ki so še člani liberalne stranke. Na drugi strani pa poznavajo te osebnosti same vedno bolj in , bolj, -da se voditelji liberalne kakor , tudi voditelji konzervativne stranke branijo, da začno -delovati na odstranitvi industrijalnega in kapitalističnega zistema, katerega odstranitev hoče — kakor znano — na svoj način uresničiti zadrugarstvo. __________________(Prevci C. K.)
PRODUKCIJA.
Mnogi povprašujejo, kedaj začne »Produkcija« z delom. Nestrpni so in pozabljajo, da smo na vseh ustanovnih 'sestankih povdarjali, da je danes za vsako ustanovitev, ki naj donaša uspehe, potreba mnogo, prav mnogo denarja. Dejali smo: ko bo 1000 deležev po 1000 Din vplačanih, potem začnemo. Danes — kar s ponosom povemo — smo presegli že 500 deležev! Od 15. februarja do 15. oktobra — 8 mesecev! In polovico določenega kapitala je škup! Ali ni še 1000 deležev!
Zato priporočamo vsem, ki hočejo, da res kmalu začnemo z delom, naj pridobivajo novih članov, novih delavcev in novih bojevnikov
v 'krog — Proclukoi vO". I.gp-a. armada.
'ge je že zbrala —; povečajmo jo!
Na delo! Početek je odvisen od
predpriprav! Ne smemo gledati, da delajo le nekteri — ne, vsi moramo prijeti za delo, zavihati rokave ter korajžno pritisniti, da dosežemo namen. Vsak član »Produkcije« naj dobi še enega ali dva — in vprašanja; »kedaj se začne« bodo lahko dobila odgovor: »stroji so že naročeni in olje je na poti.«
ČITAJMO!
Kdor hoče razumeti svet in njegovo vrvenje, mora se zanimati za vse, kaj -se godi okrog njega. Mnogo mora čitati in o prebranem razmišljati.
Priporočamo zato vsem elanom »Produkcije«, da redno bero po večkrat vise članke in vesti:
v »Konzumentu«, ki izhaja po enkrat na mesec in se ga dobi v vseli	proda jalnali	Konzumnega
društva za 'Slovenijo —
v mesečniku »Pod lipo«, ki izhaja vsakega 15. v mesecu v Ljubljani in prinaša zanimive članke, podučne spise ter zabavne povesti in pesmi —
in v Zadružni knjižnici.
S prosveto k slobodi.
IZJAVA.
Na vprašanja zadružnikov, zakaj -ne odgovarjam na klevete Ber-notovega »Napreja«, ki neprestano »A. Kristana slika kot -sovražnika organiziranega -proletarijata itd.« in na obrekovanja raznih Pe-terkovičev z desne in leve, ki trde po komunističnih in drugih shodih razne neresnice — sporočam:	nimam časa, da bi tistim,
ki vedo da lažejo, -dopovedoval, da -ne delajo prav. Tudi bi to delo bilo povsem zaman. Kdor jim še verjame, se bo že še prepričal, ker A. .Kristan je bil v delavskem gibanju, ko ni bilo ne Bernotov ne Peterko-vičev, in bo ostal, ko jih zopet več ne bo. Razvoj časa in dogodkov je najboljši zagovornik -dela in dejanj.
V Ljubljani 28. sept. 1924.-
Anton Kristan, 1. r.
Tisk J. Blasnika nasl. v Ljubljani.
Odgovorni urednik Valentin Vrhunc.