D O P 1 S iB Iz Štajerske<i'il. A) C. k. dež. šol. svet. V zadnji seji dež. šol. sveta poročalo se je o nadzorovanji dekliškega liceja y Gradci in o mnogih ljudskih šolah Graške okolice, ter se odobrili na podlagi teh stavljeni predlogi; dovolilo se je, da se razžirijo ljudske šole v Frohnleitnu, Eichbcrgu in T e h a r j i h, da se ustanove ekspoziture v Laufnitzgrabnu in učiteljske službe na novo ustanovljeni ljudski šoli v Cvenu (okr. Ljutomer), da se dovoli odpust dozdanje paralelke na ljudski šoli v Deutschlandsbergu in da se napravijo paralelke na dveh ljudskili šolah v Gradci. Imenovani so g. g. in gospodič.: Patric Stern (iz Fiirstenfelda) za učitelja v Hartberg, Pavla Kuschel (za učiteljico v Bruck, dozd. def. poduč. tamkaj), Gust. Krivitz za def. podučitelja v Vorau, Ana Eupprecht za def. pocluč. v Gusswerk in Ivana Maurer za def. podučiteljico v Bruck. Angelika Paltauf imenovana je za poinožno učiteljico francoščine na ženskem učiteljišči v Gradci in Lujiza Kohl za učitcljico žen. ročnili del na ljudski šoli v Deutschlandsbergu. Nadučitelj Pr. Nendl pri sv. Vidu niže Ptuja (r. 1811) in učitelj Al. Omik pri sv. Duliu pri Ptuji (r. 1817) postavila sta se vsled lastne prošnje v stalni pokoj. JB) Odlikovanje. Kralj Saksonski je Ivan Kranjc-u, učitelju v Eisenerzu (r. v Celji 1847), v priznanje njegovih zaslug na slovstvenem polji podelil zlato naprsno iglo z briljanti. (G. Kranjc je jako marljiv zbiratelj narodnega blaga ter sodelavec raznih časnikov n. pr. »Heimat«, »Heimgarten« i. t. d. Izdal je že tudi nekaj samostojnih dol). C) Društveno življenje. Mariborsko (mestno) učit. društvo je imelo v dan 24. junija svoje zborovanje. G. Sket je govoril o vzgoji v obitelji. Društvo izreklo se je tudi zoper predrugačenju učit. društev ter izjavilo popolno zaupanje zdanji »Paod. Zeitschrifti«. — V dan 6. jul. je zborovalo Šent. Lenartsko uoit. društvo. G. Horvat obravnaval je »kako se v začetnem razredu pripovesti pripovedujejo«. G. predsednik pa je čital neko »Instruction fiir die weltlichen Schulinspectoren« iz druge polovice osemnajstega stoletja. G. Gab. Javnik je bil izvoljen za društvenega podpredsednika in delegata k učit. zvezi. — Ptujsko učit. društvo je zborovalo v dan 15. jun. Zavoljo nekega napada v »Slov. Karodu« odložil je predsednik g. Iv. Eobič svoje mesto. Eazprava vprašanja, »v katerem šol. letu naj se začenja pouk v nemškem«, povzročila je ostro debato. — Učitelji Kogatskega okraja združili se bodo z onimi Šmarijskega okraja v »Šmarijsko-Bogatsko učit. društvo«. D) Premembe pri učiteljstvu. G. Jos. Weiss (podučit. na Celjski deški šoli), nadučitelj na dekliško šolo v Celji; g. J. Zotter (iz Braslovč), podučitelj v Št. Pavl pri Bolski; gdč. Helena Irman (iz Središča), podučit. v Žreče pri Konjicah. Nanovoizšolani Mariborski učit. pripravniki nastavljeni so: Fr. Zadravec, zač. uoitelj k sv. Urbanu pri Ptuji; Mat. Kolarič, podučitelj v Vurberg; Pet. Pavlin, poduč. v Monšberg; Dav. Zdolšek, podučitelj v Leskovec; Fr. Skaza, poduč. k sv. Urbanu; M. Vavhnik, zač. učitelj v Brezje (okr. Marenberg). E) Eaznoterosti. Kakor sem uže poročul, sldenila je učit. konferenca za okraje Ptuj, Ormuž in Rogatec s 33. zoper 21. glasovi, da nemščina nima biti predmet ljudske šole. Ta sklep, da-si popolnoma pedagogičen (je li pa bil glede na naše Spodnještajerske narodne razmere dovolj premišljen, ali ne, to naj razsodije drugi), ni dal nekaterim Zgornještajerskim učiteljera miru. V raznih svojili društvih so izrekli svoj »aufrichtiges Bedauern« o tem sklepu. 0 ljubeznjivi vi nemško-štajerski tovariši! Ali ste premislili, kak »aufrichtiges Bedauern« pa obCutimo mi z vami, da si daste tako pedagogično zaušnico? Kje li na božjem svetu velja zakon, da je Ijudska šola torišče priučevanja tujih jezikov? Ni li ljudska šola dosegla dovolj, ako je otroke v njili materinem jeziku dovolj izobražila? Poskusite vi v svoji modrosti učiti v vaših ljudskih šolah učence tujih jezikov, in še le potem, ko se vam bo to lehko zdelo in ko boste z vašimi učenci v tujem jeziku in o drugih zapovedanib predmetih ljudske šole, kateri imajo namen prosti narod sploh olikati, dosegli dovoljne vspehe, potem vzprejmemo vaš »aufrichtiges Bedaueni« ter se vam do tal uklanjamo. Dokler nam pa ta dokaz dolžni ostanete, pa, dragi nemški tovariši, bodite le mirni, ter premišljujte rajši, kako bodete svoje nemške otroke na svojih nemškili šolah dovolj nemščine naučili, da vam ne bodo nemški časopisi (kakor n. pr. »Wiener landw. Zeitung«) očitali, da učenci, zapustivši ljudsko šolo, ne znajo v svojem materinem jeziku pisati i. t. d. Mi pa naj bi z našimi slovenskim otroci dosegli v d v e h jezikih to, kar vi z vašimi neuiškimi še v e n e m ne morete ? Prekosf li naša slovenska deca v duševnih zmožnostih nemško res za toliko ? V dan 14. avg. smo iineli učitelji Celjskega, Gornjegradskega, Laškega in Vranskega okraja v Celji svojo uradno konferenco. *) Ker o tej poroča drugi naš tovariš, omenjam jaz tti le tistega g. dopisnika, ki je o tej skupščini pisal v Graško »Tagesposto«. Če ta g. dopisnik nekako bahato v svet trobi, da se je v vseh predmetih razen enega, poročalo le v nemškem jeziku, naj pač iz tega nihče ne sklepa, da so imeli pri konferenci nemško misleči učitelji večino, da so pri nas korifeje samo nemško misleči učitelji, nego kdor ni imel ofii zavezanih, je pač sprevidel, da povod k tej prikazni tiči čisto nekje drugje. — Tudi sldep Ptujske konference ni dal tcmu ljubeznjivemu g. dopisniku spati. Če trdi, da je »Slov. Gosp«. Spodnještajerske učitelje vzpodbujal do enakih sklepov, vzemimo to kot golo pomoto; če pa porogljivo pravi, da je bilo to dejanje Ptujčanov »eine muthvolle Heldenthat«, mu pritrdimo, dostavljajoč, da je bilo toliko »muthvoll« , da bi si on gotovo ne bil upal roke vzdigniti, boječ se — zamere. — G. dopisnik pa je vrhu tega še *) Glej dopis ,,iz Celja"! Urodn. pozabil, da je bilo v Ptuji to vprašanje uradno na dnevnem redu, a pri nas ne. Konečno pa vrže g. dopisnik svojira vernim še frazo »die gelegten Minen platzten«. Če se je to zgodilo, kje pa so, vprašam, učinki te eksplozijel Sploh pa g. gcrmanizatorju svetujemo, naj se še bolje uči nemških »fraz« ! — Obžalovati pa moramo, da je tudi »Siidstoierische Post« prinesla o tej konferenci dva nekako čudno zavita dopisa. — Moj dopis »iz Vojnika« v 15. štev. »Učit. Tov.« je bil povod nekemu dopisu iz Celja (?) v Dunajsko »Presso«. Ta dopis navaja zadnja »Paed. Zeitschrift«, ter ga po svoje glosira. Prečitavši to v »Paed. Zeit.« nisem vedel, komu bi se bil bolj čudil, ali »Pressec-nemu dopisniku, ali urednikovi logiki pri njegovi opomnji v »Paed. Zeit« ; kajti čitati je tam črno na belem, da sino rni preklicani udje Celjskega učit. društva zato proti »Paed. Zeit.« , ker ona zagovarja nove šolske postave, a mi smo — sami Lienbacherjanci. Vsak ve, da se nam kaj takega še sanjalo ni! V sporazumljenje naj še povem: Mi nismo nasprotniki nemškim učiteljem, ker so potegujejo za nove šolske postave, zato smo jim celo hvaležni; ampak nasprotniki smo jim, ker bi nas radi germanizirali. Drastičen vzgled temu je zopet veselje, katero ima »Paed. Zeit.« nad tem, da so Ptujčani napravili neko peticijo na sl. dež. šolski svet, da naj se pogumen narodnjak g. T. Romili in pošten Nemec g. L. Arnhart prestavita kam v mrzlejo kraje, da bodo menda potem učitelje Ptujskega kraja in okraja ložeje v svoj jarem vpregali. Tone Bresovnik, odbornik Celjskega učit. društva. Iz Celja. Uradna učiteljska konferenca, katera je bila za štiri okraje v dan 14. preteč. m. v velikej dvorani tukajšnje meščanske šole, bila je nenavadno zanimiva. Za okraja Gornjigrad in Vransko je bila konferenca v dan 17. preteč. m. v Braslovčah uže določena; ker je pa učiteljstvo teli dveh okrajev prosilo za dovoljenje vkupnega zborovanja v Celji z dostavkom, da se zaveže, za ravno tisto odškodnino, kakor v Biaslovče, potovati tudi v Celje, in ker je bila leta prošnja na višjem mestu tudi dovoljena, došlo je lepo število učiteljev iz okrajev Gornjigrad, Vransko, okolica Celje in Laško k vkupnemu zborovanju. Ob 729. uri zjutraj pozdravi predsednik, c. k. okrajni šolski nadzornik g. Bl. Ambrožič, navzoče učiteljstvo in otvori zborovanje s trikratnim »Hoch« na svetlega cesarja. Za svojega namestnika si g. predsednik imenuje g. nadučitelja V u č n i k a, skupščina pa si na predlog g. Lopana izvoli gg. Vodušeka in Lassbacherja za zapisnikarja. V svojih opazkah omeni predsednik, da je bilo stanje ljudskih šol v teh štirih okrajih v obče povoljno. Nadalje opozoruje učiteljstvo, naj posebno še gojl ljubezni do cesarja in do domovine, in naj gleda na to, da v šolsko knjižnico ne pride kaka knjiga, katera bi ne bila pisana v pravem patriotičnem duhu. Slovniški pouk se mora pridneje gojiti; druga nemška slovnica naj se vpelje še le tedaj, ko je prva uže povsem in temeljito obravnana. Na pouk v nemščini se mora bolj ozirati; šolsko popisovanje naj se nikjer ne opusti, in šolski vrti naj bodo povsod v dobrem stanji. Po prečitanji šolskih postav, v pretečenem šolskem letu razglašenih, obravnava g. Kropej, nadučitelj na Zidanem mostu jako temeljito in precej obširno prvo vprašanje: »Kako more vzgoja in pouk otročjo vest buditi in blažiti?« Med govorom doide okolu 10. ure okrajni glavar, g. c. kr. namestnijški svetovalec Haas, pozdravi prijazno številno skupščino in jej želi najboljšega vspeha pri zborovanji. — Debate v prvem predmetu so se razun poročevalca udeleževali še gg. Cizelj, Irgl, Meglič. — 0 drugem vprašanji: »Kako se naj domovinoslovje s posebnim ozirom na kraje- in okrajeslovje v ljudskej šoli obravnava«, — poroča g. nadučitelj Valentinič iz Hrastnika. V dejanski vzgled predstavlja svoj domači kraj in okraj. Obravnava je bila jako obširna in v podrobno segajoča. Konečno doda še nekatere zanimivejše zgodovinske črtice istega okraja. Debata o tem predmetu vršila se je največ v slovenskem jeziku, in je bila nenavadno živahna in obširna. Govorilo se je mnogo »contra« in »pro«; debate so se udeleževali posebno gg. Brezovnik, Cizelj, Gabršek, Grah, Kokot, Kropej, Šorn, potem poročevalec sam in tudi g. predsednik. Koncem debate predlaga g. Brezovnik, naj se spisana poročila (referati) o tem predmetu izročijo stalnim odborom posameznih okrajev v presojo in leti, imajo na podlagi teh poročil sestaviti za vsaki okraj posebno kraje- in okrajeslovje. Predlog je bil vzprejet. — Ura se je bila med tem pomaknila uže na % 1, zato je zborovanje za poldrugo uro prenehalo, in skupščina gre k vkupnemu obedu k »Belemu volu«. Ob 3. uri popoludne se zborovanje nadaljuje s poročilom o »slovničnej obravnavi 12. berilne vaje »Varičnost« (v II. Berilu) s posebnim ozirom na predloge z dvema sklonoma« — poroča g. Jarc iz Šent-Jurija ob južnej železnici. V uvodu g. poročevalec poudarja važnost jezikovnega pouka; obravnava berila samega pa je bila jako zanimiva, originalna, tako, da je g. Jarc svoje poročilo končal mej splošnim odobrovanjem. Mimo gredž bodi še omenjeno, da je bilo to edino poročilo v slovenskem jeziku. Debate sta se razven g. poročevalca še udeleževala gg. Meglič in Wundler. 0 zadnjem vprašanji: »Kako se naj lepopisje obravnava in kdaj naj se v zvezke z črnilom začenja pisati«, poročata g. Rataj iz Ljubnega in gdč. Schaffer. Tudi o tej točki se je vnela živahna debata, posebno zaradi vzgledov (Formen), kateri naj bi se rabili. Konečno bilo je določeno sledeče: Pri slovenskem lepopisji se rabijo vzgledi iz »Začetnice«, pri nemškem oni iz »Slovensko-nemške začetniče«; lepopisje v zvezke se pričnc koncem zadnjega tečaja prvega šolskega lcta, kjer pa to ni raožuo, pa v prvem tečaji druzega Solskega leta. Med debato, katere so se udeleževali sosebno gg. Eepič, Grah, Moric, stavi g. Brezovnik vprašanje: Kdaj naj se v šoli pričenja z nemškim lepopisjem v obče, kdnj v zvozke? K temu vprašanju omeni g. GabrSek, da se z nemškim lepopisjem prične očividno tedaj ko s poukom v neinščini. V tej zadevi — govori g. Gabršek — so razni okraji uže sklenili, vender vsi nejednako; ker so pa danes ravno štirje okraji vkup, stavi on sledeči predlog: Slavna skupščina naj sldone, kdaj naj se v ljudskih šolah teh okrajev pričdnja s poukom v nemščiui. Ali žal, ta, velevažni predlog ni obveljal, ker g. predsednik zavrne, da to nij na dncvnem redu. In tako se tudi to vprašanje nij rešilo. S tem so bila poročila končana in g. predsednik so zahvali gg. poročevalcem za obilen njihov trud. Na vrsto pridejo poročila književnih odsekov in za njiini volitve stalnih odborov in poslancev k deželncj učiteljskej konferenci. V stalni odbor in ob enem tudi v književni odsek so bili izvoljeni sledeči gg.: za Gornjigrad Črv, Špende, Eataj, Tičar; za Vransko Meglič, Cizelj, Šorn, Eajh; za okolico Celjsko Lopan, Brezovnik, Kokot, Jarc, Vučnik; za Laško Petrnel, Valentinič, Kropej, Irgl. Kot poslanci k deželnej konferenci so bili voljeni: g. Škoflek za Gornjigrad, g. Meglič za Vransko, g. Lopan za okolico Celjsko in g. Kropej za Laško. Iz zadnje točke dnevnega rcda: nasvoti in želje posameznili udov posnamemo sledeče: G. Jarc predlaga, naj se na dotičnem mestu poprosi, da se povabila h konferenci poprej izdajo, kakor navadno. G. Meglič predlaga, naj se zapisniki uradnili zborov dopošljejo posameznim okrajnim knjižnicam. G. Kropej predlaga, naj se slavni c. kr. deželni šolski svet naprosi, da bi pri c. k. zalogi šolskih knjig vpljival na to, da ostanejo nove izdaje Močnikovih računic v tekstu kolikor mogoče neizpremenjene, da bodo učenci mogli tudi še stare izdaje rabiti. Vsi ti predlogi so bili z veliko večino glasov vzprejeti. Zantdi lepopisnih zvezkov predlaga g. Žolgar, nadučitelj iz Eečice, naj se vpeljejo Prettenhoferjeve pisanke kot domača roba in izvrstno blago; g. Meglič pa predlaga, naj se še vsaj do tistega časa, dokler se še sploh pisanke s podobami rabiti smejo, pri Musil-ovih ostane, kajti Musil je imel z izdajo pisank s slovenskim tekstom gotovo mnogo stroškov, toroj bi ne bilo prav, ko bi se koj opustile. Sklene se, da se jemljejo Musilove pisanke še tako dolgo, dokler jili bo še kaj v zalogi. Konečno še izrazi g. predsednik željo, naj bi se, kakor v onih treh okrajih, tudi v tem okolice Celjske kot uvod k prvej uemškej slovnici vpeljala Miklosicli - ova »Slovensko-nemška začetnica«. Za predlog, stavljeu v tej zadevi, glasovalo je izmed 26 učiteljev prvokrat samo 12; ker je pa g. predsednik mislil, da se je v štetvi zmotil, se je še jedcnkrat glasovalo, a zdaj jih je za predlog glasovalo samo deset, torej je bil ovržen. S tem je bilo zborovanje ob osmi uri zvečer končano, in g. Kropej sc v imenu vse skupščine g. predsedniku zahvali za trudapolno in nepristraiisko vodstvo te konfercnco. Iz Koperskega okmja. V dan 2. p. m. ob piiliki otvorenja Tržaške razstave, prišel je ces. brat svetli nadvoj. Ludovik v Milje ogledat arsenal in ladjodelnico. Tu ga je pričakovalo ogromno število ljudstva, večina Slovanov iz bližnjih in oddaljenili krajev; odlikovali so se mej temi Dolinski pevci se svojima učiteljema. Bil je zbor z obema učiteljema na čelu visokej cesarskej osebi predstavljen. Vzvišeni Ludovik se je kaj prijazno z učiteljema razgovarjal in nadučitelja g. Bunca na tanko izprašaval o šolskih razmerah v njegovem delokrogu. — Živ dokaz, kako se na najvišjem mestu za šolstvo zanimajo. Šolstvo se je v našem okraji s 15. avg. končalo. Kolikor s&je moglo zapaziti, soditi je, da šole v naSem okraji, kolikor toliko napredujejo. Mnogo še manjka, a če Bog da, s tako neumorno delavnim nadzornikom, z mladimi, žilimi učiteljskimi močmi, ki se od leta do leta zdatno množe in učiteljskim društvom, v kratkem hočemo popraviti in šolstvo v tem okraji za stopinjo napredka višje dvigniti. ¦— Meseca septembra bodete imeli čč. tovariši »Slovenskega učit. društva« v metropoli Slovencev, v belej Ljubljani, od koder naj bi se omika in napredek po celej Sloveniji širila, učit. zborovanje. K temu zborovanju misli priti mnogo tovarišev iz oddaljenih krajev slov. deželii. Želeti je, da se udeležijo tega zborovanja tudi tovariši iz Priinorske. Ako bi se ne mogel iz tužne Istre, kur bi pa bilo želcti, nobeden udeležiti, izrazujemo svoje želje po tej poti: 1) Pretresovalo naj bi so, kakor se večkrat iz Štajerskega sliši, o pedagogično-didaktičnem učit. društvu, koje bi v šol. obzorje spadajoče knjige izdajalo. 2) Pretresovalo naj bi se o prevstrojitvi slov. učit. društev. Glavno pedagogično-didaktično učit. društvo se sedežem v Ljubljani z ožjim odborum v Ljubljaui; vsa druga učit. društva po Slovenskem bila naj bi poddružnice; ožji odbor s predsedniki poddiužnic delal bi pomnužen odbor, koji naj bi se vsako leto ob počitnicah skliceval. Občni zbor vsega ped. did. društva sklicoval naj bi se n. pr. pa vsako drugo leto ob počitnicah. 3) To glavno društvo naj izdaje mej drugim tudi svoj list n. pr. »Učit. Tov.«, koji nuj bi tednik postal. — Te tri točke utemljevati zdi se nain nepotrebno; vsak tovariš misli si lebko njih važnost. Stvar še sicer težavna in pomisleka potrebna, a vender je treba enkrat pričeti, in ravno zdaj zdi se nam za to najprimernejši čas. Iz Kranjskega šolskega okraja. (Poročilo o učit. konferenci.) [Konec.] Ker se letos skonča šestletna doba okrajnih šolskih svetov, je g. prvosednik naznanil, da se bo koj danes vršila volitev dveh udov izmej učiteljstva za c. kr. okr. šolski svet prihodnje dobe. Povedal je, da imajo pravico voliti le stalno nastavljeni gg. učitelji, katerih šteje uaš okraj 24. Nani, ki smo od Kranja bolj oddaljeni, nasvetovala sta se: za našo Loško stran g. Bernard; za Kranjsko stran pa sta imela največ glasov za se gg. Stanonik in Traven. Da bi se vender glasovi preveč ne razcepili, izrekel je g. Traven pred pričetkom volitve javno, da se on zalivali za zaupanje, in da volitve ne bo vzprejel. Izvoljena sta bila torej g. Bernard s 14, in g. Stanonik s 15 glasovi. Ko jima g. prvosednik naznani, da sta izvoljena, se oba imenovana gospoda zahvalita za zaupanje, ter zagotovita gg. volilce, da se hočeta vsikdar potezati za njihovo korist in za napredek šolstva. Naj bo zdaj še omenjeno, da, ko bi se bili postavili »nasveti« na dnevni red, stavil bi bil pisavec teh vrstic dva. V naglici je bil siccr g. predsednik nasvetov tudi omenil; pa neka nagla druga zadeva zasuknila je bila govor hipoma na drngi predinet, in tako je stvar zastala. Ker se bi brezdvomno utegnil marsikak učitelj naše dežele (in morda tudi gg. učitelji druzih dežel) strinjati z mojiini nasveti, stavljam ju po »Tovarišu« javno. I. nasvet: Naj bi se na merodajnih šolskih višjih mestih strogo gledalo na to, da bi se v natis novih »Beril« in »Abecednikov« nikoli ne dovolilo pred, dokler niso v rokopisu od strokovnjakov natančno pregledani in tako popolni spoznani, da bi se pri prvem novem natisu ne morale že posamezne berilne štovilke predrugačiti. To namreč pouk zel6 moti in oviia. Tudi na tiskarne pomote nuj bi se bolj pazilo! II. nasvet, ali bolj prav prošnja je: Naj bi slavne višje šolske oblastnijo blagovolile nakloniti tudi začetnim Ijudskim šolam po deželali to, kar je ministerski ukaz 1. junija t. 1. določil za glavna mesta, namreč konec in začetek šolskega leta ob eneni s srednjimi šolami; ali z drugmi besedami: dva meseca trajajoče velike počitnice! Zadnjič povzame zopet gosp. nadzornik bosedo, ter se kot o sklepu šestletne dobe zahvali zbranim g. g. učiteljem za prijaznost in zaupanje, ki so ga mu skazovali ves ta čas. Djal je, da, ako se ni vse doseglo, kar se je želelo, tega gotovo ni on kriv. S toplo besodo nam je govoril na srca, naj se trudimo tudi zanaprej po vsej moči, zboljšati šole, zagotovljaje nas, da vsi dobri podpirali nas bodo v tem, najbolj pa presvetli vladar in cesar Franc Jožef sam, kateremu je po teh besedah zaklical trikratni »Živio!«, kar smo vsi nazoči gromovito ponovili. Gosp. Stanonik nam je govoiil vsem prav od dna sica, ko se je zahvalil g. nadzoruiku za vso njegovo naklonjenost, skrbljivost in ljudomilo ravnanje z nami skoz preteklih tt-h šest let, in ob enera izrekel željo, naj bi nam ostal okrajni nadzornik tudi še naprej. Enoglasni »Živio!« vseh nazočih pritrdil je tem besedam, katerim naj bode dostavljen tudi še na tera mestu iskren: »Fiat!« — Pred razhodom izplačala se nam je tudi še potuina. Vkupni obed iineli smo na vrtu gosp. Guzel-ove gostilnice. Skazala sta nam blagorodna c. kr. gosp. okrajni glavar in c. kr. gosp. nadzornik čast, da sta obedovala z nami pri eni in isti rnizi. Eazgovori med obedom so bili prijetni in živahni, in da so se vrstile vmes tudi napitnice, to spada tako že od nekdaj »k reči«. Dobra postrežba, okusni obed in zmerni račun nas je vse zadovoljilo. Mej obedom nas je počastil s svojem prihodom tudi upokojeni in z zlatim križem za zasluge odlikovani starosta našega okraja, Fr. Kramar, kateremu je vkljub visoke tserosti še vedno veselje, bivati v krogu učiteljskih sobratov. Po obedu sta se dva gg. učitelja (Pegam iz Sorice in Jelenec iz Šentjurija) v imenu skupščine telegrafično poklaujala visokorodnemu deželnomu gosp. predsedniku A. Winkler-ju, in kmalu dospel je nazaj telegraflčni odgovor naslednjili bosedi: »Za izraz prijaznoga Outja srčna hvala! Deželni predsednik Winkler«. Prihodnja skupščina bode brž ko ne zopet v Kranji. Bog nam jo daj vsem zdiavo doživeti! Levičnik. S Slapa. (Kmetijski tečaj.) Deželni odbor Kranjski razglasil je konec meseca julija kmetijski tečaj na Slapu za 15 ljudskih učiteljev, izmej katerih se jib je oglasilo 23; vodstvo izbralo je izmej teh 15. Ti so: iz Postojinskega okraja Eant iz Prema, Kavčič iz Senožeč, Paternost iz Lozic, Pnnčuh iz Podvelba; iz Ljubljanskega okraja Papler iz Borovnice; iz Kninjskega okraja Bergant iz Sek; iz Kameniškega okraja Kos iz Krašne; iz Krškega okr. Eavnikar iz Krškega; iz Novomeškega okraja Burnik iz Dvora, Kutnar iz Žužemberka, Krištof iz Mirnepcči; iz Črnomeljskega okraja Šetina iz Črnomlja, Dular iz Semiča in Kenda iz Suhora. Gosp. Abram iz Kostanjevice, kateri je bil tudi vzprejet, se je opravičil, zakaj ni mogel priti. Pouk, kateri se je pričel 16. avgusta in bode trajal do 5. septembra, je nekaj praktičen, nekaj teoretičen in je odmerjeno prvemu vsaki dan po štiri ure, drugemu pa 5'/2 ur. Gosp. vodja E. Dolenec predava vinorejo, kletarstvo in sadjerejo; g. pristav Pirc pa gnojeznanstvo in živinorejo. Ves pouk je jako zanimiv, posebno pa ume g. vodja onega v sadje- in vinoreji z mikavnimi vzgledi in z obširno lastno izkušnje jako oživcti. Na vzorno obdelanem zomljišči imajo gg. slušatelji priliko videti, koliko se more storiti za povzdigo kmetijstva z umno sadjerejo in z umnim obdelovanjem vinske trte. Čuditi se mora vsakdo, da na tako slabej zemlji vzraste tako izrstno vino, da se sme meriti z najboljšimi inostranskimi vini. Hrano in stanovanje dobivajo vsi slušatelji brezplačno v šoli. Koristil bode ta pouk gg. učiteljem izvestno mnogo, a nadejati se nij, da bi se drugo leto za ta tečaj določeno število učiteljev oglasilo, ker se je letošnjim za potnino jako mala vsota odločila; posebno dolenjskim učiteljem se ne bode povrnilo še polovico troškov, katere jim bode vzelo potovanje. Takfj dobe notranjski učitelji po 5, gorenjski po 8 in dolenjski po 10 gold. Zato bi bilo umestno, da bi za pribodnje leto deželni zbor določil v ta namen večjo vsoto, da slušateljem vsaj njihovi lastni žep ne bode toliko trpel. Vsi učitelji prišli so na Slap sigurno le s tem namenom, da bi se v ktnetijstvu, osobito v sadjereji, kaj bolj izurili; izvestno nij prišlo nikomur na misel, da bi se tudi materijalno okoristil. Da bi se pa učitelj v stroki, katera ne bo njemu, ampak Ijudstvu enkrat dobiček donašala, v svojo lastno škodo izobraževal, taka zahteva o požrtvovavnosti učiteljevi bila bi vender malo prevelika. Ako se že zahteva, da mora uCitelj marsikaj brezplačno storiti, vsaj tega naj se ne tirja, da bi moral na korist drugim tudi svoj krvavi zaslužek uporabljevati. — w — Iz Kočevskega. Učiteljska skupščina za Kočevski okraj vršila se je letos v Kočevji po sledečem redu. Gosp. nadzornik otvori sejo s pozdravom na okrajnega glavarja vis. č. g. Hočevar-ja, zahvaljevaje se mu za navzoCnost in ob enem proseč ga, da bi svojo veljavno besedo tudi dalje še naklanjal v prid šoli ter učiteljem. Dalje konštatira število navzočih, ter naznani, da sta dva (gg. Špintre in Šešarek) nenavzoča radi vojaških vaj, in dva, g. Dovar in gdč. Arko, pa radi bolezni. Nato se preide k redu. Gosp. nadzornik izraža se povoljno o napredku — daje navode, kako naj se poučuje šte?iljenje ter priporoča, naj bi se strogo ravnali po dr. Močnikovih računicah — priporoča natančno zaznamovanje tednika — natančnost pri spisih, kakor sploh v pisavi vseh zadevah. Za tim slede poročila: »Kako naj učitelj vadi otroke lepega vedenja in popolnega pripoznanja postavnega reda?« in »kako si naj učitelj ohranuje spoštovanje občanov?« Prvo vprašanje rešil je prav dobro g. Lapajne Ribniški, drugo pa g. Erker Goteniški tudi izvrstno. Oboje prevzame se brez debate, le g. nadzornik dostavlja še kaj. Poročilo knjižničnega odbora izostane, ker je njega predsednik g. Špintre, kakor rečeno, pri vojaških vajah. Potem so bile navadne volitve. V knjižnični odbor izvoljeni so bili gg. Jos. Erker, Goderer, Šešarek, Gottfried Erker in gdč. Borovsky, — v stalni odbor pa: gg. Jos. Eaktelj, Čop in gdč. Golf. Volila sta se tudi dva zastopnika učiteljstva v okrajni šolski svet za prihodnjo šestletno dobo. Izvoljena sta bila g. Josip Eaktelj in Štefan Tomšič. K sklepu zadonela je »cesarska pesem«. Potnina — hvala g. glavarju — bila nam je takoj izplačana. Pri vkupnem obedu vrstile so se vesele napitnice. Nazadnje smo se prav prisrčno poslovili. Iz GorjiUl. 13. preteč. m. obhajala se je tu prav prisrčna svečanost. Na pokopališči pri tukajšnji farni cerkvi odkril se je spomenik našemu slavnemu tovarišu Mateju Tonejcu. Spomenik je krasno izdelal iz domačega tnarmorja g. Vurnik v Eadovljici. Napis ima: »Tu počiva Matej Tonejec-Samostal, profesor in meščanski učitelj, rojen 9. septembra 1846. 1., umrl 15. maja 1882. 1. Blag mu spomin! Dolžan nij samo, kar veleva mu stan, Kar more, to mož je storiti dolžan. Postavili prijatelji. Zbralo se je mnogo spoštovalcev slavnega pokojnika, najveu pa izmej učiteljstva, katero ga je kot svojega blagega tovariša in prijatelja že davno zelo spoštovalo. Gorjanski nadučitelj, gosp. Žirovnik, govoril je na gomili pokojnikovi prav primorno ter končal z besedami: »Delajmo vselej v blagor domuvine po Matej-evib besedah: Za ndrod živeti In zanj le trpeti, To geslo nam bodi Tud' v vsaki nezgndi!« Iz Katičine. Na Muljavi pri Zatičini se je 15. preteč. m. slovessno odkril spomenik, vzidan v Jurčič-evo rojstno bišo. Svečanost je bila sijajna. Iz Gorice. Na tukajšnjeru ženskem učiteljišči so bile preizkušnje zrelosti od 24. — 31. julija. Dostalo jih je 20 kandidatinj in sicer 9 Slovenk in 11 Lahinj, 3 mej njimi z odliko. Iz Ljubljane. Eojstni god našega presvetlega cesarja srao tudi tukajšnji ljudski učitelji veselo praznovali. — (C. k. izpraševalna komisija za splošne ljudske in meščanske šole.) Gospod minister za bogočastje in uk je z ukazora z 12. avgusta t. 1. s štev. 13.267, za prihodnjih šest let, do konca šolskega leta 1884/85, imenoval ravnateljem te komisije v Ljubljani c. k. deželnega šolskega nadzornika Eaimunda Pirker-ja in namestnikom ravnatelja c. k. izobraževališča Blaža Hrovat-a, dalje udom te komisije profesorja c. k. izobraževališča za učitelje in okrajna šolska nadzornika Leopolda viteza Gariboldi-ja in Viljem Linhart-a, profesorja c. k. izobraževališča za učiteljice Vilibalda Zupančič-a, giranazijalnega profesorja in okrajnega šol. nadzornika Miliaela Wurner-ja, profesorja zgornje realke Franca Kreminger-ja, nadučitelja Andreja Praprotnik-a, učitelja c. k. vadnice in okrajnega šolskega nadzornika J. Simo, učitelja godbe Antona Nedved-a in učiteljico na c. k. vadnici Marijo Frohl ich-ovo. — Bivši profesor in duhoven France Metelko je v svoji oporoki v dan 1. maja 1858.1. sporočil darila po 42 gold. za šest ljudskih učiteljev v Kranjski, ki se odlikujejo po nravnosti, marljivosti in ki pridno goje slovenščino in sadjerejo v ljudskih šolah. Prošnje se vlagajo do 4. oktobra t. 1. deželneum šolskemu svetu v Ljubljani. — Nova šolska knjiga je prišla na svitlo pod imonom »Fizika za nižje gimnazije, realke in učiteljišča« spisal in založil Jakob Čebular, c. k. višje realke prof. v Gorici. — Novo »Prvo bfcrilo in slovnica za slovenske ljudske šole« , sestavila A. Eazinger in A. Žumer, je ravnokar izdala Ig. pl. Kleinmayr-jeva in Batnberg-ova tiskarna. 0 obeh teh knjigah bodemo prilično več govorili. — 4. in 5. t. m. to je v ponedeljek zvečer in v torek dopoludne bodo tu naznanjena UČiteljska zborovanja. V ponedeljek zvečer po zboru »Narodne šole« bode v eitalničini gostilnici mala zabava s petjem. Na veselo svidenje!