September/Oktober 2000, Letnik I, Številka 9/10
KOLEDAR PRIREDITEV
OBČINA MORAVČE Kulturni dom Moravče
POROČA IN VABI
S prvimi znanilci jeseni v Kulturnem domu Moravče odpiramo vrata najrazličnejšim prireditvenim dogodkom v sezoni 2000/01.
Minula sezona je bila uspešna, saj je bilo v kulturnem domu 45 različnih javnih prireditev. Te prireditve si je ogledalo blizu 4000 obiskovalcev. Vsak začetek je težak in iz sezone v sezono se z drugimi organizatorji prireditev trudimo, da naš kulturni hram približujemo vsem občankam in občanom. Velika želja je, da bi v čim večjem številu spremljali kulturne prireditve in s svojim obiskom dali priznanje domačim in gostujočim kulturnim ustvarjalcem. Želimo, da bi obiskovalci prireditev tudi na tak način obogatili naše, včasih prehitro, življenje ter ga oplemenitili z novo dimenzijo kvalitete življenja.
Vsem dosedanjim obiskovalcem, ki so v minuli sezoni obiskovali prireditve v našem kulturnem hramu, se zahvaljujemo za njihovo pozornost in njih kot vse druge vabimo, da ostanejo ali postanejo naši redni gostje. Poleg klasičnega obveščanja preko plakatov, vas bomo obveščali na ATV signalu Litija, radijskih postajah, v Koledarju prireditev na 2.strani Novic iz Moravske doline ter s programskimi letaki po gospodinjstvih. Prodaja vstopnic bo eno uro pred vsako prireditvijo v avli kulturnega doma. V predprodaji si vstopnice znova lahko zagotovite v M-marketu in Centru Resnik, katerima se KD Moravče zahvaljuje, za njihovo pripravljenost, da prodajajo vstopnice v predprodaji in s tem pripomorejo k boljši informiranosti.
Letošnjo sezono smo pričeli z mednarodnim šahovskim turnirjem, predavanjem alpinista Tomaža Humarja in prireditvijo za starejše občane.
V nadaljevanju napovedujemo naslednje prireditve
• petek, 6.oktober, ob 9.00 uri: predstava za otroke
iz moravškega vrtca
• nedelja, 8.oktober, ob 19.00 uri: komedija enodejanka Presneta pijača. Nastopila bosta igralca in avtorja Marcel Gomboc in Franci Koražija
• sobota, 21.oktober, ob 19.30 uri: zanimiva komedija Pariz je pač Pariz v izvedbi škofjeloških igralcev
• sobota, 28.oktober, ob19.00 uri: koncert zborovske glasbe pevskih zborov iz Kamnika in Mengša
• Prav tako napovedujemo v prvi polovici novembra priljubljeno prireditev Martinov večer, tokrat po Dolenjsko.
Postanite in ostanite reden obiskovalec našega kulturnega doma!
MILAN KOKAU vodja Kulturnega doma Moravče
Konjerejsko društvo Lukovica
Prireja v soboto, 7.oktobra, ob 10.00 v Spodnjih Kosezah na domačiji Štefana Kvedra Konjerejski dan.
Člani društva (iz občin Domžale, Lukovica, Moravče, Trzin) bodo organizirali ogled konj, ki so last članov, omogočili uporabo konj za jahanje, kasaštvo in vožnjo z vprego ter pripravili razstavo starega orodja in opreme.
Vstopnine ni. Vabljeni.
Srečanje starejših krajanov na Vrhpoljah bo v nedeljo,22.oktobra. Ob 8.00 bo sv.maša, po njej pa družabno srečanje v prostorih KS.
Srečanje starejših krajanov v Pečah bo v nedeljo, 22.oktobra. Ob 8.30 bo sv.maša, po njej pa družabno srečanje s kulturnim programom v prostorih gasilskega doma.
Dekliški pevski zbor Kulturnega društva Tine Kos Moravče obvešča vse članice, da bo zbor pričel z rednimi vajami v sredo, 11.oktobra, ob 19.00 v pevski sobi. V svoje vrste članice toplo vabimo nove pevke.
Sreda, 11.oktober, ob 19. uri v Kulturnem domu Predstavitev in soočenje kandidatk in kandidatov za poslance v 4.enoti - 10. volilnem okraju.
Združena lista socialnih demokratov
VABI
na okroglo mizo z naslovom Ali slovenski in s tem moravški kmet lahko preživi po vstopu Slovenije v Evropsko unijo
Okrogla miza bo v vasi Peče 8. oktobra 2000 ob 9.30 uri. Sodelovala bo dr. Katja Vadnal, profesorica na Biotehniški fakulteti v Ljubljani Vabljeni
Knjižnica Domžale objavlja nov urnik enote MORAVČE
Vegova cesta 9 1251 MORAVČE
TEL: (01)723-13-59
Urnik knjižnice: ponedeljek: 16.00-19.00 torek: 14.00-19.00 četrtek: 15.00-18.00 petek: 11.00-14.00
2
Novice iz
vsa mračna in temačna, zbira na paleti barv prve barvne odtenke, a v izobilju obdarja trud pridnih rok s sadovi, pridelki, gozdnimi sadeži. Ta čudni letni čas, ki te po svoje navdaja z izobiljem, hkrati prinaša strah pred temo, temo dneva in temo duha. Česa pa se moramo bolj bati? Temo dneva se da razsvetliti z ljučjo. V temo duha si svetloba le s težka utira pot, saj je od vsakega primerka človeške vrste odvisno, za koliko znanj, izkušenj, razgledanosti in pripravljenosti je v njegovem duhu volje. Da. tiste ta prave pozitivne dobre volje. Volje, po kateri se vsakdo razlikuje od drugega. Nekateri jo premorejo več, drugi manj, a cilj bi moral biti vsem enak - razsvetliti duha do tiste mere, da obogati lastni jaz z njim pa tudi vse, s katerimi se srečujemo. Nikoli se ne znajdemo v tako temni temi, da ne bi uzrli vsaj najbolj medle svetlobe. Žal. pa se vse prepogostokrat znajdemo v stanju popolnega pomanjkanja volje. Toraj nadvse učinkovito orožje za spopad je volja in ne bojmo se, da bije imeli kdaj preveč.
jesenskih barv je skoraj neskončna. Neskončne so tudi ponudbe, predstavitve, polemike in obljube kandidatov in kandidatk na državnozborski paleti predvolilnega časa. In le neskončna volja duha nas bo pripeljala do pravilne odločitve, ko bomo v nedeljo, 15. oktobra, obkrožili neko številko pred nekim imenom. Volitve so dogodek, ki se jim mediji ne morejo upreti, tudi najmanjši ne. kot je naš »Moravčan«. Kar nekaj strani je namenjenih predstavitvam kandidatk in kandidatov za naš volilni okraj. Prepričana sem. da so spodobne in služijo svojemu namenu. Le nekatere stranke pa so bile pripravljene seči globlje v žep in si zagotoviti celo predstavitveno stran.
V tej številki preberite
Županova stran.................................................str. 4
Pet minut s svetnikom......................................str.5
Odvoz kosovnih odpadkov..............................str.6
Razpis za sofinanciranje izdelave
gozdnih vlak.......................................................str. 7
Volitve 2000......................................................str.8
Sto let gasilstva na Moravškem..................str.14
Tudi za Rokodelke je konec počitnic............str.19
Drugi Baragovi dnevi.......................................str.20
Drugi mednarodni šahovski turnir..............str.22
Jamarji očistili Spodnjo Tomičevo jamo ...str.24
Spisek zamolčanih žrtev (nadaljevanje).......str.26
Vi vprašujete, mi iščemo odgovore...........str.27
Vabilo na izobraževanje.................................str.28
Zanimivosti iz Domžal, Mengša
in Lukovice.........................................................str.30
Naslednja številka bo predvidoma izšla 16. novembra. Vaše prispevke pričakujemo do petka, 3. novembra. Oddate jih lahko na sedežu Občine Moravče osebno, pošljete po pošti ali elektronski pošti. Naslovi so navedeni spodaj v modrem okvirčku.
peres pridnih dopisnikov so na ličnih straneh položeni pred vas. da jih pregledate, preberete in morda za prihodnjič tudi sami kaj napišete. Premor med zadnjo in tokratno številko je bil res dolg. Če ste z nestrpnostjo čakali teh novih vrstic, se jih sedaj lotite s še več volje, saj prinašajo veliko zanimivihin in tudi pomembnih informacij.
^CT& sadov na barvni paleti jesenskih volitev naj bo za vsakega od nas čim bolj radodarna v vseh prihodnjih štirih letih.
Pozdravljeni do novih uvodnih vrstic.
BERNARDA MAL urednica
Novice iz Moravske doline
6. oktober 2000, Letnik I, Številka 9/10
Fotografija na naslovnici: Renata Tič
Novice iz Moravske doline je informativno glasilo Občine Moravče, ki je tudi izdajateljica. • Izhaja predvidoma enkrat mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. • Sedež izdajatelja in naslov uredništva: Občina Moravče, Trg svobode 4, 1251 Moravče, telefon 731-035. • Izdajateljski svet: Matjaž Kočar, Janez Cerar, Roman Cerar, Roman Novak, Stanislav Ravnikar. • Urednica: Bernarda Mal, tel. 723-18-78, E-pošta moravske.novice@email.si. • Uredniški odbor Bojana Dorič. Nevenka Marolt, Milka Novak, France Ravnikar. • Lektoriranje: Jana Kovic. • Oblikovanje in priprava za tisk: Andrej Lombar. • Tisk: Tiskarna Januš. • Naklada 1400 izvodov.
Vsi prispevki, ki jih pošiljate za objavo, morajo biti lastnoročno podpisani, imeti morajo datum in kraj pisanja, naslov prispevka, zapisavtorja besedila in fotografij. Ce pišete v imenu društva, politične stranke, skupine ljudi, opremite dopis z žigom in podpisom odgovorne osebe. Poleg prispevka, če imate le možnost, oddajte tudi zapis na disketi ali ga pošljite po E- pošti. Prispevki naj ne presegajo ene tipkane strani v običajni velikosti pisave. V nasprotnem primeru bomo prisiljeni prispevek zavrniti ali krajšati. Rokopisov ne ^sprejemamo! Slikovnega in pisnega gradiva ne vračamo!_^
Moravske doline
Spoštovani
Po dolgem poletnem zatišju je pred vami nova številka našega časopisa. Seveda je to zgodnje jesensko obdobje obarvano z novimi aktualnimi vsebinami, ki ji krojijo podobo predvsem predvolilne aktivnosti političnih strank povsod po Sloveniji. In tudi naša občina se ni mogla izogniti mrzlici teh dogodkov.
Če želim o tem napisati nekaj stavkov kot opazovalec, lahko rečem, da so vsi dogodki v preteklih mesecih napovedovali razplet, ki seje dogodil sredi poletja.
Prišlo je do razpada občinske koalicije SLS, SKO in SDS takoj potem, ko seje oblikovala na državnem nivoju nova stranka, ki jo vodi dr. Andrej Bajuk, to je NSi. Upravni odbor stare SKD seje odločil, da se ne misli na občinskem nivoju združiti z SLS in je ustanovil ter se pridružil NSi. Kljub temu pa ta odločitev ni bila enotna, tako da seje polovica svetnikov iz vrst SKD povezalo s SLS in tudi v Moravčah smo dobili novo združeno SLS+SKD Slovensko ljudsko stranko. Da je res prišlo do povezave med članstvom obeh strank, kaže tudi udeležba na jesenskem taboru SLS+SKD v Mariboru. Seveda so nekateri pričakovali, da bodo politične spremembe pomenile krizo v političnem delu občine, a so se krepko ušteli, kajti spet je prevladala razumnost članov občinskega sveta, ki so kljub formalni koaliciji ves čas delovali konstruktivno v korist občine. Tu bi želel izpostaviti LDS, nekatere neodvisne svetnike in v nekaterih odločitvah tudi ZLSD. Konstruktivnost pa zagovarja vse obdobje tudi SDS. Krize ni povzročil niti odstop oziroma izglasovana nezaupnica podžupanu Romanu Novaku, ki je bil razrešen tudi s funkcije predsednika odbora za šolstvo in otroško varstvo. Novi predsednik odbora je postal gospod Ivan Vidic, ki mu je občinski svet v celoti zaupal opravljanje te odgovorne funkcije.
Neformalna obrazložitev ministrstva je bila, da se pripravlja    nov   zakon o
financiranju občin, ki bo spremenil sistem in to je tudi razlog, zakaj ni mogoče izdajati soglasij za daljše obdobje. Tako žal ostaja podjetje Termit še vedno registrirano v občini Domžale. To pa pomeni, da mora Termit nekatere davke odvajati občini Domžale in ne občini Moravče, ki ji zagotavlja prostor za eksploatacijo in firme brez njega enostavno ne bi bilo. Mogoče je to tudi tema za prihodnjo skupščino tega podjetja. Vse je seveda odvisno od delavcev- lastnikov podjetja. Škoda, da je bila ta priložnost zamujena koncem avgusta, ko je bila sklicana redna skupščina. Z zanimanjem smo pričakovali, ali bo nadzorni odbor podjetja predlagal dnevni red, ki bi obravnaval tudi spremembo registracije firme z novim sedežem v Moravčah. Žal se to ni zgodilo. Zanimivi pa so tudi komentarji, zakaj ne. Občina je dogajanja z zanimanjem spremljala predvsem skozi zorni kot potencialnega lastnika 20% delnic. S tem pa bi postala tudi daleč največji posamezni lastnik podjetja.
Kot tretjo točko smo obravnavali rebalans proračuna, ki bo moral slediti zamrznitvi reševanja problematike »stare Rašice«. S tem je prišlo v letošnjem letu do izpada blizu 20 mio. SIT, kar pomeni, da se bo za ta obseg moral zmanjšati obseg nekaterih investicij, oziroma se bodo morale nekatere obveznosti prenesti v prihodnje leto.
Prav tako smo uvedli prakso delovnih posvetov posameznih predstavnikov (svetnikov) političnih strank in posameznikov pri obravnavi aktualnih vprašanj, pred katerimi je trenutno občina. Na prvem tovrstnem posvetu, katerega osnovni cilj je, da izven okvira političnega obnašanja na sami seji občinskega sveta, izmenjamo poglede in stališča pri oblikovanju predlogov za sprejemanje izvršilnih sklepov na sejah občinskega sveta. Tako smo obravnavali odprto vprašanje o nadaljnji usodi naše knjižnice. Osnovno vprašanje je bilo, ali ustanovimo svojo samostojno knjižnico ali ostanemo v navezi z Domžalami ali pa se priključimo, kateri izmed ostalih knjižnic v neposredni bližini. Razlog za tovrstno razmišljanje je temeljil na tem, da bo knjižnica po novem stala občino letno okoli 12 mio. SIT, ali za lažjo predstavo tistim, ki še vedno računajo v tuji valuti, blizu 120.000 DEM letno. Vemo pa, da je naša knjižnica odprta le nekaj ur tedensko. Seveda gre za globalno odločitev. Ne glede na to, pa bomo morali že sedaj poskrbeti za nove prostore čitalnice, ki jo zahteva že dosedanja organiziranost dela.
Druga pomembna tema je bila obravnava sklepa o nakupu delnic podjetja Termit. Ugotovili smo, da Ministrstvo za finance ne daje soglasja za kreditne pogodbe oziroma zadolževanje več kot za obračun enega proračunskega leta. Naš dogovor pa je temeljil na večletnem programu.
In kaj se je pravzaprav dogajalo. Občinski svet je imel na dnevnem redu seje tudi obravnavo aktivnosti v zvezi s pozidavo navedenega kompleksa. Svetniki so imeli na mizi kar dve potrdili, da navedena parcela ni v denacionalizacijskem postopku. Ta potrdila izdaja Upravna enota Domžale. Prav tako je bila podpisovana peticija krajanov o tem, da si ne želijo velikega stanovanjskega bloka. Na dan seje občinskega sveta pa smo s strani Upravne enote po faksu prejeli opravičilo za prejšnje dokumente in obvestilo, da je parcela v denacionalizacijskem postopku. To pa pomeni moratorij aktivnosti na tej parceli vse do zaključka postopka. Neformalno pa sem izvedel, da bi bila pristojna služba škofije pripravljena prodati zemljišče za izgradnjo bloka, v kolikor bi se pogodila z občino Moravče o deležu prodaje. Naše stališče je, naj se postopek konča in bo potem nesporni lastnik torej občina na eni strani ali župnijski urad oziroma škofija, vodila postopek pozidave v skladu s sprejetim prostorskim planom. Skupna vrednost zemljišča znaš blizu 40 mio. SIT. Neposredni sosedje so se tako za nekaj časa oddahnili. Seveda pa bo o temi tega projekta še tekla razprava, ko bodo vsi potrebni postopki končani. To pa je tudi čas za vsebinski razmislek.
Vesel pa sem aktivnosti občanov, kajti končno so se le začele razprave o bodočnosti našega kraja. To so nekateri izkoristili tudi za napad na Občino in župana v smislu politične
4
KONEC PREPOVEDI
pranja avtomobilov, dvorišč in zalivanja vrtov iz vodovodnega sistema Gradišče - Imenje - Prikrnica
Dne 28.2.2000 je župan Občine Moravče Matjaž Kočar izdal sklep o prepovedi pranja avtomobilov, dvorišč in zalivanja vrtov uporabnikom vode iz vodovodnega omrežja Gradišče - Imenje - Prikrnica.
Zaradi izboljšanja razmer je prepoved preklicana!
Prav je, da se ob delni odpravi pomanjkljivosti na tem vodovodnem sistemu zahvalimo vsem tistim občanom, ki ste spoštovali nujen ukrep, saj bi sicer prišlo do prave katastrofe in do izrednih razmer pri oskrbi s pitno vodo. Nekateri se žal niso menili za prepoved in so zavestno kršili odredbo Občine Moravče, ki je lastnik vodovoda, in priporočila upravljalca vodovodnega omrežja o omejitvi porabe vode, češ saj vodo plačamo. Ti občani bi morali pomisliti na tiste, ki so ob najmanjšem izpadu ali padcu pritiska ostali brez vode. Pomisliti je treba tudi na stroške prevozov vode z avtocisternami, ki v končni fazi tudi pomenijo podražitev vode.
Vodovodni sistem Gradišče - Imenje - Prikrnica pokriva območja vasi: Imenje, Prikrnica, Dole pri Krašcah, Gorica, Krašce, Sv. Andrej, Dvorje, Selo pri Moravčah in Goričica, kar pomeni, veliko gospodinjstev, vezanih na vodohrame s premajhno kapaciteto. Vodovod se je gradil v sedemdesetih letih, po zaključku del pa je bilo zgrajenih še veliko novih stanovanjskih in gospodarskih objektov in priključenih nekaj novih vasi. Vrednost priklopnih taks nikakor ni naraščala v sorazmerju s sredstvi, potrebnimi za izgradnjo dodatnih kapacitet. Občina Moravče je v dogovoru z Občino Lukovica sofinancirala 60% (od skupne vrednosti 9.097.763,40 SIT) stroškov nove vodovodne povezave med naseljema Gradišče in Preserje pri Lukovici. Pri obnovi cevovoda v občini Lukovica je prišlo do zapletov, zato se tudi stanje toliko časa ni izboljšalo. Končno je bila zadeva urejena in upamo, da bo oskrba z vodo v bodoče manj motena. Vsi pa moramo vedeti, da bo za dolgoročno nemoteno oskrbo potrebno zamenjati vodovodne cevi in povečati kapaciteto vodohramov na območju vodovodnega sistema Gradišče - Imenje - Prikrnica.
M. BRODAR
diskreditacije in obtožb, a tega smo že vajeni in nas pri delu ne moti več. Zato bi želel ponovno povabiti vse krajane k sodelovanju pri oblikovanju sprememb in dopolnitev našega občinskega Prostorskega plana, ki se bo začel to jesen in končal predvidoma v spomladanskih mesecih prihodnjega leta z javno razgrnitvijo in sprejemom na seji občinskega sveta.
Še nekaj besed na kratko o poteku investicij predvsem na področju razvoja cestne infrastrukture. Zadnji rezultati kažejo, da bomo lahko v celoti zaključili program. Nekaj težav bo pri projektih izgradnje vodovodnih sistemov zaradi zaostrovanja pridobivanja soglasij (obvezni vpis služnostne pravice), a glavne investicije bodo tudi tu v veliki meri zaključene (Drtija- Moravče). Prav tako pa bomo v prihodnjem obdobju slavnostno predali svojemu namenu prizidek k osnovni šoli.
Za konec bi vas vse krajane, predvsem pa volivce povabil na zanimivo predstavitev vseh kandidatov, ki bodo kandidirali v našem volilnem okraju za člana Državnega zbora RS. Soočenje bo 11.10. 2000ob 19.00 v kulturnem domu. To bo priložnost da bomo spoznali ljudi, ki nas bodo mogoče zastopali v državnem zboru.
MATJAŽ KOČAR, župan
Pet minut s svetnikom
FRANC TIC
Na gričku ob cesti, ki vodi na prelaz Grmače, slab kilometer iz Moravč, v hiši s prelepim razgledom na Kamniško-Savinjske Alpe in Limbarsko goro, živi s svojo družino Franc Tič, svetnik v OS Občine Moravče iz stranke SLS, sedaj SLS SKDSIovenske ljudske stranke.
Franc je po poklicu strojni ključavničar. 25 let je delal kot skupinovodja v Mlinostroju. Leta I992 pa se je spoprijel z obrtništvom. Ukvarja se z obnovo in montažo mlinskih in silosnih naprav v mlinsko-predelovalni industriji. Zaposluje tudi pet delavcev strojne smeri. Do osamosvojitve je Franca politika samo zanimala, ni se z njo aktivno ukvarjal. Po osamosvojitvi je postal član SLS. Vrsto let je deloval v društvu AMD Moravče kot športni funkcionar na športnih prireditvah iz motociklizma.
V občinskem svetu je predsednik odbora za drobno gospodarstvo in obrt. Meni, da je obrt slovenski narodni zaklad. Dovoliti moramo, da bo resnično zadihala v vsej svoji ustvarjalnosti. Graditi moramo na majhnih, a perspektivnih projektih. Zaupati moramo v to, kar sami zmoremo.
V moravški občini je okoli devetdeset obrtnikov, med njimi pa so razlike v obsegu poslovanja. Odbor za obrt in podjetništvo stremi za ureditvijo obrtne cone, saj ta prinaša pogoje za perspektivo zaposlovanja, ogled in »moč« občine. Meni, da imajo ljudje večkrat napačno predstavo o obrtnikih. Večkrat organizatorji raznih kulturno-zabavnih prireditev nabirajo sredstva s spiskom obrtnikov v roki. Zatrditi moram, da obrt ni le šopek, iz katerega nenehno trgamo cvetove, ampak prinaša predvsem vlaganja, odrekanja, veliko dela in fleksibilnosti.
O delu občinskega sveta z županom na čelu ima pozitivno mnenje, vzpodbudno je, da se na podeželju gradi infrakstruktura v veliko večji meri, kot v času, ko smo bili v sklpu domžalske občine. V občinskem svetu deluje aktivno, zavzema se predvsem za razvoj podeželja in malega gospodarstva, kar je tudi ključnega pomena za razvoj občine.
BOJANA DORIČ
Moravske doline
5
Bogata jesenska bera v občini Moravče
Letošnja jesen je prinesla na ceste v občini Moravče lepo število kilometrov novih rekonstruiranih in asfaltiranih cest. Skupno je bilo do sedaj poasfaltiranih kar okoli 7 km lokalnih in ostalih cest v občini.
Največji zalogaj je bil vsekakor na cesti Moravče - Podstran -Krašce in Dole-lmenje, kjer je bilo poasfaltirane skoraj 4 km ceste, nerešen ostaja le še dober kilometer ceste. Novo asfaltno prevleko so dočakali zaselki v Češnjicah pri Moravčah, kjer je bilo položenega okoli 1,5 km asfalta, za okoli pol km je manj makadama na cesti proti Limbarski gori, kjer je cesta poasfaltirana do Hrastnika, prvih nekaj sto metrov asfalta so dobili v Križatah, v Spodnji Dobravi, Cesti na Grmače
Prijetno srečanje so ob otvoritvi pripravili v Podstrani. kjer so po dolgih letih dobili asfaltno povezavo tako do Moravč, kot tudi do Krašc.
v Moravčah in v Zgornjem Prekru. Izvedena je bila tudi preplasitev Detelove ulice v Moravčah, tako da bo pot do pokopališča bolj urejena. V teku so tudi rekonstrukcije nekaterih cestnih odsekov, del teh cestnih odsekov se pripravlja za izvedbo še v letošnjem letu.
Poudariti je potrebno, da tako uspešnen razvoj ne bi bil mogoč brez sodelovanja občanov, saj so nekateri bolj, nekateri pa malo manj pripomogli pri izvedbi posameznih investicij. Prav zato gre posebna zahvala tistim, ki so se vključili v skupna
prizadevanja za posodabljanje cest v občini Moravče, posebno še članom gradbenih odborov, ki so marsikdaj morali sprejeti plaz neupravičenih kritik posameznih občanov. Vse potrebe in želje vsekakor niso mogle biti izpolnjene, saj je Občina Moravče znaten del proračunskih sredstev namenila za izgradnjo prizidka k osnovni šoli.
Zaradi izredne suše so v letošnjem letu prišli bolj do izraza problemi vodooskrbe. Skupaj z Občino Lukovico nam je uspelo zgraditi vodovodno povezavo v Preserjah pri Lukovici, ki bo, tako vsaj upamo, vsaj začasno razrešila problem vodovoda v zahodnem delu naše občine. V teku so priprave na zamenjavo vodovodnih cevi na odseku Drtija - Moravče, v Spodnji Javoršici in vTuštanju, potekajo pa tudi dogovori o prevzemu vodovodnih sistemov v Javoršici in na Limbarski gori. Povdariti je treba, da so se znatno poostrili pogoji za pridobitev gradbenih dovoljenj, kjer bo potrebno podpisana soglasja in dovoljenja za služnost podpisovati pri notarju, oziroma jih vknjižiti v zemljiški knjigi. Zaradi bolj zapletenih postopkov želimo, da bi se občani z razumevanjem odzvali vabilom na podpis soglasij oz. dovoljenj za služnost na zemljiščih, kjer potekajo komunalni vodi.
Vsi se veselimo rekonstrukcije državne ceste na odseku Goričica - Moravče, kjer pa žal prihaja do nekaterih zapletov pri pridobivanju zemljišč. Rekonstruirana cesta naj bi zagotavljala večjo prometno varnost, tako voznikom, kot tudi pešcem. Žal pa ugotavljamo, da na novo rekonstruirana cesta postaja tudi dirkališče posameznih voznikov, ki bodo izničili skupna prizadevanja upravljalca ceste in Občine Moravče za zagotovitev varnega prometa po tej cesti. Prav je tudi, da pohvalimo Cestno podjetje Ljubljana, ki rekonstrukcijo izvaja med prometom, pri tem pa ne prihaja do večjih zastojev. Upamo, da se bodo razrešili odprti problemi pri pridobivanju potrebnih zemljišč in bo cesta rekonstruirana od Goričice do Moravč.
M. BRODAR
Češnjice bogatejše za asfaltno cesto
Zadnja leta se je v Češnjicah zgodilo kar precej sprememb. Zgradilo se je veliko novih hiš in tako je danes hišnih številk že krepko čez 40. Še ne dolgo nazaj je bila poseljena le ravnina z redkimi izjemami na okoliških vzpetinah. In le ti prebivalci so bili pogosto prikrajšani za dobrine, ki so bile za nižje prebivajoče stanovalce nekaj povsem samoumevnega. Tako je bilo na primer s telefonom, vodovodom in nenazadnje tudi z asfaltiranimi cestami. Kopa so se vsi prebivalci združili in se odločili, da je potrebno nekaj storiti, se je kmalu pokazal uspeh. Tako so lansko jesen kljub nasprotovanju nekaterih le stekla zemeljska dela. Letos pa je bil položen še asfalt. Da pa bo vožnja varnejša, je bila položena tudi cestno-hitrostna ovira. V želji, da bi nove pridobitve dolgo in predvsem dobro služile uporabnikom, so v petek, 22.9.2000, župan Matjaž Kočar, podžupan Roman Cerar in Srečko Kopač simbolično prerezali trak in tako tudi uradno otvorili novo asfaltirane odseke. Župan je imel ob tej priložnosti govor, nato pa so se s kočijo popeljali na ogled vasi in novo asfaltiranih cest. Da pa bi otvoritev vsem ostala v kar najlepšem spominu, je sledilo družabno srečanje ob hrani in pijači.
NEVENKA MAROLT
JAVNO KOMUNALNO PODJETJE, PRODNIK d.o.o.
Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o. bo opravilo odvoz kosovnih odpadkov v jesenskem periodu v občini Moravče
med 10. in 13. oktobrom 2000.
Akcija je namenjena odstranjevanju kosovnih odpadkov iz gospodinjstev, ki morajo biti samo na dan rednega odvoza do 5. ure zjutraj postavljeni poleg zabojnika.
Med kosovne odpadke iz gospodinjstev ne sodijo nevarni odpadki kot so: embalaže škropiv, olj, barv, lakov in podobno, katere odstranjujemo v posebni akciji odvoza nevarnih odpadkov, sodov, avtomobilskih delov in akumulatorjev.
Poleg tega med kosovnimi odpadki ne bomo odstranjevali gradbenega materiala ter ostankov obžaganega drevja in živih meja.
6
Novice iz
1
Občina Moravče objavlja
JAVNI RAZPIS za sofinanciranje izdelave gozdnih vlak v občini Moravče za leto 2000
I. Predmet razpisa
Predmet razpisa so sredstva, zagotovljena v proračunu Občine Moravče za izdelavo gozdnih vlak na območju občine Moravče v letu 2000. Sredstva bodo dodeljena za naslednja dela pri izdelavi gozdnih vlak:
strojna dela za novozgrajene gozdne vlake strojna dela pri razširitvi obstoječih gozdnih vlak Za omenjena dela bodo dodeljena sredstva v višini največ 70% priznanih in odobrenih strojnih ur.
II. Pogoji
Sredstva so razpisana v višini 657.000 tolarjev.
1. Upravičenci do sredstev so fizične osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in imajo gozdne površine na območju občine Moravče.
2. Upravičenci, ki so v zadnjih petih letih že pridobili sredstva za sofinanciranje izdelave gozdnih vlak ali niso realizirali odobrenih del, ne morejo kandidirati na tem javnem razpisu.
3. Kot priznana osnova, od katere se sofinancira vlaganje, se upošteva vrsta stroja in vrsta dela. Orientacijske cene strojnih ur po vrstah stroja:
bager z zajemalno žlico 5.000 SIT bager s kladivom 5.500 SIT rovokopač z zajemalno žlico 3.500 SIT rovokopač s kladivom 4.000 SIT
4. Prednost pri sofinanciranju bodo imele vlake:
pri katerih morajo lastniki izvajati sanitarno sečnjo pri katerih bo z izdelavo vlake zajeta možnost spravila lesa iz čim večje površine gospodarskega gozda z lesno zalogo
lastnikov gozda, ki se ukvarjajo le s kmetijsko dejavnostjo
5. Rok za oddajo vlog z vsemi zahtevanimi prilogami je 20. oktober 2000 do 12. ure. Vloge s pripisom »Sofinanciranje gozdnih vlak« sprejema Občina Moravče, Trg svobode 4.
Informacije v zvezi z razpisom lahko dobite pri Antonu Petriču po tel. 731-040 vsak torek od 7. do 11. ure ali pri Janezu Ocepku po tel. 731-236 vsak dan od 7. do 9. ure.
6. Upravičenci, ki jim bodo dodeljena sredstva, bodo sklenili z Občino Moravče pogodbo o koriščenju odobrenih sredstev.
IV.      Posebni pogoji razpisa
1. Vlagatelji bodo o rezultatih razpisa obveščeni v 30 dneh po zaključku razpisa.
2. Zoper sklep Komisije za kmetijstvo je dovoljena pritožba v roku 8 dni po vročitvi sklepa pri županu Občine Moravče.
3. Pred izdajo sklepov bo komisija izvedla terenski ogled predvidenih tras za izdelavo novih vlak ali popravilo že obstoječih gozdnih vlak.
Občina Moravče Urad župana
Prvo srečanje slovenskih kmetov v Petrovcah
V nedeljo.16.7.2000, je deset moravških kmetov odšlo na prvo slovensko srečanje. Po uri vožnje smo prispeli v Petrovče.Ogledali smo si kraj in se nato podali na prireditveni prostor, kjer se je ob 10. uri začel kulturni program z državno himno in pesmijo Slovenec sem. Na oder je prišel slavnostni govornik, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice, Peter Vrisk. Pozdravil je vse udeležence srečanja. Posebno pozornost je izkazal mariborskemu škofu dr. Smeju ter pozdravil tudi nekaj županov iz Savinjske doline. V govoru je povdaril, da smo slovenski kmetje revolucionarji, kar nam je tuje, a kljub temu smo pred letom dni v unionski dvorani zahtevali spremembo političnega sistema. Mnogo jih je bilo takrat pri strani in so se upali le gledati, kaj se bo iz tega izcimilo. V letu 1992 se je uresničil 500 letni sen Slovencev in sedaj imamo svojo državo. Povezovanje z Evropo, je poudaril, teče v obojestransko korist, saj Evropa prav tako rabi nas kot mi njo. Slovenska hrana je za Evropo neoporečna. Velik problem, ki pesti vso Evropo, je podcenjena hrana. Z njim se v Evropi strokovnjaki resno ukvarjajo. Čakajo nas še težavna pogajanja na področju kmetijstva. Evropa nas bo cenila bolj, če bomo na pogajanjih več iztržili. Prav tako naša država kmetom ne bo ničesar podarila. Pred vstopom v Evropo si moramo zagotoviti primerljive subvencije, kot jih imajo evropski kmetje, je zaključil svoj govor.
Potem smo odšli v cerkev, kjer je gospod škof vodil sv. mašo. V pridigi je obujal spomine na mladostna leta na kmetiji, na katera ima lepe spomine. Spomnil se je, kako je njegov ded sadil sadno drevje, od katerega imajo koristi vnuki, sam sadov tega drevja ni nikoli užival. Otroci s kmetij so mnogo več časa ob starših in starih starših. Tako bolj občutijo družinske vezi kot po drugih družinah, saj doma pogosto samo prespijo. Vse prepogosto opravičilo za lenobo je, da se nič ne izplača pridelovati. Po končani sv. maši je podeli še popolni svetoletni odpustek.
Nato smo se dobili na travniku za cerkvijo, kjer so kmečke žene pripravile golaž in pecivo, možje pa so točili vino. Domenili smo se, da se še dobimo. Popoldne smo se polni dobrih vtisov vrnili v Moravče.
JOŽERIBIC
Razstava plemenske govedi
V soboto, 7. oktobra, bo na hipodromu v Komendi regijska razstava plemenske govedi, ki jo organizirajo: Govedorejsko društvo Domžale, Govedorejsko društvo Kamnik in Kmetijski zavod Ljubljana. Ocenjevanje živali bo med 10.00 in 11.30 uro, predstavitev mladih govedorejcev med 11.30 in 12.00 uro, ko bo uradna otvoritev razstave z revijo najboljših živali in podelitvijo nagrad. Ker je to predstavitev dosedanjih rejskih dosežkov z območij občin Domžale, Kamnik, Komenda, Moravče, Lukovica, Trzin in Mengeš, vas vabimo, da si razstavo ogledate.
J.O.
III.     Vsebina zahtevka
Vloga za sofinanciranje izdelave gozdnih vlak mora vsebovati: Vse vloge morajo biti oddane na predpisanem obrazcu »Vloga za sofinanciranje gozdnih vlak«
Obrazec »Izjava vlagatelja« (oba obrazca se dobita na Občini Moravče)
Mapna kopija v merilu 1:2880 ali 1:5000 z vrisom vlake (Geodetska uprava Domžale)
Zemljiškoknjižni izpisek (sodišče v Domžalah) in pisna soglasja vseh lastnikov zemljišč na zgornji in spodnji strani vlake, po katerih bo izdelana vlaka.
Moravske doline
7
Na podlagi 39. člena Zakona o volitvah v Državni zbor (Uradni list RS. štev. 44/ 92 in 60/95) izdaja Okrajna volilna komisija 10. volilnega okraja, 4. volilne enote
SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ
za glasovanje državljanov na rednih volitvah poslancev v Državni zbor dne 15. oktobra 2000 v 10. volilnem okraju 4. volilne enote.
VOLIŠČE 4.10.01
KRAJEVNA SKUPNOST DOB, Ulica 7. avgusta 9
Češenik, Dob, Gorjuša, Turnše, Želodnik.
VOLIŠČE 4.10.02
DOM KRAJANOV V ŽEJAH. Žeje 30 Brezovica priDobu. Laze pri Domžalah, Sv. Trojica, Žeje.
VOLIŠČE 4.10.03 OSNOVNA ŠOLA KRTINA, Krtina 41 Krtina, Brezje pri Dobu. Studenec pri Krtini, Škocjan. Rača. Račni vrh, Kokošnje. Zalog pod Sv. Trojico.
VOLIŠČE 4.10.04
GASILSKI DOM HOMEC, Bolkova ulica 46, Homec
Homec: Bo/kova ulica. Gostičeva cesta, I. ulica. II. ulica. III. ulica. IV. ulica, V. ulica, del VII. ulice, VIII ulica. Vaška pot: Nožice: Gostičeva cesta. Grašičeva ulica. Partizanska ulica. Pionirska ulica, Šeskova ulica.
VOLIŠČE 4.10.05
OSNOVNA ŠOLA IHAN. Šolska ulica 5, Ihan
Dobovlje. Brdo, Goričica pri Ihanu. Ihan. Prelog. Selo pri Ihanu.
VOLIŠČE 4.10.06
SAMOSTAN MALA LOKA. Mala Loka 8 Bišče. Mala Loka.
VOLIŠČE 4.10.07
GASILSKI DOM DOMŽALE, Savska cesta 2
Domžale: Cankarjeva ulica razen štev.
1.1 b, 2, 3: Kajuhova cesta 1,2,3.4,5: Ljubljanska cesta 69,69a, 71: Savska cesta od štev. 1 do štev. 45a: Tabor štev.
13.14.15. 15a: Ulica Simona Jenka.
VOLIŠČE 4.10.08
AMD DOMŽALE. Krakovska 18, Domžale
Domžale:Aškerčeva ulica, Brejčeva ulica, Karantanska cesta štev. 2.4. 6,8. 10, 12. 14, 16, 18.20,22:
Karlovškova cesta, Kasalova ulica. Kopališka cesta. Krakovska cesta. Mačkove i. Stranska ulica. Ulica Antona Skoka, Usnjarska ulica. Vodnikova ulica.
VOLIŠČE 4.10.09
GASILSKI DOM STUDA, Študljanska 39, Domžale
Domžale: Brezova ulica. Hrastova ulica. Javorjeva ulica, Jesenova ulica, Radio cesta. Savska cesta od štev. 46 dalje: Študljanska cesta: Šentpavel pri Domžalah.
VOLIŠČE 4.10.10
KULTURNI      DOM RADOMLJE,
Prešernova cesta 43
Hudo, Radomlje, Škrjančevo.
VOLIŠČE 4.10.11
GASILSKI DOM ROVA, Hrastičje 1, Rova Dolenje, Jasen, Kolovec, Rova, Zagorica pri Rovah, Žiče.
VOLIŠČE 4.10 12
DELAVSKI DOM VIR Šaranovičeva cesta 19
Vir: Aljaževa ulica, Bevkova ulica, Borova ulica, Bukovčeva ulica, Čufarjeva ulica, Dvoržakova ulica. Erjavčeva ulica, Finžgarjeva ulica. Gubčeva ulica, Hubadova ulica štev. 6, 6a. 8. 9. 10: Koliška ulica. Litijska ulica. Ipavčeva ulica. Rožna ulica. Sončna ulica. Šaranovičeva cesta. Tkalska ulica, Zoisova ulica: Podrečje.
VOLIŠČE 4.10.13
VRTEC VIR, Hubadova ulica Vir: Hubadova ulica razen štev. 6,6a.8.9.10: Jurčičeva ulica, Kuharjeva ulica. Linhartova ulica, Maistrova ulica, Metelkova ulica. Nušičeva ulica. Osojna ulica. Parmova ulica. Robova ulica, Stritarjeva ulica. Šubičeva ulica, Tolstojeva ulica.
VOLIŠČE 4.10.14
K0LIČEV0 KARTON d.o.o., UPRAVA,
Papirniška cesta 1, Vir
Količevo,
Vir: Papirniška cesta, Umekova ulica, Valvazorjeva ulica, Zrinjskega ulica. Žnidaršičeva ulica.
VOLIŠČE 4.10.15
OSNOVNA ŠOLA KRAŠNJA, Krašnja 24 Kompolje. Koreno. Krašnja. Spodnje Loke, Žirovše.
VOLIŠČE 4.10.16
PRI VINCENCU URBANIJI, Krajno brdo 3 Krajno brdo. Vrh nad Krašnjo.
VOLIŠČE 4.10.17
ZADRUŽNI DOM LUKOVICA, Lukovica 46
Brdo pri Lukovici. Čep/je, Gradišče pri Lukovici, Lukovica pri Domžalah, Preserje pri Lukovici. Spodnje Koseze, Spodnje Prapreče. Trnjava, Videm pri Lukovici, Zgornje Prapreče.
VOLIŠČE 4.10.18
DOM DRUŽBENIH ORGANIZACIJ ŠENTVID
Imovica, Prevalje, Prevoje pri Šentvidu. Šentvid pri Lukovici. Vrba.
VOLIŠČE 4.10.19
PRI AMALIJI D0BERŠEK, Rafolče 32 Dupeljne. Rafolče, Straža, Vrhov/je.
VOLIŠČE 4.10.20
OSNOVNA ŠOLA ZLATO POLJE
Podgora pri Zlatem polju 1
Brezovica pri Zlatem polju. Mala Lasna.
Obrše, Podgora pri Zlatem polju,
Preserje pri Zlatem polju, Trnovče. Zlato
polje.
VOLIŠČE 4.10.21
KULTURNI DOM BLAGOVICA
Blagovica, Gabrje pod Špilkom, Golčaj, Jelša, Korpe, Mali Jelnik, Podsmrečje. Prevoje, Prilesje, Spodnji Petelinjek. Veliki Jelnik, Vošce. Vranke, Zgornje Loke, Zgornji Petelinjek, Zlatenek.
VOLIŠČE 4.10.22
OSNOVNA ŠOLA ČEŠNJICE, Češnjice 9 Češnjice, Lipa. Poljane nad Blagovico, Selce.
VOLIŠČE 4.10.23 ZADRUŽNI DOM TROJANE
Hribi, Trojane, V Zideh, Zavrh pri Trojanah.
VOLIŠČE 4.10.24 PRI RAJKU KERŠIČU, Učak 1 Brš/enovica,   Gorenje,  Javorje pri Blagovici. Log, Podmi/j Prvine, Suša, Šen tožbo/t. Učak.
VOLIŠČE 4.10.25 KULTURNI   DOM MORAVČE. Vegova 9, Moravče Moravče:   Čebulovna ulica. De te lova cesta, M a lova ulica, Marokova  ulica. Partizanska cesta. Rudniška ulica, Šlandrova cesta,    Tomanova   pot. Trg svobode, Vegova ulica; Podstran. Rudnik pri Moravčah, Straža pri Moravčah, Zalog pri Moravčah.
VOLIŠČE 4.10.26 GOSTILNA     NAD LOGOM MORAVČE, Cesta heroja Vasje 13 Češnjice pri Moravčah, Drtija, Moravče: Cesta heroja Vasje,
8
Novice iz
Cesta na Grmače, Mas/jeva cesta. Spodnja Dobrava, Zgornja Dobrava.
VOLIŠČE 4.10.27
PRI URANKARJU, Gabrje 6 Gabrje pod Limbarsko goro, Hrastnik,    Limbarska gora, Mošenik, Selce pri Moravčah, Ples. razen štev. 8 in 9.
VOLIŠČE 4.10.28
PRI FRANCU MAJDIČU, Negastrn 8 Negastrn, Pogled, Serjuče, Soteska pri Moravčah, Vinje pri Moravčah.
VOLIŠČE 4.10.29
ZADRUŽNI DOM KRAŠCE, Krašce 2 Dole pri Krašcah. Dvorje. Gorica. Imenje. Krašce. Prikrnica, Sv. Andrej.
VOLIŠČE 4.10.30
GASILSKI DOM PEČE. Peče 50 Križate,   Peče,  Ples  št. 8,9; Podgorica pri Pečah. Pretrž, Zgornje Koseze.
VOLIŠČE 4.10.31
PRI VALENTINI LAVRINC, Gora pri Pečah 16 Gora pri Pečah.
VOLIŠČE 4.10.32
DOM KRAJANOV HRIB, Hrib nad Ribčami 7
Dešen. Hrib nad Ribčami,Katarija, Spodnji Prekar, Velika vas. Zalog pri Kresnicah, Zgornji Prekar.
VOLIŠČE 4.10.33
KRAJEVNA SKUPNOST VRHPOLJE, Vrhpolje 14
Dole pod Sv. Trojico. Goričica pri Moravčah, Se/o pri Moravčah. Spodnja Javorščica. Spodnji Tuštanj, Stegne, Vrhpolje pri Moravčah, Zgornja Javoršica, Zgornji Tuštanj.
VOLIŠČE 4.10. 997
KONFERENČNA SOBA OBČINE DOMŽALE, Ljubljanska cesta 69, Domžale
Predčasno glasovanje.
Republika Slovenija VOLILNA ENOTA ŠTEV. 4 Okrajna volilna komisija 10. volilnega okraja
Številka: 00800-09/00-21 Datum: 24.8.2000
PREDSEDNIK OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE Peter Golob l.r.
NSi
Nova Slovenija
Krščanska Hudska stranka
Nova Slovenija - BESEDA VELJA
na glasovnici obkrožite
5. NSi ANASTAZIJ ŽIVKO BURJA
Predstavljam sc Vam kot kandidat za poslanca v Državnem zboru RS za območje 4. volilne enote in 10. volilnega okraja in bom po svojem moralnem in političnem prepričanju nastopal v imenu stranke NSi -NOVA SLOVENIJ A-krščanska ljudska stranka. Že drugi mandat opravljam nepoklicno funkcijo župana novoustanovljene Občine Lukovica, kjer sem si nabral dovolj izkušenj za reševanje dnevnopolitičnih in družbenih problemov naše mlade države.
Rojen sem 11. februarja. 1931 v Krašn ji in izhajam iz stare trgovske družine s krajevno pomembnimi rodoljubnimi predniki. Družini s tremi otroki je med 2. svetovno vojno revolucija vzela očeta in mati je odslej nosila vsa bremena vseskozi zapostavljene družine, kar sem močno občutil v svojih najbolj občutljivih letih. Zaradi ideološko spornega predznaka mi je bil onemogočen študij, tako da sem kasneje ob delu končal srednjo strojno šolo.
Že 25 let sc ukvarjam s samostojno obrtniško dejavnostjo, ki se kol uspešno družinsko podjetje razvija in rasle 5-10% letno. Zaupanje občanov me opogumlja v odločitvi za poslansko kandidaturo, saj v Državnem zboru vidim mesto, kjer bom konstruktivno in odgovorno pripomogel k razvoju Slovenije na vseh področjih demokratične rasti, evropei/aci je in prepoznavnosti. Za naše skupno dobro vseh plasti prebivalstva, za splošne eloveeanske vrednote, upoštevajoč družbenogospodarske in kulturne različnosti in korenine slovenske narodne istovetnosti. Za to pa je pomemben evropski vrednostni sistem, ki temelji na poštenju, demokraciji, resnici, pravnih nonnah in državotvorni nacionalni zavesti. Te vrednote so naravni del moje biti in jih osebno uveljavljam s svojim celotnim življenjem.
Temeljna politična vrednota NSi je upoštevanje dostojanstva človeške osebe. Iz njega sledi nedotakljivost življenja od spočetja do naravne smrti; pravica do skladnega razvoja posamezne osebe; pravica do države, ki ščiti narod in manjšine, vse državljane.
V gospodarstvu se bom zavzemal za koncept socialno-tržnega gospodarstva, kot so ga razvile evropske krščansko-demokratske stranke, na temelju zasebnega kapitala, svobodne solidarnosti in pravičnosti. Prizadeval si bom, da se za vse gospodarske subjekte uvedejo enaki pogoji, v katerih je uspeh odvisen od sposobnosti. Zavzemam se za pospešeno privatizacijo in za čim bolj omejene posege države v posamične gospodarske probleme.
Poseben poudarek dajem malemu in srednjemu gospodarstvu, kjer vidim perspektivo v proizvodnji visokokvalitetnih maloserijskih izdelkov. Deloval bom za zaščito slovenskega kmetijstva in za državno pomoč ob bolečem usklajevanju evropskega trga. Podpiram zasebno lastništvo zemlje in gozdov ob upoštevanju zakonodaje, ne glede na poreklo ali izvor lastništva.
V socialni politiki bom vzpodbujal socialno-varstveni sistem, ki bo slehernemu posamezniku zagotavljal dostojni položaj.
Eno najpomembnejših državnih področij je šolstvo. To naj zagotavlja širino, funkcionalno znanje in vzgojo. Posebej poudarjam odgovornost in pravico staršev za vzgojo svojih otrok, to temeljno vzgojo pa naj dopolnjuje vrednostno pluralna šola. Zagotoviti moramo učinkovito, poceni, decentralizirano in državljanom prijazno državno upravo kot servis ljudem. Skladno s programom stranke bom na vsakem koraku dosledno in odgovorno deloval za mimo sožitje in za nacionalni program, ki bo zagotavljal Sloveniji prepoznavno in kakovostno razvojno pot, na demokratičnih temeljih države kot najvišje institucije, v službi ljudstva in civilne družbe. ZA NOVO SLOVENIJO!
Moravske doline
9
ZAUPAJTE V IZKUŠNJE ! - ZA RAZVOJ OBČINE MORAVČE
Pogovor s kandidatom Cirilom Smrkoljem
Kaj ste kot minister v vašem mandatu storili za občino Moravče?
Smrkolj: Moje ministrsko delo je zahtevalo, da sem se posvečal predvsem problematiki celotne države, vendar ob tem nisem pozabil na okolje, v katerem živijo ljudje, ki so me izvolili. Tako sem občanom v svojem mandatu prispeval:
• podporo in sofinanciranje programa razvoja podeželja v občini Moravče,
• zagotovitev sredstev za agromelioracijo (Gora pri Pečah),
• pozorno spremljanje sprememb prostorskih planov v občini Moravče,
• podporo gradnje obvoznice v Moravčah - s pozitivnim mnenjem ministrstva,
• podporo prestrukturiranju kmetij na področju občine,
• stalno pripravljenost za reševanje problemov občanov, kadarkoli so se obrnili name.
Kako bi bogate izkušnje, ki jih imate, pomagale pri razvoju občine Moravče?
Smrkolj: Potrebno je pripraviti program razvoja občine Moravče za vsa področja. V okviru projektov regionalnega razvoja so možnosti za sofinanciranje programov tako iz državnega proračuna kot evropskih virov. Z ustreznim pristopom bom lahko pomagal odpirati velike možnosti za vključevanje občine Moravče v regionalne razvojne programe, ki omogočajo
• samozaposlovanje in uresničevanje podjetniških pobud,
• razvoj podeželja in širjenje turizma,
• dopolnilne dejavnosti,
• izgradnjo potrebne infrastrukture.
Posebno pozornost bo potrebno nameniti ponovni opredelitvi rabe prostora na področju občine in s tem zagotoviti možnosti
• stanovanjski gradnji in
• obrtniško - podjetniški coni
Izkušnje, stiki in osebna poznanstva doma in v Evropi lahko pomembno prispevajo k razvoju občine Moravče in Slovenije. Vse to lahko bistveno dvigne standard in blaginjo občanov, odpira možnosti mladih in zagotavlja urejeno in varno življenje starejših. Da bi vse to izpolnil, potrebujem vašo podporo in podporo Občine Moravče.
Kaj bi želeli sporočiti volivcem?
Smrkolj: Zaupajte v izkušnje!
Ciril Smrkolj
vaš kandidat za poslanca Odločite se za mojo številko 12
SLS
SKD
Slovenska ljudska stranka
10
Novice iz
Demokrati Slovenije
Demokratska stranka Slovenije je prva utemeljevala delovanje na strpnosti in iskanju soglasij med političnimi partnerji.
Demokrati Slovenije smo proti širitvi nestrpnosti do verske, nacionalne, nazorske,
spolne in drugih drugačnosti.
Smo tudi proti širitvi nestrpnosti do neverujočih.
Naš slogan TRETJI BLOK pomeni iskanje konsenza in partnerstva v politiki. Program:
1. Demokrati Slovenije smo za politično suverenost in vojaško nevtralnost, kar pomeni, da smo za dolgoročno postopno in premišljeno vključevanje v mednarodne povezave. Odločitev o povezavah mora temeljiti na referendumski odločitvi širokega narodnega soglasja (dve tretjini).
2. Demokrati Slovenije smo za utemeljitev pravne države, kar pomeni, za spoštovanje ustave in zakonov države Slovenije. Smo za racionalizacijo državne uprave, s ciljem boljšega delovanja in pocenitve. Zavzemamo se za uravnotežen gospodarski in socialni razvoj.
3. Demokrati Slovenije se zavzemamo za varovanje nacionalnih interesov: družine in starševstva, kulture in kulturne dediščine, slovenskega jezika, naravnih danosti in posebnosti.
Demokratska stranka Slovenije je sinonim za napredek.
VOLITE ZASE, VOLITE ZA SLOVENIJO, VOLITE ZA SPREMEMBE! VOLITE DEMOKRATE SLOVENIJE!
Hvala za zaupanje!
Vaš
ROBERT URBANC
Nova
energija
Voli modro! wwwjthy
ZDRUŽENA LISTA
socialnih demokratov
Kot del ekipe Boruta Pahorja se bom zavzemala za:
- dvig življenjske ravni oziroma kvalitete življenja vsakega državljana;
državo, ki daje priložnost mladim;
- dejansko socialno pravičnost in enake možnosti za vse;
dinamično in konkurenčno gospodarstvo za hitrejšo gospodarsko rast;
- državo, v kateri se ne bo potvarjalo preteklosti, temveč oblikovalo prihodnost!
Prihodnost ni črna, temveč modra!
Kristina Brodnik
Moravske doline
11
Kandidatka za poslanko
Stana Stopar
Domžale, Lukovica, Moravče
Rodila sem se 11.11.1943 v Rafolčah pri Lukovici. Po končanem študiju sem najprej na domači šoli poučevala prvi razred, nato pa 14 let kot ravnateljica vodila in usmerjala delo na OŠ Janka Kersnika Brdo. Že drugi mandat sem članica občinskega sveta Lukovica, od 20.1.2000 pa poslanka v Državnem zboru Republike Slovenije.
Verjamem, da so znanje, zaupanje, strpnost, spoštovanje drugačnosti in razvijanje pozitivnih duhovnih vrednot cilj in smisel našega jutrišnjega dne.
Naslov: Stana Stopar, Lukovica 33a, 1225 Telefon: 01 7235037 (med 17. in 19. uro) E-mail: stana.stopar@europe.com -•
Drage volilke in volilci!
Lepa je naša dežela. Samostojna, stabilna. Znamo, hočemo in moremo jo še naprej graditi skupaj. Ljudje iz naših krajev in naselij želimo, da gre Slovenija naprej, in to dokazujemo s trdim delom. O doseženih uspehih pričajo vedno bolj urejeni zaselki, vasi, kraji. Zaslužimo si in zmoremo najboljše.
• Želim, da Slovenija postane prijazna in varna država z uspešnim gospodarskim in pravičnim regionalnim razvojem, z boljšimi šolami, vrhunsko informacijsko tehnologijo in sodobnejšo izgradnjo socialne varnosti.
• Želim, da v novem tisočletju ne bi gradili prihodnosti na preteklih zamerah, temveč da naredimo korak k skupni odgovornosti za razvoj naše dežele.
Naročnik: Liberalna demokracija Slovenije
• Želim Slovenijo po meri vseh. Slovenijo, katere prihodnost bo trdna za nas vse, predvsem pa za naše otroke.
Program Liberalne demokracije Slovenije - LDS -pomeni novo razvojno pot v povezavi mirnega, strpnega in dostojnega življenja, z znanjem, delom in učenjem ter enakopravno vključitvijo v Evropsko unijo.
Spoštovane volilke, volilci! Vabim vas, da obkrožite številko pred mojim imenom in se tako pridružite našemu sporočilu: Slovenija gre naprej!
Stana Stopar
Slovenija naprej
12
Novice iz
1
I?
(/QA A¿
fea. s&vwy¿r
je naše volilno geslo. Čas je, da se nekaj spremeni, da bo za vse nas boljše, lepše, prijaznejše, srečnejše. Zato bo vsak glas, ki ga boste namenili meni, pomenil večjo možnost, da se bo v parlamentu slišal tudi vaš glas, da bo postalo uresničljivo naše in moje prizadevanje, da zgradimo takšno Slovenijo, v kateri boste vsi državljani imeli enake možnosti za pridobitev izobrazbe in zaposlitve, dostojnega življenja ter zakonsko urejene socialne varnosti.
Kot direktorica Urada Vlade Republike Slovenije za invalide, predhodno pa sem strokovno delovala na številnih področjih socialnega in invalidskega varstva, sem dobro seznanjena s številnimi človeškimi stiskami, ki so prisotne v vseh nas. Zato bo vaš glas zame pomenil možnost, da zgradimo Kandidatka SDS. mag. Majda Pučnik-Rudl s svojim stricem, dr. Jožefom Pučnikom takšno Slovenijo, ki bo spoštovala vsakega
državljana, ki bo pravična, demokratična in Vaša kandidatka
evropsko usmerjena, v kateri bo prijetno živeti, saj ~
smo tu doma veseli, sposobni in odgovorni ljudje     ITI3CJ. IVI AJDA PUCNIK"RUDL
GLAS ZA SOCIALDEMOKRATSKO STRANKO JE GLAS ZA PRIHODNOSTI
Volite zase! Volite DeSUS!
DeSUS
izkušnje poštenost strpnost modrost KDO SMO?
Demokratično stranko upokojencev (DeSUS) smo pred desetimi leti ustanovili zato. da bi z načrtnim in tvornim delovanjem takratnim in bodočim upokojencem zagotovili možnost aktivnega družbenega in političnega vplivanja ter kar se da spodobne in pravične pogoje vsakodnevnega življenja. Danes naš program zapolnjujejo še mnoge druge aktivnosti, katerih namen je reševanje življenjskih vprašanj oz. zagotavljanje kakovostnega življenja vsem državljanom. Številke so zgovorne:
• članic in članov nas je preko 35.000
• na zadnjih volitvah je za nas glasovalo 46.152 državljank in državljanov
• organizirani smo v 112 občinskih organizacijah, v vseh mestnih občinah in v 10 pokrajinskih odborih
• v parlament je izvoljenih 5 naših poslancev, v občinske in mestne svete pa 141 svetnikov
Član sveta DeSUS in kandidat za poslanca v 10. volilnem okraju 4. volilne enote Stjepan Šaubert, rojen 28. 5. 1933. je politolog. Dolga leta je deloval v sindikatih, bil član predsedstva Gasilske zveze Slovenije, služboval v zavarovalnici Triglav, zdaj pa je direktor Zavarovalnice Merkur. Že od ustanovitve pred desetimi leti je član DeSUS. V prostem času skrbi za družinsko hišo, redno se ukvarja s hojo, rad tudi rešuje križanke.
Glede nalog DeSUS pa pravi« Za ohranitev pridobljenih pravic, ki izhajajo iz našega dolgoletnega dela in garanja, se bo treba še kako odločno in pametno zavzemati. Zaradi tega so nam potrebni naši lastni poslanci v Državnem zboru, zaradi tega moramo na volitve, zaradi tega ne smemo nasedati leporečju, ki ga je te dni na pretek. Podpreti moramo DeSUS. ki se je dokaza/a kot stranka, ki s svojo strpnostjo, izkušnjami in modrostjo lahko odloči/no vpliva na odločitve našega parlamenta in na dogajanja v družbi nasploh.«
Moravske doline
13
100 let prostovoljnega gasilstva v
Mora včah
S postavitvijo visokega mlaja pri gasilskemu domu v Moravčah so občani začutili, da se približuje veliko slavje.
Gasilke in gasilci, ki običajno ob novem letu nosijo koledarje, so tokrat obiskali občane in jim izročili bilten, ki so ga moravški gasilci izdali ob 100- letnici in vabilo na prireditev ob praznovanju.
Že v petek, 11.8.2000, je bila ob 19.00 v kulturnem domu Moravče slavnostna akademija in podelitev mnogih priznanj zaslužnim članom, veteranom in najvišjih odlikovanj posameznikom, ki so in še aktivno delajo v društvu. Slavnostni govorniki so bili predsednik društva Janez Učakar, župan občine Moravče Matjaž Kočar, predsednik GZ Moravče Ivan Vidic ter predsednik GZ Slovenije Ernest Eorv. Za kulturni del so poskrbeli člani Pihalne godbe Moravče in s čudovitim petjem pevke in pevci Komornega zbora Limbar. Poleg domačih gasilk in gasilcev so se akademije udeležili tudi gostje gasilci gasilskih društev nekdanje skupne gasilske zveze Domžale, ki so ob tej priliki prejeli priznanja, ter ostali Moravčani in prijatelji gasilstva. Slavljenci so ob tej priliki prejeli plakete in spominke. Gasilska zveza Slovenije je ob okroglem jubileju odlikovala Gasilsko društvo Moravče z odlikovanjem za posebne zasluge.
V soboto, 12.8.2000, je ob 18.00 zatulila sirena, kot običajno, ko morajo gasilci priskočiti v nesreči na pomoč, tokrat z drugim namenom. Občanom so želeli pokazati svojo tehniko in usposobljenost reševanja v morebitnih resničnih okoliščinah. Vaja se je odvijala v centru Moravč na Jurkovem
gospodarskem poslopju in stanovanjski stavbi. Prikazano je bilo reševanje z uporabo izolirnih dihalnih aparatov in reševanje ponesrečenca iz zgradbe na nosilih in spustom po lestvi. Še posebno zanimanje med gledalci je pritegnila namišljena prometna nesreča, ko se je osebno vozilo zaletelo v stavbo nasproti občine. Reševalci požarnega centra Količevo
so s tehničnim orodjem za rezanje uspešno rešili mladega šoferja, ki ga je zatem reševalno vozilo ZD Domžale odpeljalo. V vaji, ki jo je pripravilo poveljstvo PGD Moravče, je poleg društev GZ Moravče sodelovalo še PGD Dob, PGD Prevoje, PGD Domžale in CPV Količevo skupno s preko 80 gasilci. Vajo so si z zanimanjem ogledali domači in tuji obiskovalci, verjetno z željo, da se take in podobne nesreče v resnici ne bi dogajale.
Vrhunec slavja je bil v nedeljo, 13.8.2000, ob 15.00 z veliko gasilsko parado, v kateri so sodelovali zastavonoše na konjih, narodne noše, gasilska mladina, 24 praporov, gasilke in gasilci iz društev GZ Moravče, Domžale, Mengša in Lukovice. Takt za strumen in ubran korak parade je dajala Pihalna godba Moravče pod vodstvom kapelnika Saša Vavpetiča. V paradi je bila prikazana gasilska tehnika in nosilci
dihalnih aparatov v popolni opremi. Po krajših nagovorih predsednika PGD Moravče, župana občine Moravče, predsednika GZ Moravče in podpredsednika GZ Slovenije je sledil kratek kulturni program. Nato je Roman Capuder, vodja obrata Termit Moravče, predstavnik botra novega vozila DAF 55, izročil ključe poveljniku društva z željo, da bi vozilo dobro služilo svojemu namenu in bilo čim manjkrat uporabljeno na resničnih intervencijah. Ključe je zatem prevzel šofer Ivo
14
Novice iz
Peterka. Domači župnik Viktor Primožič je opravil lep obred blagoslovitve vozila, boter pa je še kot ponavadi s šampanjcem krstil novo vozilo, ki se je zatem odpeljalo na poskusno vožnjo.
Predsednik PGD Moravče je plakete ob tej priliki podelil Župnijskemu uradu Moravče, GZ Slovenije, botru novega vozila, ki je tudi finančno pomagalo pri nabavi vozila in seveda pokroviteljema celotne zadeve GZ Moravče in Občini Moravče, ki je za nabavo vozila iz proračuna prispevala približno 60 odstotkov potrebnih finančnih sredstev, kar znaša preko 12MIOSIT.
Slavje se je nato nadaljevalo pod prijetnimi krošnjami dreves do zgodnjih jutranjih ur ob zvokih ansambla SVETLIN ter dobri hrani in pijači, ki so jo pripravili moravški gasilci.
MIHA ŠLIBAR
Prostovoljno gasilsko društvo Moravče se zahvaljuje ob praznovanju 100-letnice delovanja-obstoja za izkazano pomoč
vsem krajanom Moravč in prijateljem gasilstva občine Moravče, Kulturnemu domu Moravče, županu Matjažu Kočarju, botru novega vozila- podjetju Termit Domžale, Pihalni godbi Moravče, narodnim nošam, za ozvočenje Janezu Prelovšku, povezovalki Mici Kavka, vsem udeležencem parade, župniku Viktorju Primožiču, Gasilski zvezi Moravče, Gasilski zvezi Slovenije in vsem gasilskim društvom.
Hvala.
Moravški gasilci
ISCG - AVTOŠOLA LONČAR d.o.o. Cesta talcev 10, 1230 Domžale
Že v prejšnji številki Novic iz Moravske doline smo objavili članek » Novosti v avtošoli.Moravče«. Le-ta se je z majem 2000 priključila k AVTOŠOLI LONČAR d.o.o.. Cesta talcev 10, Domžale, (za Srednjo šolo Domžale oz. v stavbi veterinarskega zavoda). Kandidati za vozniški izpit se lahko vključijo v tečaj cestno-prometnih predpisov (CPP) ter opravljajo praktično vožnjo na starem naslovu. To je:
pisarna AMD v stavbi doma upokojencev - Trg svobode 5. Moravče (uradne ure so vsak torek od 15.00 do 16.00) oz. pri poznanem inštruktorju v okolici Moravč - Janezu Vrankarju.
Še nekaj ostalih podatkov o ISCG AVTOŠOLI LONČAR d.o.o.:
Čeprav ima avtošola sedež v Domžalah, stanuje direktor MARKO LONČAR v
Šentvidu pri Lukovici. Ure vožnje se lahko izvajajo na cestah v bližini domov
kandidatov. Za informacije, prijavo in nakup učnih ur, se lahko obrnete na
Marka Lončarja (041/785-735) ali Janeza Vrankarja (041/697-977) in ni
potrebno hoditi na sedež šole v Domžale.
Ure vožnje potekajo na treh vozilih:
1. Golf IV       (Marko Lončar)
2. Nissan micra (Janez Vrankar)
3. Fiat punto    (Tomaž Pogačar)
Vsa vozila so novejšega tipa in je vožnja z njimi prijetna.
Pred pričetkom vožnje je potrebno opraviti teoretični del izpita t.j.Tečaj CPP, ki
ga vodi Barbara Lončar. Za slušatelje iz Moravč in okolice tečaj poteka v
prostorih AMD Moravče. Organiziramo tudi tečaje za traktoriste (»F«
kategorija).
O začetkih tečajev bomo kandidate pravočasno obvestili v medijih in na oglasnih mestih.
MARKOLONČAR
Popravek
V zadnji, 7. Številki, glasila Novic je
prišlo do napake v prispevku -
Blagoslovljena kapelica na Limbarski
Gori. Kapelico je obnovil in uredil
ANTON URANKAR.
Za nastalo tiskarsko napako se
opravičujem.
B. DORIC
Peš na Brezje
Med pomembnimi dogodki letošnjega poletja vam moramo sporočiti, da smo se odpravili na romanje na Brezje na Gorenjskem. V ta znani romarski kraj smo se odpravili peš iz Moravč. 25. in 26. avgusta nas je župnik Viktor Primožič popeljal čez drn in strn v baziliko Marije Pomagaj. Za to svetoletno romanje je zbralo pogum, energijo, srčnost in vero le 11 mladih, vendar smo naše boleče mišice, vztrajnost in žulje darovali tudi za vse farane. Naj bo to kratko sporočilo vabilo, da se nam ob letu osorej pridružite.
IDA KUŠAR
Moravske doline
15
Oživljamo stara prijateljstva, gradimo mostove med generacijami
V nedeljo, 27. avgusta, smo v Pečan praznovali farno žegnanje. Župnijski svet in ostali sodelavci so zopet pripravili nepozabno doživetje.
Tako kot lansko leto so povabili na žegnanje krajane in vse tiste, ki so nekoč prihajali v cerkev sv. Jerneja.
Odziv je bil prav neverjeten in nedvomno prav "požegnan", saj je ob pripravah sodelovalo veliko ljudi, ki so darovali za srečolov, pripravljali pecivo ter poskrbeli za sto drugih malenkosti. Tudi vreme nam je bilo naklonjeno in v sončnem jutru je veselo pritrkovanje vabilo k maši. Praznično sveto mašo je daroval srebrnomašnik Miro Šlibar ob somaševanju nekdanjega in sedanjega župnika, Jožeta Mrvarja in Janeza Zaletela. Polna cerkev je pričala, da naši rojaki tudi tam, kamor jih je zanesla pot življenja, niso pozabili na vero in domači kraj. Po maši se je praznovanje nadaljevalo na prostoru pred cerkvijo. Koliko vzklikov veselja in pozdravov je bilo slišati, koliko različnih govoric! Kako tudi ne, saj so se ljudje raztepli sirom Slovenije, nekateri tudi preko njenih meja. In česa so bili naši rojaki najbolj veseli? V prvi vrsti vabila, saj so bili presenečeni in srečni, da se jih po dolgih letih doma še spomnijo in so v domači župniji še vedno dobrodošli! Veselih ljudi pa je tudi Bog vesel.
Žegnanje tako prerašča svoj prvotni okvir, prehaja v pravi ljudski
praznik, ki oživlja in krepi stara prijateljstva in gradi nevidni
most med generacijami.
Hvala organizatorjem za to čudovito doživetje!
Tega dopoldneva je bilo vse veselo, staro in mlado. Naši rojaki
so za kratek čas pobegnili v preteklost, v že obledele spomine.
Morda bodo tako laže premagovali domotožje, ki se jih bo
polaščalo.
Pa saj se drugo leto na Jernejevo nedeljo zopet vidimo!
JELKA LALIC
Eoto:
TONESTENKO
Zvonovi cerkve sv. Jerneja so privabi/i množico ljudi dobre volje. Po maši nas je s plesnim nastopom razveselila folklorna skupina Društva upokojencev iz Kamnika, katere član je naš rojak Janez Žavbi.
Sejem bilje živ! Srečolov je navdušil staro in mlado. Kako tudi ne. ko pa so s polic vabili domači piškoti in rezanci, suha svinjska krača, domače žganje, košara jabolk, vreče moke, pšenice in krompirja, košarice in cule s kmečko malico, pa še marsikaj! Izkupiček srečolova in darovi vernikov pri sv. maši bodo še kako prišli prav, saj bo treba postoriti še mnogo, da bo župnišče dograjeno. Vsem iskrena hvala!
Janez Rokavec m! je izdelal vhodna vrata novega župnišča, ki so prava mojstrovina in paša za oči. Na sliki (levo) je skupaj s sorodnikom Lovrencom. ki je prav tako mizarski mojster in se je Janez od njega naučil marsikaj koristnega o svojem delu. Zadaj levo naš organistJcže Vidergar mlajši.
16
Novice iz
1
Uspešna povorka na letošnjem Kmečkem
prazniku v Moravčah
Vsi, ki ste na zadnjo julijsko nedeljo obiskali Moravče in 22. Kmečki praznik ste bili verjetno navdušeni nad zanimivo povorko kmečkih del in običajev. Tudi organizatorji. Društvo podeželske mladine Moravče, smo bili nadvse presenečeni nad tako dobrim odzivom s strani vseh sodelujočih na povorki. Zato naj se takoj na začetku zahvalimo vsem, ki ste pripomogli k uspešnosti povorke. Sodelovalo je preko 30 skupin oziroma več kot 250 ljudi in prav vsaka skupina je v svojo predstavitev vložila precej časa.
Mnogi ste se verjetno spraševali, zakaj nismo izbrali najbolj skupine oz. voza, vendar je bilo to nemogoče storiti, ker bi s tem vsem ostalim skupinam naredili krivico, saj so bili vsi vozovi odlično pripravljeni. V letošnji povorki smo povabili k sodelovanju vsa društva iz občine in jim s tem ponudili možnost, da se predstavijo na tako množični prireditvi, vendar so se na naše povabilo odzvali le Športno kulturno društvo Peče s prizorom s panjske končnice. Planinsko društvo Moravče, Društvo podeželske mladine Ljubljana-Moste ter večina društev krajanov.
Povorka kmečkih del in običajev je vsekakor pritegnila največ gostov in prepričani smo, da smo vsem dobro predstavili način dela na naših kmetijah izpred nekaj let. Dokazali smo, da je življenje v Moravski dolini izredno živo in zabavno, saj ni bilo voza z mrkim obrazom. Razveseljivo je, da se je povorke
udeležilo veliko mladine, ki si očitno še zna poiskati vir zabave tudi na podeželju. Poleg tega smo tudi organizatorji mladina, ki je to nedeljo in nekateri tudi nekaj mesecev žrtvovala za to, da pod streho spravimo še en Kmečki praznik v Moravčah. Vsekakor pa povorka ni bila edino, kar smo vam na prazniku nudili. Že ob osmih zjutraj se je v kulturnem domu odprla razstava orodij in prikaza del na kmetiji preko celega leta v preteklosti. Marsikateri obiskovalec je bil presenečen, ker nam je uspelo poiskati orodje, ki ga je uporabljal še v rani mladosti ali pa ga pozna še po starših. V avli so svoje dobrote iz krušne peči ponudile članice Društva podeželskih žena Moravče.
V kulturnem programu po povorki se je predstavila otroška folklorna skupina, k čemer so pripomogli člani TD, mešani pevski zbor Drušva upokojencev Moravče, citrar Rado Kokalj ter harmonikar Jože Vidergar. Nekaj besed sta namenila zbranim tudi predsednik Zveze slovenske podeželske mladine Danijel Rihtarič iz Maribora ter minister za kmetijstvo Ciril Smrkolj.
Za nadaljevanje zabavnega popoldneva je poskrbel ansambelj Nagelj, ki je kljub hudi nevihti, ki je zmotila praznik, nadaljeval z igranjem. Obiskovalci so dokazali, da niso iz sladkorja in se ne bojijo dežja. Po dežju se je veselica nadaljevala ob zvokih ansambla, srečolovu ter hrani in pijači.
Še enkrat se zahvaljujemo vsem sodelujočim na povorki ter kulturnem programu, obiskovalcem, našim članom za pridno delo, ter vsem sponzorjem, še zlasti Občini Moravče. Možno je naročiti videokaseto 22. Kmečkega praznika (posnel ATV Signal Litija, dolžina cca.21'), na naslov društva (DPM Moravče, Zg. Dobrava 8, Moravče). Ob koncu naj vas že kar povabimo na 23.Kmečki praznik.
PETRA JEMEC, Foto: MILAN KRULC
Povabilu DPM smo se člani Društva krajanov Limbarska gora z veseljem odzvali s pripravo voza, na katerem smo predstavili pletenje kit in izdelovanje košev. Celotna povorka je bila zelo raznolika in zanimiva, tako da so imeli gledalci kaj videti in zelo smo veseli, da smo k temu delček prispevali tudi mi. Primaknili pa smo tudi svoj lonček z delitvijo zgibanke o našem kraju.
F.TOMAN
Moravske doline
17
Odprla so se šolska vrata
»MAMA, KUPI ČEVEUČKE-NAŠA ANKA V ŠOLO GRE! OČKA, KUPI TORBICO-ANKA SE UČILA BO.
V TORBICO BO ANKA ZVEZKE DALA,
V ZVEZKE ČRKE NAPISALA. KO BO ČRKE VSE POZNALA, BO DEBELE KNJIGE BRALA.«
Tako kot nagovarja svoje starše mala Anka v pesmici Neže Maurer V ŠOLO, tako so svoje starše zadnje počitniške dni nagovarjali tudi naši šolarji, še posebno tisti, ki so letos prestopili prag prvega razreda.
4. septembra se je nepreklicno začel pouk, za večje učence dopoldne, za naše prvošolce in male šolarje pa popoldne s prijetnim sprejemom in kot se spodobi s sladkim zaključkom prvega šolskega dne.
BARBARA FALE
Športni dan
Popravek
Na tekmovanju iz tradicionalne tehnologije je učenec Jure Jamšek osvoji/na državnem tekmovanju I. mesto in ne 2. kot je bilo pomotoma objavljeno v junijski številki tega časopisa. Za napako se opravičujemo.
Osnovna šola Jurija Vege Moravče KOLEDAR DEJAVNOSTI IN PRIREDITEV V OKTOBRU
2.10. - 8.10. - dejavnosti ob tednu otroka
12.10. - skupne govorilne ure
12.10. - ekskurzija po Dolenjski za 8.razred
16.10. - 20.10. - naravoslovni tabor (Rak, Breženka) za 6.
razred v izvedbi CŠOD 20.10. - naravoslovni dan v živalskem vrtu za 5. razred
Dejavnosti ob tednu požarne varnosti
Dejavnosti ob mesecu športa
Mirjana Golič: Kam po OŠ? Kako izbrati poklic? -
predavanje za 6. in 7. razred 27.10. - obisk grobov padlih za domovino 30.10. - 5.11. - jesenske počitnice
V primeru objektivnih okoliščin si šola pridržuje pravico do spremembe koledarja napovedanih prireditev in dejavnosti.
13.septembra so imeli učenci razredne stopnje športni dan, pohod na sv. Mohor in kros posameznih razredov.
Sončen septembrski dan je bil kot nalašč za prijeten pohod in tekanje po mohorskih poteh. Počitniška kondicijska pripravljenost naših učencev pa je obrodila izvrstne rezultate in seveda nove zmagovalce v teku med deklicami in dečki posameznih razredov. V prvem razredu sta zmagala Irena Rovanšek in Jan Slana, v drugem Ema Lavrič in Aljaž Korošec, v tretjem Tina Bricelj in Rok Markuš in v četrtem razredu Alja Črv in Matic Mihelčič.
Najboljši tekači bodo tekmovali na krosu domžalske regije, ki bo spomladi na Viru.
Najmlajši na Zasavski gori
V soboto, 23. 9. so se mladi cicibani planinci povzpeli na Zasavsko Sveto goro. Sonce se je še skrivalo za oblaki, iz nahrbtnikov je dišalo, mladi korenjaki pa so komaj čakali novih dogodivščin. Vodnici Marija in Barbara sva s starši cicibanov lahko občudovali otroške moči, ki jim ne zmanjka volje in nasmeha, četudi je pred njimi strmina. Od daleč nas je že pozdravljal svetogorski
zvon, nas bodril in nam na vrhu v pozdrav zapel tisto znano ljudsko pesem Zvonovi zvonijo...Mladim smo čestitali za osvojen vrh in jim podelili »zlate medalije« kot se za čas olimpijskih iger spodobi. Požigosali smo planinske dnevnike, pohrustali imenitne prigrizke, se navrteli na vrtiljaku in odrajžali domov.
BARBARA FALE
Šolska vrata so se na široko odprla tudi staršem, ki so svoje nadebudneže zaupali kolektivu moravške šole. Prvi tedni pouka so za nami in tudi prvi roditeljski sestanki. Mnogo staršev se je domov odpravljalo z vprašanjem, če je njihov otrok preveč prepuščen medijem, tiskanim in elektronskim. Koliko zmore glavica, malo večja glavica in še malo večja glava, koristnega sprejeti in še bolj, kaj je tisto, smo si poskušali odgovoriti po uvodnem polurnem predavanju
Andreje Jarc na temo medijske vzgoje. Starši bi vsekakor mora/i vedeti, kaj otrok bere, gleda, posluša ali išče na internetu, in usmerjati njegove zaznave tako, da bi si otrok znal ustvariti sliko realnega življenja in ne izkrivljene podobe, ki jo tako uspešno ustvarjajo mediji in medijske osebe. Človek nikoli ne ve preveč o vzgoji otrok, zato bodo nova aktualna predavanja prispevala k boljši osveščenosti staršev.
MAL
18
Novice iz
1
•••i
C
GARDALAND
Naše sanje o velikem zabaviščnem parku v Italiji so se uresničile. V petek smo se zgodaj zjutraj, dvajset minut čez četrto uro, zbrali pred šolo, polni energije in pričakovanj. Že ob tej uri se je vse naokrog bliskalo, saj je marsikdo od nas poskrbel za lepe spomine tudi na fotografijah. Z malo zamude je prispel avtobus. Naredila se je velika gneča, čeprav nas ni bilo za polen avtobus, si je vsak želel čim boljši sedež, ker je bila vožnja dolga skoraj šest ur. Da se med tem časom nismo dolgočasili, so poskrbeli naši spremljevalci, saj so nam zavrteli film. Ustavili smo se tudi na dveh počivališčih. Vsi smo želel pot nadaljevati čim prej, saj so nam misli neprestano uhajale na velik prostor zabave in užitka. Ko so nam na obraze posijali prvi močni sončni žarki, smo vedeli, da nas loči le še nekaj dobrih kilometrov. Že od daleč smo zagledali napravo, ki se ji reče prosti pad. Takrat smo iz zvočnikov zaslišali, takrat nič kaj zaželen glas
naših spremljevalcev. Skozi eno uho noter, skozi drugo ven, pa smo prisluhnili, še zadnjim napotkom in navodilom. Pograbili smo nahrbtnike in slišalo se je le še naše geslo: »Here I come Gardaland!!!« V skupinah smo se podali na velik prostor, kjer si izbiral med najboljšimi napravami, ki te odklopijo od resničnega sveta. Sicer pa o tem ne bi preveč govorili, ker se ne da vsega opisati, to pač moraš preizkusit in si sam ustvarit mnenje. Čas nam je prehitro minil in marsikdo si je želel, da bi se izgubil in nikoli več našel. A smo vsi zdravi prispeli do avtobusa, kjer smo bili dogovorjeni. V skoraj vseh rokah smo lahko videli spominke na ta nepozabni izlet in hkrati zadnji v osnovni šoli. Avtobus je odpeljal, le še poslovili smo se lahko. Čakala pa nas je spet dolga vožnja. Bilo je veliko ljudi, zato smo se premikali zelo počasi. Takrat si je večina privoščila prvi obrok. Pač ni bilo časa. Nato smo nekateri zaspali, nekateri so »zijali«, vsi pa smo se srečno pripeljali v kraj, kjer so nas čakali. Prav vsak od nas pa bi si želel, da bi še sto takih izletov imel!
KATJA
Varno v novo šolsko leto
Na letošnje novo šolsko leto smo se v občini Moravče dobro pripravili. Obnovljeni oziroma prepleskani so bili prehodi za pešce, oznake »Šola« na regionalni cesti in Vegovi ulici v Moravčah ter na lokalni cesti pri podružnični osnovni šoli na Vrhpoljah. Voznike so na prve šolske dni opozarjali plakati Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije.
Prvošolčki so v šoli prejeli rutice in kresničke, učitelji so jih v prvih dneh spremljali po šolski poti do avtobusne postaje v Moravčah. V akcijo so se vključili tudi policisti Policijske postaje Domžale. Žal mnogi vozniki zmanjšajo plin le, če opazijo policijsko patruljo ali so opozorjeni na skriti radar, ki pa se v Moravčah pojavlja premalokrat. Kaže se potreba po kontroli hitrosti na obnovljeni regionalni cesti, kjer se hitrosti vidno prekoračujejo od dovoljenih.
Za varnost otrok dobro skrbita voznika kombijev Radoš Arsič in Janez Cerar.
Žal ostaja nerešeno vprašanje varnosti na relaciji Moravče - Nadlog, kjer je trenutno šolska pot najbolj nevarna. Občina Moravče se tega zaveda, vendar je rešitev te problematike v največji meri odvisna od nekaterih lastnikov zemljišč, ki nočejo tvorno sodelovati pri zagotavljanju potrebnih zemljišč za razširitev ceste in izgradnjo pločnikov, ter države, ki prepotrebne obvoznice ne uvrsti v svoje plane. Zaradi tega se odmika razreševanje ozkega in nevarnega cestnega grla skozi občinsko središče in tudi ureditev javne razsvetljave, ki bi dodatno zagotavljala varnost pešcev po Marokovi cesti in Cesti heroja Vasje v Moravčah.
M. BRODAR
Tudi za ROKODELCE je konec počitniških dni
Vroče poletne dni so rokodelke izkoristile za počitnice s svojimi domačimi. A tudi na dopustu niso bile brez dela. Skoraj vsaka se lahko pohvali s kakšnim novim izdelkom, ki je nastal v času počitnic. Nekaj jih je naredilo različne kvačkane prtičke, druge so izdelale slike z novimi motivi, nekateri so izdelali paprinate rože.
Ko so se sestale na uvodnem srečanju, so imele pred seboj veliko lepih izdelkov in njihovih fotografij.
Sestavile so plan dela rokodelskih delavnic za leto 2000 / 2001
5. oktober - izdelovanje kvačkanih prijemalk za posode
2. november - darila (okvirji) in slike iz raznih materialov 7. december - voščilnice
4. januar - vozlanje in makrame 1. februar - izdelovanje rož iz posebne mase 1. marec - kvačkanje, izdelovanje kokoši
5. april - barvanje pisanic
3. maj - vezenje, rešilje 7. junij - izlet v čipkarski muzej
Rokodelske delavnice bodo še vedno vsak prvi četrtek v mesecu ob 19. uri v prostorih moravškega kulturnega doma. Vabljeni, da se nam pridružite.
B. DORIC
Moravske doline
19
Drugi Baragovi dnevi v Moravčah
Baragov večer na Drtiji - harmonija glasbe in svetosti
V sobotnem večeru, 16. septembra, je v cerkvi Marije kraljice angelov na Drtiji ob glasbi ponovno zažarel svetli lik Friderika Ireneja Barage.
Pravnik, ki del svojega otroštva preživi na Moravškem, postane kasneje duhovnik, misijonar in škof v Severni Ameriki. Življenje tam je precej drugačno kot med »ljubimi Kranjci«, ki se jih rad spominja, prepleteno je z mnogo lepega in mnogo nevarnostmi. Prvo je zajeto predvsem v navdušenju nad opismenjevanjem Indijancev, slednje v strahu za golo preživetje v trenutkih njihovega brezumja zaradi pijančevanj, velike hibe sicer dobrih ljudi. Baraga je bil med Indijanci spoštovan, ker so uvidevali, da v vsem svojem delu ne išče sebe, kar se pri delu za druge zelo rado zgodi. Baragov lik je s kleno besedo ob branju njegovih pisem oživil France Slapar. Podal je nekaj ključnih trenutkov Baragovega življenja, ki so zaradi dobesednosti v resnici postali življenjski in predstavljivi.
Večer so v umetniške višine dvignili odlični gostje: sopranistka Barbara Tišler, ki študira solopetje na slovitem salzburškem Mozarteumu, violinist Drago Arko, član Slovenske Filharmonije in Vlasta Doležal Rus z zanimivim inštrumentom špinetom - prednikom klavirja iz 16. stoletja. Harmonija raznolikih zvokov ob izvajanju del Purcella, Haendla, Duranteja in Caccinija je polnila prizorišče, svoj delež v prid umetniškemu vtisu je dodala akustičnost cerkvene ladje. Bila je glasba, ki v našem okolju ni znana in pogosta, pa nedvomno more bogatiti kulturni nivo prireditve.
In če smo že pri kulturi domačega okolja, je bilo kot kaže preveč
Baragov duatlon
Kulturno izobraževalno društvo Limbar je v spomin na otroštvo Friderika Ireneja Barage preživeto v gradu Belnek pripravilo v Moravčah v nedeljo, 24. septembra, športno rekreativno prireditev Po poteh Baragovega otroštva. Start je bil ob 13.30 v Belneku pri Drtiji..
Za gorski tek na Limbarsko goro v dolžini okrog 20 km in višinsko razliko 300 metrov je zbralo pogum 10 tekmovalcev, med njimi štirje domačini. Najhitrejši je bil Vladislav Hribar iz Atletskega kluba Domžale, ki je prejel pokal »Zlate krplje«. Baragov duatlon je bil sestavljen iz teka in kolesarjenja. Tekaška preizkušnja jih je vodila ob Drtijščici preko Serjuč, Selc, Straže in Zaloga nazaj na izhodišče, kjer je sedem udeležencev nadaljevalo pot s kolesom ob Drtijščici proti Pečam. Vračali so se preko Gore pri Pečah nazaj na Belnek. Tekaški del v dolžini 7 km in kolesarjenje v dolžini 14 km je najhitreje opravil Tomo Petek iz Šmartnega v Tuhinjski dolini. Tudi on je prejel pokal. Oba pokala je zasnoval Janez Kunavar, izdelal pa mojster Ivan Vidic.
Družinski rekreativni tek in kolesarjenje sta potekala skupaj s tekmovanjem. Udeležilo se ju je več kot 20 rekreativcev. Vsak udeleženec je dobil v spomin majico s simbolom prireditve in vodnik Po poteh Baragovega otroštva, ki ga je pripravil
optimistično pričakovano, da bodo (glede na naslovljence poslanih vabil), če že ne domači ustvarjalci, vsaj eminentni gostje privabili morda še koga od (nenazadnje, sodeč po reprezentativnosti funkcije, ki jim je zaupana) pričakovanih poslušalcev.
Komorni zbor Limbar je z deli domačih in tujih ustvarjalcev pod vodstvom Elizabete Kunavar pričel in zaključil koncertni program, preden je za slovo ob spremljavi obnovljenih orgel v lahko noč izzvenela skupna pesem nastopajočih in občinstva, zadovoljnega z (po zbranih vtisih celo navdušenega nad) novo popestritvijo kulturne ponudbe na Moravškem, tokrat v luči misijonarja Barage.
KUNAVAR, loto:MILKA NOVAK
20
Novice iz
Simon Kušar. Tekmovalne in rekreativne proge so označili markacisti PD Moravče, za varnost na progi pa so poskrbeli gasilci PGD Moravče in Peče.
Ob 16. uri je bila zaključna prireditev na mestu, kjer je nekdaj stal belneški grad. Pokale sta podelila Alojzij Štefan - vodja prireditve in Anastazij Živko Burja-vaščan Krašnje, kjer je Baraga velikokrat stopal iz kočije, ko se je vračal z Dunaja. Od tu je pot do Belneka nadaljeval peš. Na sklepni prireditvi je bilo žrebanje startnih številk udeležencev za praktične nagrade. Prireditev postaja tradicionalni rekreativni dogodek v Moravski dolini z udeleženci tudi iz bolj oddaljenih krajev. Vidimo se torej zadnjo nedeljo v septembru leta 2001!
SIMON KUŠAR, ALOJZIJ ŠTEFAN
Leseni rog isti
Kamorkoli pridejo, vzbujajo pozornost s svojimi lesenimi instrumenti: čudno zavitimi, porisanimi, dolgimi rogovi. Ti so res posebnost, saj so trobente, saksofoni, pozavne in druga trobila ročno izdelani iz smrekovih vej, korenin in vrhačev. Avtor teh izdelkov in idejni vodja lesenih rogistov je Jože Setničar iz Kresnic pri Litiji, sicer tudi član moravške godbe, ki je idejo za lesene instrumente dobil na sprehodu po gozdu, ko je žena ob pogledu na čudne veje, štrleče stran od debel, omenila: "Poglej, kakšne trobente!"
Jože Setničar se je že prej ukvarjal z zanimivim konjičkom: izdeloval je pohodne palice in kipce, vse iz vej in korenin, ki jih je našel na sprehodih po gozdovih.
Instrumenti po obliki malo spominjajo na švicarske alpske rogove, ki so izdelani strojno in so kovinski. Po izgledu in načinu izdelave kot tudi po svojih akustičnih zmožnostih se rogovi med seboj precej razlikujejo. Vsi leseni instrumenti so brez ventilov in odprtin, kakršne srečamo pri njihovih bleščečih sorodnikih.
S prvimi instrumenti, ki jih je izdelal, se je mučil več kot mesec dni, preden je iz njih izvabil želene tone. Ob naslednjem instrumentu je prišel do ugotovitve, da je treba smrekovo vejo s tračno žago najprej vzdolžno prerezati, da lahko v njeno sredico z dletom izdolbe luknjo ustreznega premera in vejo je treba v čim krajšem času zlepiti spet skupaj, sicer se dela posušita in ukrivita vsak po svoje in jih ne more na noben način združiti. Zbirka unikatnih umetnin obsega trideset lesenih instrumentov, izmed katerih največje občudovanje zanje "kača", dobra dva metra dolga korenina, uglašena v C-duru, v
katero so po vsej dolžini vžgane luske. Samo z njeno "kožo" se je Jože Setničar ubadal skoraj štirinajst dni. Največji, basovski rog- imenovan "pom prdon"- pa je rekorder : sestavljen je iz treh delov, v dolžino meri kar pet metrov in štirideset centimetrov.
Lesene rogiste poleg Jožeta sestavlja še nekaj članov moravške in litijske godbe, prvič oz. premierno pa so se predstavili konec aprila 1998 v kresniški dvorani. Do danes imajo za seboj že okoli štirideset nastopov, med drugim tudi koncert v nabito polni Galllusovi dvorani Cankarjevega doma, kamor jih je ob petdesetletnici folklornega delovanja povabil dr. Bruno Ravnikar, izredni profesor na Akademiji za glasbo.
Predstave Lesenih rogistov so vselej sprejete z navdušenjem, hkrati pa z začudenjem, kako lahko "pihalci" iz navadnih smrekovih vej izvabljajo čudovite tone.
ROŽENA GROBOLJŠEK
Moravske doline
21
Drugi mednarodni šahovski turnir MORA V ČE 2000
V nedeljo, 3. septembra, smo organizirali II. mednarodni šahovski turnir v pospešenem tempu (15 minut na igralca), »Moravče 2000«. Turnirja seje udeležilo kar 138 igralcev iz štirih držav; Avstrije, Italije, Hrvaške in Slovenije, med njimi pa kar štirje velemojstri in sedem mednarodnih mojstrov.
Pred turnirjem je bil kratek kulturni program, v katerem je sodelovala Pihalna godba Moravče, Moški pevski zbor Moravče in Franc Javornik, prvak ljubljanske opere, s hčerko Ano-Marijo. Vse navzoče je pozdravil tudi župan Matjaž Kočar. Igralci so odigrali devet kol po švicarskem sistemu. Prepričljivo je zmagal prvi favorit, velemojster Zdenko Kožul, sicer najboljši hrvaški igralec. Premagal je vse svoje nasprotnike, med njimi v edinem velemojstrskem dvoboju tudi VM Duška Pavasoviča. Drugo mesto je osvojil MM Primož Šoln s 7,5 točkami, tretje pa VM Pavasovič ki je zbral 7 točk. Na četrtem mestu najdemo največje presenečenje turnirja, MK Mateja Šebenika, ki je prav tako zbral 7 točk, premagal je tudi lanskega zmagovalca VM Dražena Sermeka, ki je letos končal na devetem mestu. O moči turnirja priča tudi šele 29. mesto velemojstra Georga Mohra, ki je zbral 5,5 točk. Na 15. mestu s 6,5 točkami najdemo najboljšo članico, domžalsko FIDE mojstrico Petro Grošelj, na 25. mestu s 6 točkami pa drugo najboljšo članico Brigito Stadler, nekoč članico zelo močne (bivše) jugoslovanske reprezentance. Priznanja in nagrade zmagovalcem je podelil župan Matjaž Kočar. Na turnirju so sodelovali tudi štirje domači tekmovalci. Najbolje se je odrezal Janez Grčar. Zbral je 4 točke in osvojil 94. mesto. Odličen je bil Marko Zalokar, ki je prav tako zbral 4 točke, osvojil pa je 97. mesto. Brane Klopčič je zbral 3 točke in osvojil 121. mesto, Štefan Zakojč pa 2 točki in osvojil 131. mesto. Za vse domače igralce, ki so praktično brez izkušenj na tako močnih turnirjih, so ti na videz sicer skromni rezultati v tako izjemni konkurenci lep uspeh, predvsem
pa koristno nabiranje izkušenj. Vsekakor je za brzokategornika lep uspeh premagati prvokategornika, kar je uspelo Zakojču ali drugokategornika, kar je kar dvakrat uspelo Zalokarju. Generalni sponzor turnirja je bila Občina Moravče, sredstva pa so prispevali še
Banka Domžale, Gostilna Kavka, Termit Domžale, Nissan servis Krulc, STOL Kamnik, VELE, Vemis - zidarske dejavnosti, Suzuki servis. Mizarstvo Moravče, CR-BAR, Gradbena mehanizacija in prevozi - Marjan Kos, Avtoprevozništvo Bizilj, Kmetija odprtih vrat Lukati, Zavarovalnica Triglav, MIP d.d. Nova Gorica - zastopnik prodaje Franc Bregar, Slikopleskarstvo Zoran Homšak, Avtoprevozništvo Janez Grčar, Lea bar. Kavarna in slaščičarna Detelca, Trgovina SPINA, kmetija Prelovšek in 3R - ekonomska propaganda. Vsem sponzorjem, brez katerih izvedba takšnega turnirja seveda ne bi bila mogoča, se iskreno zahvaljujemo in seveda priporočamo tudi za naslednje leto.
STANE KOROŠEC
S kolesom do Dubrovnika
Francija Ravnikarja poznamo po njegovih kolesarskih podvigih, o katerih ne bi izgubljal besed. Pred tremi leti sta ga dva fanta iz Moravč povabila k skupnemu kolesarjenju do Dubrovnika. Franci je povabilo takoj sprejel. Njegova kolesarska prijatelja pa sta žal imela vseskozi različne obveznosti, zato se je Franci letos na pot podal kar sam skupaj s spremljevalno ekipo in sicer v nedeljo, 2. julija 2000, ob sedmih zjutraj. Iz Moravč smo krenili proti Ljubljani, dalje mimo Turjaka, Ribnice in Kočevja do mejnega prehoda Petrina. Na hrvaški strani je Francija čakala strma pot navzgor do Delnic, kjer se je povzpel iz 225 m na 698 m nadmorske višine. Od Delnic je kolesarjenje nadaljeval do mosta na otok Krk, kjer smo imeli po prvem dnevu kolesarjenja počitek. Tako je prvi dan prekolesaril 200 km. Naslednji dan smo zgodaj zjutraj nadaljevali pot, ki je potekala ob morju mimo Crikvenice, Senja, Karlobaga do Paklenice, kjer smo imeli počitek drugi dan. V drugem dnevu je Franci prevozil 160 km dolgo pot, spremljala nas je huda vročina in na nekaterih področjih ob Velebitu močan veter. Tretji dan je Franci pot zaradi vročine nadaljeval ob šestih zjutraj. Odločil se je, da bomo pot nadaljevali po notranjosti kontinenta. Tako je kolesaril skozi
Obrovac, Benkovac in nekaj manjših krajev, kjer so še vedno zelo dobro vidni ostanki vojne na tem področju. Pri Trogiru pa smo bili spet na »jadranski magistrali«, kjer smo pot nadaljevali do Splita. Tako je bilo tretji dan za nami še 200 km. Četrti dan je bil pred nami še zadnji del poti. Tudi tokrat smo se na pot odpravili v zgodnjih jutranjih urah. Šli smo skozi Makarsko rivijero do mejnega prehoda z Bosno in pot nadaljevali mimo mesta Slano in tako prišli do Dubrovnika. Zadnji dan je Franci prekolesaril 200 km, skupaj pa kar 760 km. Ko smo prišli do Dubrovnika, smo si ogledali stari del mesta. Po natančnem ogledu mesta smo se odpravili na otok Mljet, katerega je Franci prekolesaril po dolžini in širini. Tudi ta pot je bila dolga približno 200 km. Otok Mljet je zelo lep in vreden ogleda. Znan je po dveh jezerih. Malo in Veliko jezero. V preteklosti sta bili to sladkovodni jezeri, danes pa se spajata z morjem. Po tem »raziskovanju« smo se odpravili proti domu. Ob tej priložnosti pa gre tudi zahvala vsem sponzorjem, ki so nam pomagali pri kolesarskem podvigu: HKS Domžale, trgovina Spina Krašce, Občina Moravče, Bencinski servis Klopčič, KGZ Moravče, Kondor d.o.o. Domžale, Avokado s.p., M - Mig d.o.o.
ROBI SRŠEN
22
Novice iz
Marko Urban/ja, moravški nogometaš
V Moravčah vas poznamo kot člana nogometnega kluba, ki se lahko pohvali z najdaljšim aktivnim stažem v občini. Imate zaradi tega kakšen poseben status oziroma zadolžitev v klubu?
Ja res je. V nogometnem klubu Termit Moravče treniram in igram že več kot 20 let, toda zaradi tega nimam nobenega posebnega statusa, razen tega, da sem kapetan ekipe že skoraj 10 let.
Vam je nogomet hobi? Ali ste imeli kdaj ambicije pridružiti se večjemu klubu, postati profesionalec? Nogomet mi pomeni predvsem veliko zadovoljstvo. Sem ljubitelj te igre, zato tudi igram z veseljem. Kot otrok sem o tem sicer kdaj razmišljal, vendar kasneje za takšno odločitev ni bilo pogojev.
Sfe spremljali Evropsko nogometno prvenstvo?
Da, večino tekem sem si ogledal preko TV ekrana. Tekmo Slovenija-Španija pa sem si skupaj s prijatelji ogledal v živo na stadionu Arena v Amsterdamu. To je bilo posebno doživetje, ki ga ne bom nikoli pozabil.
Ste bili zadovoljni z uvrstitvijo slovenskih nogometašev? Sem. Glede na prikazano igro pa bi bil uspeh lahko tudi večji. Vendar sem tudi s tem, kar so uspeli narediti zadovoljen. Kako pa ste zadovoljni z nogometom v Moravčah? Se vam ne zdi. da se danes mladi vse manj odločajo za vaš klub?
Z nogometom v Moravčah sem zadovoljen, saj je večina članskih igralcev domačih in je zato tudi vzdušje v ekipi prijetno. Veliko je zanimanja za pionirsko selekcijo, težave pa se pojavljajo v vmesni selekciji mladincev, saj tu zeva velika praznina. Člansko moštvo je v povprečju že kar »izkušeno«, zato bi me še posebej veselilo, da bi na treninge in tekme prihajalo čimveč moravških fantov želnih igre in zmag. Kako kaže nogometnemu podmladku v Moravčah? Upam, da bo moravški naraščaj, ki šteje več kot 50 dečkov, tako pridno nadaljeval s treningi in tekmami ter tako vzdržal v
nogometu čim dlje. Prav prehod v višje selekcije nam povzroča največ osipa in tako članska ekipa ne more koristiti vsega nogometnega potenciala, ki je bil vzgojen v domačem okolju. Domač igralec je največ vreden. Vas mika delo trenerja? Zaenkrat o tem še nisem razmišljal.
Znani so zapleti glede nogometnega igrišča. Kako nogometaši sami gledate na vse to?
Vsi vemo, da se poleg starega igrišča gradi novo, kvalitetnejše igrišče, kar je pohvalno za vse, ki se trudijo, da bi nogomet v Moravčah napredoval v vseh selekcijah. Velika zahvala gre upravnemu odboru kluba in vsem, ki na razne načine pomagajo pri graditvi.
Spomladi se bodo verjetno vse tekme že odvijale na novem igrišču. Prepričan sem, da bomo igralci in tudi uprava še bolj veseli in zagnani, če bo ob robu igrišča čimveč sponzorjev, saj so takšna tekmovanja izredno draga, kljub temu da igralci igramo zastonj, zgolj zaradi veselja.
In za konec. Ali je nogomet tudi za vas najpomembnejša postranska stvarna svetu? In če je odgovor DA. kako vaše navdušenje sprejema vaša žena?
Da, vsekakor. Na drugi del vprašanja pa bi morala odgovoriti moja žena Irena, kateri sem nadvse hvaležen za dolgoletno potrpežljivo prenašanje moje občasne odsotnosti od doma zaradi nogometa.
Hvala. Želim vam še veliko golov in mnogo sreče na igrišču kot tudi v družini.
NEVENKA MAROLT
Ljubljanski taborniki preživeli počitnice v našem kraju
Na tabornem prostoru v Zalogu pri Moravčah so v mesecu juliju moravški taborniki gostili prijatelje ljubljanskega rodu Samorastniki.
Ko sva jih z Leonido, ki me je spremljala s fotoaparatom obiskali, je bil tabor skoraj povsem prazen. Le-tu in tam je tekal otrok z rutico okrog vratu, kar je izdajalo, da je prebivalec tabora. Stopili sva do največjega šotora, od koder je močno dišalo po hrani. Dekle, ki je pripravljalo nekakšno rdečo omako sva povprašali po vodji tabora. Pokazala je na mladeniča s čepico na glavi in kuhovnico v roki. Spogledali sva se in še naprej težili, da bi radi starešino. Fantič je odložil kuhavnico in stopil bliže: "Jaz sem starešina. Silos je moje taborniško ime" in ponudil nama je roko v pozdrav. Nekoliko nezaupljivo sva mu povedali, da sva prišli z namenom, da napiševa intervju za lokalni časopis in narediva kakšno fotko zraven. Po obrazu sodeč je bil z najinim predlogom zadovoljen in takoj je bil pripravljen na pogovor.
"Tako mlad, pa že vodiš tabor?" sem pričela pogovor. "Mlad sem res, a taborniških izkušenj imam že veliko," mi je odgovoril, kot bi se hotel braniti.
"No, nič narobe, na mladih svet stoji", sem se zasmejala in ga nekoliko spravila iz zadrege.
Na vprašanje, kaj počne v kuhinji kot starešina tabora, mi je odgovoril. "Vodja v taboru ni biti le vodja, pač pa tudi mamica in očka, pa varuška, zaupni prijatelj, saniteta, pa tudi kuhar, če je potrebno".
Da je to res, se je izkazalo takoj za tem. Poklicali so ga v bližnji šotorček, da je nekomu slabo. Med tem ko sva ga čakali, so nama prijazno postregli s kavico. Leonida pa je izrabila ta čas tudi za to, da je v fotografsko oko ujela tabor in njihove male prebivalce.
Ko se je starešina vrnil, smo nadaljevali s pogovorom, ki ga boste lahko prerali v naslednji številki.
MILENA SMOLNIKAR
Moravske doline
23
Jamarji očistili Spodnjo Tomičevo jamo
Domžalski jamarji smo 9. septembra očistili Spodnjo Tomičevo jamo. ki leži nad vasjo Stegne. Verjetno so nesnago nemarneži spravili v jamo dosti bolj potiho, predvsem pa dosti lažje kot smo jo mi iz jame.
Nekaj izkušenj s čiščenjem jam smo si pridobili že leta 1998 ob podobni akciji, ko smo očistili Mrtnačevo brezno. Akcija se je za člane pričela že v petek popoldne, ko smo z društvom Natura očistili Sovenco. Približno kubični meter smeti smo naložili na traktorsko prikolico in jih odpeljali do Spodnje Tomičeve jame. Naslednje jutro smo poprijeli za delo že okoli sedme ure. Postavili smo sistem škripčevja za dvig smeti. Okoli osme ure je delo v jami steklo. Najprej so jamarji iz
Čiščenje sta si ogledala republiška inšpektorja iz Domžal in Hrastnika ter predstavnica Heliosa Irena Kocjan.
jame potegnili nekaj volumskih kosov (vrata, sod, salonitke...), zatem je prišla na površje bela tehnika (štedilnik, hladilnik), prav za konec pa so jamarji pustili goveje parklje in glave. Za polno prikolico nesnage so poskrbeli člani društva Natura. Smeti so odpeljali na deponijo v Dob. Kaj nas žene. da blodimo po nesnagi, ki nas nič ne briga ? Zagotovo je prvi razlog to. da leži jama na prvem vodovarstvenem pasu. Zavedamo se možnih higienskih posledic, ker jama ni mikrobiološki čistilec vode. Končno pa je nesnaga v jami tudi kulturni problem civilizacije, ker smeti v jamo ne sodijo!
Čiščenje je povezano z velikimi finančnimi stroški, ki jih je Občina dolžna poravnati, če ni možno najti onesnaževalca. Denarja za ta namen ni nikoli dovolj, zato so na Ministrstvu za okolje in prostor k sodelovanju pritegnili podjetje Helios, ki je ustanovilo sklad za ohranjanje slovenskih voda. S sredstvi tega sklada smo slovenski jamarji očistili dvanajst jam. Sklad je za čiščenje vseh dvanajstih jam prispeval štiri milijone tolarjev.
Predel med Javoršico in Stegnami spada v nižinski kras, za katerega je značilno, da ima zadostno akumulacijo pitne vode. V ZDA firme ne računajo geovrtine, če je na podobnem terenu vrtina suha. Že to dejstvo je zadosten podatek, da ni problem v količini vode, vprašljiva je kvaliteta.
ALEŠ STRAŽAR
Planinsko društvo Moravče je 28. julija za Mravljico in še za 23 drugih udeleženev organiziralo vzpon na Triglav. Kar šestnajst jih je prvič osvojilo ta vrh in so bili zato deležni pravega planinskega krsta in nepozabnih doživetij. Navdušeno Mravljico, ki je napisala dolgo poročilo o tem izletu lepo pozdravljam, ji čestitam kot tudi vsem drugim in jo prosim, da se drugič na prispevek lastnoročno podpiše in izda svoje pravo ime.
UREDNICA, Foto:ARHIVPD MORA VČE
24
Novice iz
Taborniki znova v Bohinju
Po dolgih letih taborjenj po raznih krajih Slovenije in Istre, so se taborniki spet vrnili v Bohinj. Na taborniškem prostoru pri Ribčevem Lazu, ki ga upravljajo taborniki iz Maribora, so taborili od 5. do 15. avgusta. Začetek taborjenja je bil zelo slab. Že v Moravčah, ko so se zbirali, je dež neusmiljeno padal.» Kaj bo šele v Bohinju ?« so se spraševali zbran taborniki in njihovi starši. Letos so na taborniški prostor starši svoje otroke sami pripeljali in jih nato zadnji dan tudi prišli iskat.
V Bohinju je dež lil in ne padal. Prišli so na razmočen in puščoben taborni prostor.
A taborniki niso obupali. Skupaj s starši so raztovorili tovornjak in vse znosili v že stoječo jedilnico. Med redkimi trenutki, ko dež ni padal, so hitro postavili kuhinjo in kmalu so že ob kavici in dobrotah, ki so jih napekle tabornice, kramljali. Ker se je hitro temnilo, so postavili še večji šotor za spanje. Deževno noč, polno bliskov in bobnenja so prespali skupaj in marsikateri medvedek ali čebelica je bil hvaležen za nočno družbo. Zjutraj, ko se je vreme malo umirilo in je sem in tja posijalo sonce, so hitro postavili manjše šotore ter se namestili v njih. Po nedeljskem dežju pa seje začelo lepo suho in toplo obdobje. Taborovodja Jure je znal dobro voditi mlade tabornike. Pomagali so pri urejanju taborniškega prostora, opravili nekaj pohodov - ogled korit Mostnice, Hudičev most, pot okoli jezera, ogled slapa Savice in pohod na Vogar. Skoraj vse popoldneve so izkoristili za kopanje v jezeru in vožnjo s kanuji. Najlepši so bili večeri ob tabornem ognju. Zanimiv je bil taborniški krst, ki je potekal v znamenju gusarjev.Tabornike je obiskala pravljičarka Lidija Arvej, ogledali so si Bohinjsko noč, naredili pravo modno revijo in izbrali mis in mistra Bohinja,
opravili taborniške poroke ter vrsto športnih aktivnosti. V bližini so taborili taborniki iz Mengša. Z njimi so odigrali dve prijateljski tekmi v odbojki.
Starejši taborniki so poleg kopanja, opravili nekaj pohodov in ob tem nabrali veliko gob.
Na zaključnem večeru so podelili priznanja pridnim tabornikom in zaključili igro Skriti prijatelj. Igro Skriti prijatelj so začeli na začetku taborjenja. Taborovodja je na listke napisal imena vseh taborečih. Pri jutranjem zboru je vsak izvlekel iz klobuka eno ime. Skrivaj ga je prebral in nikomur izdal, kdo je njegov skriti prijatelj. Celo taborjenje je skritemu prijatelju pošiljal skrivaj darilca - bonbone, lizike, svoje izdelke, pozdravčke in bil do njega pozoren. Na zaključnem večeru pa je izvedel, kdo je bil njegov skriti prijatelj.
Po slabem začetku, se je vse uredilo. V objemu gora in prelepe narave so starejši taborniki obujali spomine na prva taborjenja v Bohinju, mlajši pa so šele odkrivali lepote tega bisera Slovenije.
B. DOR1Č
Obujanje spominov izpred 56 let
00 ZB NOV Moravče, je v nedeljo, 22. julija, organiziral v spomin na bivanje brigade Slavka Šlandra na Vrhpolju srečanje pri Amonijevi hiši v Zgornjem Tuštanju. Na srečanju se je zbralo veliko borcev, simpatizerjev, mladih, predstavnikov političnih strank, predstavnik Občine Moravče Milan Brodar, ki je opravičil županovo odsotnost. Navzoči smo prisluhnili moravški godbi, slavnostnemu govorniku, poslancu v državnem zboru Miranu Potrču in spremljali kulturni program, v katerem so sodelovali zbor DU Moravče, recitatorka Francka Kosmač, Moški pevski zbor KD Tine Kos in povezovalka Manca Brodar. Bilo je lepo družabno srečannje in hvala vsem, ki ste k temu pripomogli.
JOŽENOVAK
Moravske doline
25
V prejšnji številki glasila nam je pri pripravi gradiva nehote in nenamerno izpadel del seznama zamolčanih žrtev (za župniji Vrhpolje in Peče). Napako popravljamo in se zanjo opravičujemo.
Uredništvo
Spisek zamolčanih žrtev komunistične revolucije in nacističnega nasilja na področju
Moravske doline
ŽUPNIJA VRHPOLJE
DOLE POD TROJICO
KONJAR	Jože	* 14. 03. 1907	+ 1945
GORIČICA			
PRASNIKAR	Filip	* 24.05. 1921	+ 07. 12. 1943
SELO
CERAR	Franc	* 04. 10. 1919	+ 03. 12. 1943
SP. TUŠTANJ
CERAR	Lovrenc	*09.08. 1909	+ 25.07. 1942
CERAR	Mavricij	* 02. 09. 1921	+ 07. 04. 1944
CERAR	Stane	*09. 05. 1920	+ 13.03. 1944
MAJDIČ	Ivan	* 1914	+ 1945
SVETLIN	Franc	* 22. 09. 1906	+ 1945
SVETLIN	Ignac	* 01. 02.1909	+ 24. 03. 1944
STEGNE
CERAR	Ciril	* 26. 05. 1920	+ 29. 12. 1943
VRHPOLJE			
KLOPČIČ	Ciril	*07. 07. 1920	+ 1945
KLOPČIČ	Janez	*08. 02. 1924	+ 23. 09. 1943
KLOPČIČ	Stanislav	*     05. 1912	+ 1945
PELE	Karel	* 30. 10. 1914	+ 1945
ZG. JAVORŠICA			
BIRK	Julka	* 1923	+ 1944
KRUŠNIK	Martin	* 13. 10. 1922	+ 1945
KRUŠNIK	Peter	* 29. 06. 1913	+ 1945
ŽUPNIJA PEČE
TOPOLŠEK	Franc	*18.05. 1924	+ 06. 1945
26
Novice iz
NE SOGLAŠAJO Z NAPISOM NA SPOMINSKO PLOŠČO
KODERMAN	Franc	* 18. 12. 1923	+ 1945	Dole pri Krašcah
DOLINAR	Franc	* 1896	+ 1944	Peče
Napis na spominskih ploščah:
ZAMOLČANIM ŽRTVAM KOMUNISTIČNE REVOLUCUJE IN NACISTIČNEGA NASILJA MORAVSKE DOLINE
» Če padem, me pokopljite spoštljivo, kot zrno posejano v Božjo njivo ! «
(Jožef Smej)
V svetem letu 2000
Vi vprašujete, mi iščemo odgovore
Z veseljem sem vzela v roke prispevek Amalije Klopčič in poiskala naj odgovor, saj je prav tak način, ki ga je izbrala za to, da bo iz prve roke izvedela, kar jo zanima, mnogo primernejši kot drugi, ki ga v prispevku omenja. Škoda, da občani večkrat ne izkoristite ponujene možnosti.
UREDNICA
Spoštovani gospod župan - po kakšnih cestah letošnjo zimo v dolino?
Ker gre čas hitro naprej in se leto že močno nagiba v drugo polovico, marsikomu misli že kdaj pa kdaj sežejo vsaj tja do zime. Kakor že pridno skrbimo za kurjavo, da nas ne bo zeblo v mrzlih zimskih dneh, prav tako marsikoga že skrbi, kako bo pozimi »prišel« v službo, šolo - skratka kako bodo letošnjo zimo urejene naše ceste. Vem, da je za marsikoga, ki je komaj prišel z dopusta, vse to še zelo daleč, saj je vmes vendar še jesen. Toda za nas, ki živimo »v hribih« kot pravite vi v dolini, so take in podobne stvari življenjskega pomena. Zato vas že sedaj prosimo, ko je še čas, da nam obrazložite, kako je z organizacijo zimske službe v moravški občini, če so izvajalci za pluženje in posipavanje že znani in dogovori že sklenjeni. Izrabim naj tudi priložnost in pohvalim lanska izvajalca, ki sta skrbela za naše ceste v KS Dešen in KS Velika vas. To sta bila g. Vode in g. Zupančič, ki sta več kot odlično opravljala svoje delo in tako smo vsi, ki se vozimo v službo v Ljubljano, Litijo, Moravče, pravočasno, predvsem pa varno prišli na svoja delovna mesta. Prav tako niso bili ogroženi naši otroci, ki se s kombijem vozijo v šolo v Moravče. Resnično si takih izvajalcev lahko le želimo tudi še v bodoče.
Povod za moje pisanje o teh stvareh pa so govorice, ki se v zadnjem času nezadržno širijo med ljudmi in so prav gotovo prišle tudi že do »občinskih« ušes, da Občina ni poravnala svojih obveznosti do lanskih izvajalcev zimske službe in je zato njuno delo v letošnji zimi vprašljivo. Prosim, župan, da nam obrazložite, kako je v resnici in kaj lahko v prvih sneženih
dnevih pričakujemo!? Škoda bi bilo slabe volje med ljudmi in neprimernih besed, jeze in zamer, če vse to, ali vsaj del tega, ni res! Kajti, če je nekomu Občina dolžna določeno stvar, to pomeni, da smo dolžniki mi vsi, saj se marsikdaj ljudje ne zavedamo dovolj tega, da Občina sama po sebi ne more obstajati, saj so občinska sredstv, torej denar, ki ga »milostno« delite, denar nas vseh, ki vsak dan s svojimi davki in prispevki prispevamo v občinsko blagajno, ki je vedno »luknja brez dna«. Tudi »občinski možje« imate še kar nekaj časa, da te stvari uredite, če so za urediti in poskrbite za »svoje hribovske ljudi«, saj smo nenazadnje tudi v volilnem letu in bo za marsikoga pomemben vsak glas, pa čeprav prihaja »izza hribov«!
AMALIJA KLOPClC
Zimska služba tudi letos tako kot lani
Spoštovana gospa Amalija Klopčič!
Če ste bili zadovoljni z izvajanjem zimske službe v lanskem letu, potem boste prav gotovo tudi letos, saj je sklenjena pogodba z izvajalci. Žal pa je g. Vode enostransko odpovedal pogodbeno sodelovanje z občino, tako da bo v celoti dela prevzeti g. Zupančič in sodelavci, s katerim ste bili prav tako zadovoljni.
Tudi g. Vode je prejel plačilo za vsa dela, ki jih je naročila Občina. Za tista dela, ki jih ni naročila Občina, pa seveda le ta ni in ne more biti plačnik. Vse operativne informacije pa lahko dobite pri Marjanu Briclu, univ. dipl.ing., vodji oddelka za komunalo Občine Moravče, tel. št. 723-10-98.
ŽUPAN
Moravske doline
27
Moravska dolina na starih razglednicah
V neposredni bližini Moravč je več znamenitosti, od katerih poglejmo najpomembnejše.
Na Hribcah je Marijina cerkev iz 1907. leta. Ob njej sta dve stari lipi (tam je včasih strašilo...). Blizu so sledovi prvega moravškega peskokopa. V bližnjem Rudniku so včasih kopali in topili železovo rudo kot še marsikje na Moravškem. O tem pričajo ostanki žlindre.
Čez grič pridemo v Češnjice. Tam je stal grad Lichtenek, ki so ga leta 1550 postavili Galli. V Češnjicah se je rodil akademski kipar Tine Kos, katerega umetnine so po vsej Sloveniji. V gozdu nad vasjo je skromno obeležje trem domačinom, ki so jih pobili » beli domačini« tik pred koncem vojne.
Morivfr
V Drtiji je cerkev Matere Božje. Na sosednjem griču je stal grad Belnek -VVildenech iz leta 1390, vanj so se naselili Limbarski. Tam je živel od leta 1901 viceadmiral grof Minutillo (slika). Od Drtije proti Pečam so velike zaloge kremenčevega peska, s katerim podjetje Termit zalaga tudi daljne porabnike.
Čez nekdanje moravško barje, ki je bilo že pred vojno z regulacijo Drtijščice osušeno, se povzpnemo na grič, kjer je stal grad Zalog -VVartenberg (razglednica gradov). Leta 1570 ga je postavil pl. Thurn. Od leta 1917 je last Bregarjev, poprej pa se je zamenjalo več lastnikov. Okupator je domače izselil, grad pa je bil med vojno požgan. Nekaj vrednot je iz gradu prenesenih na grad Strlmol.
Ob Drtijščici so delale mnoge žage in mlini - od Zaloške, Pukelčeve, kjer so na zidu freske, do Lukove, kamor ljudje z moravških hribov vozijo les na žage in žito v mline.
RADOKOKALJ
VABILO NA IZOBRAŽEVANJE ZA IZVAJALCE POMOČI  NA DOMU
Center za socialno delo bo v sodelovanju z zdravstvenim domom Domžale in zunanjimi sodelavci v začetku oktobra organiziral 40- urni program usposabljanja za izvajanje pomoči na domu : bolnim, ostarelim, invalidom in družinam s kronično bolnimi osebami. Program zajema naslednje vsebinske sklope:
1. Predstavitvena delavnica s poudarkom na komunikaciji
2. Osebe z motnjami in njihove družine
3. Staranje in starost
4. Stiske in težave ljudi v tretjem življenjskem obdobju
5. Star človek in družina
6. Prehrana starejših
7. Delo z duševno prizadetimi
8. Organizacija pomoči na domu in supervizija
9. Najpogostejše bolezni v starosti
10. Nega bolnika (teoretični in praktični del)
Program izobraževanja se izvaja od 1998 leta in je bil prvi verificiran kot strokovno kvaliteten program pri Socialni zbornici Slovenije.
Potrebe po pomoči na domu se neprestano povečujejo, ljudi, ki bi izvajali pomoč, pa primanjkuje, zato vabimo, da se udeležite izobraževanja vsi tisti, ki bi želeli opravljati to delo kot poklicno dejavnost. Nezaposlene osebe, pogovorite se na zavodu za zaposlovanje z vašo svetovalko, če izpolnjujete pogoje, da vas zavod vključi preko javnih del v izobraževanje.
Še posebej pa ste vabljeni mlajši upokojenci oz. osebe, ki bi prostovoljno izvajali pomoč sočloveku.
Sredstva za plačilo izobraževanja bomo skušali pridobiti iz drugih virov, kar pomeni, da je za vas izobraževanje brezplačno.
Prijave pošljite na naslov vodji programa Majdi Hrovat na CSD Domžale, Ljubljanska 70. Število slušateljev je omejeno na 15 oseb, zato pohitite s prijavami.
Vodja programa : Majda Hrovat.dipl.soc.de!.
28
Novice iz
0i'
1*
Med gradivom za tokratno številko sem našla tudi ta prispevek, kije zares svojevrsten. Ljudje smo že taki, da radi hvalimo le svojo malho. Tokrat pa se hvala poje drugemu.
Kmečki praznik v Moravčah
Želim predstaviti moj osebni pogled in oceno na prireditev razočaran, kajti na zbirnem mestu smo bili člani PD Moravče in
ob 22. kmečkem prazniku v Moravčah 30.7.2000. neka skupina skavtov iz Kranja, ki je v teh dneh taborila na
Pripravljalni odbor DPM je k organizaciji in izvedbi prireditve Mohorju. Ker sem sodeloval v povorki, je možno, da sem
pristopil z vso odgovornostjo. K sodelovanju so vabili vsa spregledal katero od športnih ekip in naj mi to oprostijo. Bolj je
društva in posameznike v občini Moravče in tudi izven občine, pomembno, da so se predstavili gledalcem, kot pa moje videnje,
ki bi bili pripravljeni sodelovati v povorki, kulturnem programu Vsakomur, ki si te prireditve ni ogledal, je lahko žal. Na sami
ali razstavljati v kulturnem domu. Čeprav so se na vabilo DPM povorki so bila predstavljena že pozabljena kmečka opravila,
predstavniki vabljenih društev odzivali zelo različno, smo tisti, stara orodja in stroji. Na mnogih vozilih je bilo tudi prikazano,
ki smo se vabilu odzvali, sodelovali v posvetu za organizacijo kako so ta orodja in stroje uporabljali. Ni pa manjkalo
prireditve. Teh posvetov sem se redno udeleževal in tudi prijavil hudomušnosti in smeha ob nekaterih zelo izvirnih
PD Moravče za sodelovanje v povorki. Organizator prireditve predstavitvah, kot je naprimer motiv s panjske končnice, ki so
je poleg svoje dejavnosti kar zadeva kmetijstvo in dela kmečke ga predstavili člani KŠD Peče. Na čelu dolgega sprevoda je
mladine, dal športnim in drugim društvom možnost bila moravška godba, ki je strumno urezala svoje viže. Kako bi
predstavitve njihove dejavnosti občanom in širši javnosti, saj udeležba lepih mladih mažuretk popestrila povorko. Zares
je bil obisk presenetljiv, toliko gledalcev že dolgo ni bilo v škoda, da jih ni bilo. Vsa ta vozila so si obiskovalci lahko tudi
Moravčah. podrobno ogledali pred kulturnim domom. V kulturnem domu
Moje razmišljanje je usmerjeno predvsem na športna društva v pa je bila skrbno pripravljena razstava, ki je primerna za
občini Moravče. Veselil sem se tega trenutka, da se športniki praznovanje kmečkega praznika.
različnih panog srečamo na prireditvi in se spoznamo, kdo in v Če ponovim mojo oceno, lahko rečem, da DPM in še posebej
katerem športu delujemo. Pa ne gre le zato, gre za mnogo več, organizacijski odbor zaslužita vso pohvalo in verjamem, da
za promocijo. Imeli so eno redkih priložnosti občanom in širši so tudi organizatorji zadovoljni s prireditvijo, javnosti predstaviti svojo športno dejavnost. Toda bil sem FRANCKMETIC, Foto:DARKOBRVAR
Člani Kulturnega in športnega društva Peče so na izviren način prikaza/i motiv s panjske končnice: Kako hudič babi jezik brusi in ga nabrusi.
Vrhpolje so majhna vas, . kjer se ni ustavi/ čas,
PA BREZ ZAMERE v**™™
da je kaj:
trgovina, gosti/na, bife, šola in cerkev,... a pokopališča in mrliške vežice še ni.
Pomlad vso in poletje smo do Moravč po polžje se vozili, da nekaj kilometrov res lepe magistralske smo dobili. Z njo pa še skomine in tudi vso jesen prav radi polžji stil pri vožnji bi rabi/i,
če na zimo bi tudi od Prelovška na Gorici in čez Moravče, Tržen po OK cesti se vozili.
Če poučen sem prav, se tabornikom svet z naravo lepši zdi. Pa me taboreči iz Ljubljane žele prepričati, da znanje moje jejalovo saj marsiktero noč so nočni mir kalili inrcžcam, travcam, žitom,...glavcepomorili. Le komu se ubogo rastje protcžilo bi, če ljubiteljem narave vsa škoda nepomembna se zdi?
Prihaja čas, ko oblast za trenutek prešla bo v tvojo last! Le v trenutku se boš odločil! Voli tako, da ne boš izigran! Izogni se njih, ki ne priznajo zgodovine, saj niso porok za blagor domovine!
Moravske doline
29
Neljubi dogodki na območju občine Moravče
Julij 2000
PROMETNA NESREČA NA CESTI MED IMENJAMI IN MORAVČAMI
Policisti PP Domžale so bili obveščeni, da je prišlo do prometne nesreče na lokalni cesti med Imenjami in Moravčami. Policisti so na kraju ugotovili, da je prišlo do prometne nesreče zaradi prekratke varnostne razdalje. V nesreči ni bil nihče telesno poškodovan. Povzročitelju prometne nesreče je bila izrečena denarna kazen.
PROMETNA NESREČA V MORAVČAH Na PP Domžale je poklical občan iz Moravč in povedal, da je udeležen v prometni nesreči na regionalni cesti v naselju Moravče. Na kraj so odšli policisti, ki so poročali, da je do prometne nesreče prišlo zaradi nepravilnega premika z vozilom. V nesreči ni bil nihče telesno poškodovan. Povzročitelju je bila izrečena denarna kazen. PROMETNI DOGODEK
Policisti PP Domžale so bili po telefonu obveščeni o dokaj nenavadni prometni nesreči, ki se je zgodila v Moravčah. Policisti so na kraju ugotovili, da sta bila v nesreči udeležena voznik osebnega avtomobila in jahač na konju. Vzrok za prometno nesrečo je bil, da se je konj preplašil, konjenik pa je izgubil nadzor nad njim in pri tem poškodoval mimo vozeči osebni avtomobil. ZAPROSILI ZA INTERVENCIJO V LOKALU DETELCA Iz gostinskega lokala Detelca v Moravčah je bilo zaprošeno za intervencijo z navedbo, da se v lokalu prepirajo in pretepajo gostje. Na kraju je bilo ugotovljeno, da je do prepira prišlo zaradi sporov iz preteklosti. Policisti so razgrajače pomirili. Čaka pa jih še srečanje s sodnikom za prekrške. VLOM V OSEBNI AVTOMOBIL V GORI PRI PEČAH Policisti so bili obveščeni s strani oškodovanca, da mu je bilo vlomljeno v osebni avtomobil v naselju Gora pri Pečah. Policisti so opravili ogled vozila in z zbiranjem obvestil o storilcu nadaljujejo.
Avgust 2000
PROMETNA NESREČA V MORAVČAH
PP Domžale je bila po telefonu obveščena, da se je v Krašcah
na regionalni cesti zgodila prometna nesreča s telesnimi
poškodbami. Na kraju so policisti ugotovili, da je kolesar pri
vožnji s kolesom padel in nato kraj zapustil. Policisti za
kolesarjem še poizvedujejo.
INTERVENCIJA V MOŠENIKU
Policisti so bili po telefonu zaprošeni za posredovanje, ker naj bi doma oče pretepal sina in hčer. Ob prihodu na kraj kršitelj ni prenehal s kršitvijo, zato so ga policisti odpeljali v prostore za pridržanje na PP Domžale, kjer se je kršitelj streznil in umiril. Kršitelja čaka še srečanje s sodnikom za prekrške. POŠKODOVANJE DELOVNEGA STROJA V KAMNOLOMU
Policisti so bili obveščeni, da je v kamnolomu Ušenišče preko noči prišlo do namernega poškodovanja delovnega stroja. Policisti o storilcu, ki mu ni mar tuje lastnine, še poizvedujejo. TATVINA LESA NA LIMBARSKI GORI Policisti so bili obveščeni s strani oškodovanca, da mu je bilo posekanih več dreves na njegovi parceli. Policisti so z zbiranjem obvestil odkrili storilca tatvine, katerega čaka srečanje s sodnikom.
Zanimivosti iz Domžal
Poletje je mimo, imeli smo se lepo, poletje je bilo vroče, zapeljivo, igrivo, zanimivo za vsakega izmed nas po svoje. Včasih smo kakšne zanimivosti prebrali v sredstvih javnega obveščanja ali pa se sploh nismo dali motiti z mislimi drugih. Tudi občinska glasila gredo v mesecu avgustu "na dopust", šolski september pa jih zopet pokliče na svetlo. In pred nami so seveda volitve, zato so se naši varčni župani odločili, da bosta volilna številka in prva jesenska izšli pod isto streho! Bravo!
Torej oktober ne bo samo mesec požarne varnosti, ampak tudi mesec, v katerem bomo v enem trenutku dahnili svoj "da", tistemu izbranemu poslancu, ki mu bomo za naslednja štiri leta zaupali svoje državljansko življenje; našega osebnostnega, nam ne more spremeniti prav nobena vladna garnitura ali koalicija.
SI amnik objavlja v svojih poletnih številkah veliko zanimivosti. Zaželel je vse najboljše domovini za 9. rojstni dan, poroča o delu občinskega sveta, ki veliko pozornosti namenja razvoju občine; na 17. seji so se svetniki pogovarjali o projektu plinifikacije, o ureditvenem načrtu za Stob, o zazidalnem načrtu D18 TOKO. Otroški dodatki, so še vedno vezani na dohodke družine. Najvišji organ javne porabe v občini - Nadzorni odbor se je ukvarjal z različnimi postavkami občinskega proračuna; še naprej bo skrbel za kvalitetno gospodarjenje z davkoplačevalskim denarjem. Poplave kar pogosto pestijo kraje ob Kamniški Bistrici in njenih pritokih. Da do njih ne bo več prihajalo zagotavljajo z različnimi deli ob vodotokih, tako da bodo poplave le še spomin.
V poletnih mesecih je odprla svoja vrata obiskovalcem tudi nekdanja Papirnica sedaj Količevo Karton.
Potres v Domžalah - toda samo za vajo! Med sodelujočimi je bila tudi kinološka reševalna enota, ki je v ruševinah našla dva ponesrečenca.
Veliko športnih dogodkov se je dogodilo v športnem šolskem letu 1999/2000. Tudi učenca OŠ Jurija Vege Nives Mrčun in Evzal Dželadini sta dobila priznanje Športne zveze Domžale za športne dosežke v preteklem šolskem letu. Domžalska godba je gostila godbo iz mesta Manziana v Italiji, sprejem je godbenikom pripravila tudi domžalska županja. Radio Hit je pripravil že tradicionalno sejmarjenje, veselili so se mladi in malo manj mladi prebivalci Domžal, vsak je našel kaj zanimivega zase. Poletje ni minilo brez Glasbe treh dežel in ponovitve Planinske rože. Tudi Etno rok festival je razveseli ljubitelje tovrstne glasbe v Domžalah in bližnji okolici. Sejemska dejavnost v Domžalah? Da ali izgubljena priložnost? Več v naslednji številki.
Otroška igrišča - jih starejši občani želimo ali ne? V Domžalah jih nekateri imajo za povsem nepotrebno "navlako", zaradi katere je potrebno posekati tudi kakšen zaprašen grm!
V velikem šmarnu se je od svojih faranov poslovil dolgoletni župnik Tone Perčič in predal župnijo v roke svojemu nasledniku župniku Tonetu Komparetu, ki je župnikoval v Logatcu. Srečno obema!
V MengŠanU je župan zaželel vsem občanom prijetne, koristne in varne počitnice! Po počitnicah pa - zavihajmo rokave. Tudi v Mengšu se počasi pripravljajo na ločeno zbiranje odpadkov; posebni zabojniki so že nameščeni.
Ženske v politiko! Za večjo vključenost bomo morale napeti ženske svoje sile, pravi Mateja Jemec, tudi jaz pravim tako! Janez Per je tudi v julijski številki poročal o delu državnega zbora. Gasilci so se pomerili v tekmovanju o znanju gasilskih
30
Novice iz
Mengša in Lukovice
veščin, ki ga organizira Gasilska zveza Slovenije vsaka štiri leta. Sodelovali so tudi na vaji, Domžale 2000 in uspešno izvedli reševanje skupaj z drugimi gasilskimi ekipami. Otroci so uživali v Malinski na Krku, kjer so imeli "šolo v naravi", ki pa ni bila samo šola, ampak tudi prijetno in zabavno preživet teden.
RokovnjaČ ni imel počitnic, izhajal je vsak mesec. In kaj se je dogajalo zanimivega v poletnih mesecih v Črnem grabnu? Vsako sredo se občani lahko s svojimi težavami obrnejo na dežurnega novinarja glasila, ki bo njihove težave prelil v pisno obliko in pripravil članek za objavo v časopisu. Občina Lukovica praznuje v mesecu septembru. Kulturne zanimivosti, ki so jih uspeli restavrirati in ohraniti tudi za rodove za nami bodo razveseljevale občane na različnih slavnostnih prireditvah.
Cerkev sv. Neže na Golčaju je imela ob blagoslovu veliko obiskovalcev, prenovljene dele cerkve je blagoslovil nadškof Franc Rode, raziskave na Golčaju se bodo še nadaljevale, saj strokovnjaki predvidevajo, da je na mestu cerkvice, katere zasnova sega v 12. in 13. stol., stalo še strejše svetišče. Na Golčaju, ne daleč od cerkvice na vrhu hriba so obnovili tudi spomenik padlim borcem, ki je bil spomladi porušen in okolica razdejana. Hkrati z obnovo spomenika padlim borcem so uredili tudi njegovo okolico. Majhen zaselek s svojimi trmastimi prebivalci visoko v hribu, kjer se svet začne prevešati v Moravsko dolino je tudi letos organiziral tradicionalno Kmečko olimpiado. Čestitam!
Prostorski plan - dve besedi, ki občane spreta, razburita, včasih tudi razveselita. Razprava je pokazala,da se slabo sprejeti in pripravljeni prostorski plani, ki so zagledali luč sveta še v prejšnji občini zelo težko popravljajo in spreminjajo. Kjer je volja, tam je pot! Suša v poletnih mesecih ni obšla lukovških občanov in njihove živine ter posevkov.Z vodo so jih oskrbovali blagoviški gasilci, čeprav so včasih gasilska vozila komaj "prihropla" do vodohramov pod kar visokimi hribi, med katerimi se vije mednarodna prometnica proti vzhodu Evrope.
Brez godbe v Lukovici ne gre več. Nastopanje z godbo je prijetno, zabavno pa tudi obvezujoče, ampak poslušati zvoke, ki prihajajo iz inštumentov je pa nebeško lepo. V Rafolčah so na žegnansko nedeljo zvonili z novim zvonom. Zvenu zvona je poleg župana prisluhnil tudi premier g. Bajuk, družbo mu je delala žena, ki je doma v eni izmed bližnjih vasi.
Za otroke, ki obiskujejo osnovno šolo na Brdu pri Lukovici so med počitnicami lepo poskrbeli; mladi so si ogledali precej krajev po domovini - prijetno je bilo njihovim vodnikom, ko so gostitelji vedno pohvalili prav prijetno in vzorno vedenje mladih osnovnošolcev.
Za konec: "Volite z glavo in voljo ta pravo!"
Srečno vsem Mica Kavka
MALI OGLASI
Dva mlajša delavca iz Moravč ali okolice zaposlim v slikopleskarstvu. Pokličite po tel. 041-647-602.
V SPOMIN
9. avgusta je minilo leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi ata in stari ata
VINKO KRIŽMAN
26. septembra pa mineva pet let, odkar nas je zapustila naša draga mama in stara mama
JULIJANA KRIŽMAN
s Sela pri Moravčah
Hvala vsem, ki postojite ob njunem grobu in se ju spominjate.
Vsi njuni
Na gomilo tvojo runo hom spominčic nase/al. ko jim cvetje bode dano, cvetke v Šopek hom nabral, Šopek pa na srce tlenem, naj mi tvoj spomin mladi, dokler se s teboj ne sklenem, kjer ločitve v veke ni!
(S. Gregorčič)
ZAHVALA
V 70. letu se je zadnje julijske dni tiho in nepričakovano poslovil od nas dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
IVAN VIDIC
iz Desna
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečene besede tolažbe, darovano cvetje, sveče ter darove za svete maše in cerkev. Hvala vrhpoljskemu župniku Vinku Čampi za lepo opravljen pogrebni obred, moravškim pevcem za zapete žalostinke, g. Babniku za ganljive besede slovesa ter g. Setničarju za zaigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste nam ob najtežjih dneh stali ob strani in našega očeta v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej, ki imate kakršnokoli dobro misel nanj, iskrena hvala.
Ata Ivan, pogrešali te bomo vsi, ki smo te imeli radi.
Vse. česar ti nI dalo zemeljsko fivljenje. dala ti je rana smrt. Zdaj nas poti vodijo tja. kjer ti dom rofe krasijo in drobne lučke ti v spomin gorijo.
V SPOMIN
Petnajstega avgusta je minilo dve leti, odkar si za vedno vzela slovo, žena, draga mamica in rejenka
MILENA ARNUŠ
1962 - 1998
Težko nam je ob tvojem grobu, ker ni več besed o življenju, kjer je konec pričakovanj in je le tihota poslednjega doma. Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu ter darujete sveče in cvetje.
Mož Lojze, hčerki Sabina in Karmi ter teta Jelka
Moravske doline
31
Na kmetiji Tič - Pr Matčk v
Serjučah so že dozorela jabolka sort IDARED in JONAGOLD. Url.
Obiščite nas ali pokličite po tel. 72-31-021 ali
031-227-400 in se oskrbite z ozimnico. Cena 80 SIT za kilogram ali 1200 SIT za zaboj
(SLOVENSKO    )"ŠAD JE
MIZARSKE STORITVE
• izdelava pohištva po naročilu
• izdelava kuhinj
• velika izbira lesnih in barvnih kombinacij
• dostava in montaža Se priporočam!
AVBELJ MILAN
Stegne 1 1251 Moravče Tel.: 061/731-476 GSM: 041/641-446
ePoleg ugodnih cen vam nudimo količinski popust -diskontne cene v diskontni trgovini v Krašcah, v diskontni trgovini v Šentvidu in v trgovini v Pečah.
V tekstilni trgovini v Krašcah imamo poleg spodnjega perila še oblačila, lahko izberete tudi izdelke iz stekla, posodo, gospodinjski pribor, otroške igrače, ure in filme. Kupujte v Spininih trgovinah v Krašcah, Šentvidu, Pečah in Kandršah!
3JW
	i        ■ •
	P 1 R C Matej Pire s.p. gsm 041 647 602 Stegne 11 1251 Moravče
t-—--:—v
KLEPAR STVO KROVSTVO TEGOLA SERVIS
ANDREJ VRTAČIČ
Fortunata Berganta 3,1240 Kamnik Telefon/Fax: 061 83 12 355, GSM 041 689 750
Pooblaščeni izvajalec za vgradnjo strešne kritine:
- BRAMAC
- OPEČNA KRITINA (CREATON, TONDAH)
- ESAL (SALONIT ANHOVO)
- TEGOLA CANADESE
- TRIMO TREBNJE
A*
,0°
NISSAN
Krulc
servis in prodaja Vabimo vas na dneva odprtih vrat 7. in 8. oktobra
mmmmm Ponudba meseca oktobra mmm^
MICRA 1.0 luxury, 3v 1.540.000 SIT
(2 x zračna vreča, servo volan, zatemnjena stekla, daljinsko ceni. zaki, električni (Mg slekla, strešni spojler ...)
ALMERA 1.5 comfort, 3v .......... 2.350.100 SIT
(2 x zračna vreča, servo volan. ti. paket, kotlimi ključ. ...)
PRIMERA 1.6 comfort plus, 5v ... 3.409.400 SIT
(4 x zračna vreča, AHS, servo volan, avtomatska klima naprava ...)
Ponudba rabljenih vozil mmmmmmm
PRIMERA 1.8 COM. PLUS - testno vozilo.....................L. 99
PRIMERA 1.6 GX, 5v........................................................L. 97
ALMERA 1.6 GVX, 5v, ABS.............................................L. 91
SUNNY 1.4 SLX................................................................L. 94
RENAULT MEGANE 1.6 ERN, 5v.....................................L. 97
OPEL ASTRA 1.4i GL WAGON..........................................L. 98
Ugoden kredit - uredite ga pri nas Kredit tudi na položnice
C. heroja Vasje 8, 1251 Moravče, Tel./fax: 061/731-1'43 Delovni čas: vsak dan od H-lHh, sobota od H-I2h
KRONA VSAKE HIŠE JE DOBRA KRITINA