41. številka. Ljubljana, v torek 20. febrnvarja. XXVII. leto, 1894.
SLOVENSKI MIR
Uhaja vsak dan ive««r, izimfii nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman b» avstr o-ogersk e dežele ea vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden meneč 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr„ če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Proračunska razprava v naši deželni
zbornici.
m.
Koalicija 1 Ta bolezen nam tiči v vaeh udih in čuda ni, da se jo o nji spregovorilo tudi v našem deželnem zboru. Koalicija 1 Mi jo imamo za bolezen, drugi vidijo v nji nežno cvetko, ki bi morala a svojimi koreninami prepreči tako nerodovitni nad skalnati Kras, kakor plodonosne češke pokrajin«. In obilo smo imeli vrtnarjev v našem deželnem zboru, ki bo bili vedno pripravljeni ledino kopati in zemljo rahljati, samo da bi bilo koalicijsko seme padlo na dobro gredico. In koalicijski oadvrtnar, baron Schwegel, stal je s svojim polnim vedričem neprestano pri strani, in pripravljen je bil vsak hip, prilivati VBejanemu semenu, ter mu namočiti rušo, da bi le prej in prej pokazali se prvi kalovi, s kojih bi se razvila lepa cvetka kranjske deželno-zborske koalicije! Za sedaj se pa vender ni moglo pripraviti gredice, in zategadelj se koalicija Se ni zasejala v nad deželni zbor, in v ttru vidimo potrdilo, da se pri nas Dunajska koalicija de vedno nekako z dalje pa vender z veliko nezaupljivostjo opazuje, prav kakor črni oblak, s kojega se vsak trenutek lahko utrga huda nevihta.
Cula so se različna mnenja o koaliciji. Poslanca dr. Schaffer in baron ScLwvgel sta jo na vse pretege hvalila, kar je naravno, ker Nemci pri koaliciji itak ničesar zgubiti ne morejo. V Avstriji so v nevarnosti vse druge narodnosti, samo nemška narodnost je popolnoma varna in vse druge narodnosti se morajo proti njej braniti, ker kaže mučno ekspanzivno silo ter bi rada vse pogoltnila. Nemcem torej ni na tem, če se z dnevnega reda odstavijo narodna vprašanja, ker dobro vedo, da se njihovi narodnosti tudi v koalicijskih časih škoda ne more goditi. Vte drugače pa je s slovensko narodnostjo — kar je posebno poslanec dr. Tavčar naglašal; — če se pri nas narodna vprašanja kot nevažna v kot postavijo, potem je to pričetek konca, ker se s tem narodna mlačnost kot prvo in jedino načelo postavi v sredo  našega  političnega delovanja. Zategadelj
LISTEK.
Preko pol Bosne.
Črtica s pota.   Priobčil A. Podgorec. (Daljo in konec.)
Še dvakrat smo bo ustavili v Janjičih in Lašvi, odkoder se je v oktobru lanskega leta otvorila železnica do Travnika, potem pa jo je hlapon pihal proti Travniku.
Težko sem čakal, da vidim Btarodavni Travnik, ki se tolikrat spominja v bosenski zgodovini.
Slednjič smo obstali na lepem travniškem kolodvoru.
Mesto stoji v dolini Lašve pod Vlašić-planiuom in šteje do 6000 prebivalcev, večiuoma Mubamedancev.
V Travniku je sedež okrožne oblasti, ki ima svoje urade v konaku nekdanjih bosenskib „valijev*. Krasno poslopje je v dva nadstropja sezidani jezu-vitski kolegij, v katerem je gimnazij oo. jezuvitov. Istotako so katoliška cerkev, okrajno predstojoištvo, trgovska šola, samostan milosrdni«;, tobačna tovarna, spomina vredne zgrade.
Mubamedanci imajo precejšnje število džamij in o največje) te pripoveduje, da so v njej shranjene •v. moči proroka Muhameda, namreč tri iute dlake
moramo biti Slovenci proti koaliciji, kojo bi na Kranjskem za silo že prenesli, koja bi pa bila za nas o periferijah, posebno na Koroškem in Štajerskem, naravnost pogubonosna! Slovenci tedaj nikakor ne moremo hvaliti koalicije in gotovo je, da nam bode najprej uničila koroške Slovence, katere hočemo braniti kot punčico v svojem očesu. Poslanec dr. Tavčar izrekel se je, da se s koalicijo ne more sprijazniti in naglašal je tud', da nikakor ne more misliti, da bi slovenski poslanci kolikor jih je ostalo še v Hohenv/artovem klubu, brezpogojno bili udaoi koalicijskemu načelu. Po njpgovem mnenju so tudi ti poslanci le pogojno in začasno pristopili h koaliciji ter jo bodo brez odloga in takoj zapustili, kadar se prepričajo, da je v kvar ne samo kranjskim Slovencem, temveč tudi Slovencem ob mejah. Na ta apel poslanca dra. Tavčarja oglasil se je najprej poslanec Šuklje, ki je koalicijo sicer zagovarjal in se pri tem togotil nad nezaupnico, odposlano grofu Hohenvvartu — imenoval je to nezaupnico sramoto za celo kranjsko deželo, kar seveda je samo postanca Šukljeja nemerodajno mnenje — ali konečno je pa vender priznal, da so njegovi somišljeniki slovenskega pokolenja h koaliciji le pogojno pristopili in da jo hočejo takoj zapustiti, če bi se pokazalo, da je koalicija naši narodnoati nevarna in kvarna. Se mnogo'bol) odločno je govoril vodja naSe klerikalne stranke gospod kanonik Klun. Vzlic temu, da je baron Švegelj tako rekoč besnil radi IIobenwarto\e nezaupnce in radi nehvaležnosti gorenjskih volilcev in vzlic temu, da je napravljal poslanec Šuklje pred grofom Hohenwartom priklone in poklone, prav kakor da je Sele ta grof Slovenijo ustvaril, ostal jo kanonik Klun mrzel kakor led in niti besedice ni črbnil o ti Schwvgelju in Sukljeju tako neprijetni nezaupnici. In to je toliko pomenljivejše, ker je bil gospod kanonik, če smo prav poučeni, po poslancudolenjskih mest naravnost pozvan, da na j spregovori gorko besedo za grofa Hohen-vvart-al Ali kanonik Klun je molčal, pač pa jez živahnim odobravanjem svojih somišljenikov izrekel se, da se popolnoma strinja z nazori, katere je po-
iz njegove brade, katere je kupil Hadži-Čamil-paša za 15 000 gld.
Travnik ima lepo bodočnost, kedar se dovrši železnična proga do Bugojna in dalje. Znamenit je travniški bt, katerega dajo ovce, ki se pašo po Vlaš'ć planini.
Travnik ima tudi nekoliko vojaštva.
Ljudstvo v Travniku in njega okolici, ki je kaj lepa, slovi radi jakosti, čistoče in lepote. Na glasu so dekleta iz sosednjega Dolca.
Krasno jesensko jutro je bilo, ko sem se od-vezel iz Travnika proti Dolnjem-Vakufu. Ob cesti je bilo kaj živahno, ker se zida železnica proti Bu gojnu. Srečavali smo po cele trope delavcev, vrača-jočih se v Travnik, da beže* pred kolero, ki Be je tiste dni pokazala v Dolnjem Vakufu.
Vožnja v teh krajih je dosti prijetua in zanimiva posebno ob lepem dnevu.
Mej Travnikom in Dolnjim-Vakufom treba preči visoki in dolgi klanjec Komar, kjer so baš dokončali velik predor za železnico.
Dobre tri ure pred Bugojuom stoji ob reki Vrbasu mestece Dolnji-Vakuf, kjer je politična ekspo-situra ter poštni in brzojavni urad.
•Solnce se je nagibalo k zahodu, ko smo se ustavili pred pošto v Bugojnu. Mestece je kaj Čedno in vabljivo. Tu je okrajno predstojnifttvo t drugimi
Blanec dr. Tavčar razvijal o slovenskih državno-zborskih poslancih, ki so ostali v Hohenvrartovem klubu. S prepričevalno zgovornostjo je povdarjal poročevalec večine finančnega odseka, da se bodo njegovi somišljeniki takoj odrekli koaliciji, če bi se izkazalo, da je le-ta našemu narodu škodljiva.
Tako je bila proračunska razprava pomenljiva tudi za koalicijsko vprašanje in klerikalni deželni poslauci so svoje stališče tudi v tem oziru tako pojasnili, da smo lahko zadovoljni Govor kanonika Kluna daje nam poroštvo, da so slovenski državni poslanci, kar jih je pristopilo h koaliciji, neprestano na straži, tako, da hočejo premisliti vsak korak koalicijske vlade, ter ga trezno pretresati, ni li morda naperjen proti slovenski narodnosti. Vidi Be nam, da je bila proračunska debata v našem deželnem zboru ravno radi koalicije najpomenljivejša in tudi jako podučna. S pravim navdušenjem potegovala se je za njo nemška stranka, in Schsffcr in ScLv/egel slavila sta jo v pravih ditirambah. Za njima nastopil je poslanec Šuklje, bil je tudi nekoliko poetično navdibnen, ai občutili smo vender, da se v pesmi, s kojo je opeval svojo ljubico, „Dunsjsko koalicijo" nahaja precej slabih in napačnih verzov. Hladni pa sta ostali obe narodni stranki, in v svoji ogromni večini kazali Bta prepričanje, da nimamo povoda koalicijo opevati in proslavljati. In to ravno Be nam vidi prepomenljivo za politični položaj, v kojem se nahajamo dandanes 1
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 20. februvarja. Drxavnoxborake volitve. V kratkem se bode vršila v skupini nefilojko-misarnih veleposestnikov v okraju llu le.oviškem nadomestna volitev za državni zbor. Narodni veleposestniki so postavili kandidatom barona Leonhardija, konservativni pa grofa Ferdinanda Cboteka. Zmagal bo konservativni kandidat, ker imajo konservativci v tem okraju večino, a že to, da so se narodni veleposestniki emancipirali od upliva konservativnih hvo ih tovarišev  in se postavili na lastne noge, že
uradi. Star znanec, ki sem ga ondi našel, vodil me je po mestu, dasi mi ne bi bilo baš trebalo kažipota, ali vender me je na marsikaj opozoril. Glavna ulica je ravna in široka, ob obeb straneh nje pa so običajni „bosenski" dučani. V hotelu „Vrbas" ti jako ljubeznivo postrežejo.
Drugo jutro mi je bilo dalje kreniti proti Livnu. Mnogi izmej častitih čitatelje v je bil možda sam s puško v roci za časa okupacije pred L'vnom.
U lo je še temno, ko sem Bedel v poštni voz ter nekako boječe pričakoval, kaj mi prinese ta dan, kajti pot preko Kupresa, ki ti kakih 1300 m nad morjem k nebu štrli, ni najprijetneja, ako te gori v planini zasači ojstra burja. No, k sreči bil je lep in miren dan, in dočim je v dolini še slovo jemalo jesensko zelenje, korakal snn tu gori po sn<jgu.
Pri tej priliki ne smem pozabiti, da opomnim, kako lepa cesta vodi preko tega visokega klanca VB6 bolj navkreber do BkupreBkih vrat". Tu pa se pred teboj odpre pusti kras, za teboj pa se razprostirajo lepi, stoletni Bmrekovi gozdi po predelu reke Vrbasa. Nekako nepopisljivo deluje na človeka ta divja romantika. Od Kupreskih vrat dalje pa, ko se pot zavije v dol, prešinila me je otožoost, katera se me je vselej polotila, ko sem se vozil preko našega krasa in s pokojnim mi prijateljem Gestrinom sem del:
to je dober znak za bodočnost. — Tudi na Dunaji vršila se bodo v kratkem nadomeBtua volitev za mandat umrlega Jacquesa. Kandidatov raznih barv je nebroj. Jeden izmej teh, dr. Ofoer, je včeraj na volilnem shodu povdarjal, da nemška levica ne bo mogla dolgo več zatajevati svojih načel, ker jo bodo z ozirom na vedno agresivneje klerikalce volilci prisilili, da se zopet postavi na svobodomiselno stališče. Razpad koalicije je neizogiben in kmalu bo levica stala pred alternativo: ali ostati manjšina brez upanja na zmago, ali pa razviti zastavo svobodomiselnosti in si s tem pridobiti novth zaveznikov mej nižjimi sloji prebivalstva.
Odstop grofa JVurmbranda — ka-ll?
Poljski list „Nowa Reforma" javlja iz baje povsem zanesljivega vira, da je stališče trgovinskega ministra tako podkopano, da bode moral v kratkem odstopiti. V koliko je ta vest resn Čna, se ne da kontrolovati, omenimo naj pa, da so tudi nekateri nemškoliberalni listi še pred kratkim to isto napovedovali, trdeč, da je nasprotstvo mej groiom Wurm-brandom in finančnim ministrom Plenerjem prouzročilo v ministerBtvu prav resne diference. Pokazalo se bo pač kmalu, je-ti „Nowa 1M rmau dobro in formovana. S.cer pa za gtofom Wurmbraodom pač nihče ne bo posebno žaloval, saj je diletantov v železniških zadevah v vseh kotih Dunajskega parla menta na izbiro.
Vznemirjeni Nemci.
Naši presimpatični sodržavljani nemške narodnosti so že zopet vznemirjeni. Dne* 17. t. m. vršila se je pri najvišjem sodišču razprava o neki pritožbi ničnosti. Predsednik dotičnega senata je bil dr. II i bietinek. Pritožitelj, neki češki urednik, ki ni zrno žen blagoglasnega jcz'ka tevtoburških želodožrcev, proBil je dovoljenja, da pluidira v češkem jeziku. Predsednik mu je to v porazumljenji z ostalimi sodniki dovolil. Vsled tega je nastal ogenj v nemški strehi in nemški listi bo zoper dra. Habietineka uprizorili pravo gonjo, sklicuje se na statut, ki baje določa, da se imajo pri najvišjem sodišču vse razprave vršiti v nemškem jeziku. Ker pa je kaj čudno, da bi moral avstrijski državljan nenemške narodnosti pri avstrijskem sodišču iskati svoje pravo samo v nemškem jeziku, zato se bodo morali Nemci že sprijazniti z mislijo, da zadobe na Dunaji slovanski jeziki tisto veljavo, katero ima nemščina. Odločilni hoj na Ogersketn.
Včeraj se je začel v ogerskem parlamentu odločilni boj za cerkvenopolitične reforme in aicer je prišla v razpravo najvažnejša vseh predlog, načrt poBtave o civilnem zakonu. Najvažnejša momenta v včerajšnji ra/.pravi smo zabeležili že v Biuočni številki po brzojavnem sporočilu. Kdo bo v tej borbi zmagal, ali vlada in takozvana liberalna stranka ali pa združeni uasprotniki, tega ne ve nihče povedati. Vlada sodi, da dobi za svoje predloge potrebno ve-č no tako v poslanski kakor v magnataki zbornici, vladni nasprotniki pa računajo tudi tako, zanašajo se pa največ na magnatsko zbornico. Vsa javna pozornost je na Ogerakem sedaj koocentrirana na te cerkvenopolitične predloge, od katerih UBode je, odvisno, spravijo li naši nemški liberalci to stvar tudi pri nas v pogovor.
I nanje države.
Macedonski Bolgari. V Sofiji vršil se je predvčerajšnjim shod ondu živečih Macedoncev bolgarske narodnosti, mej njimi mnogo uradnikov in častnikov. Shod se je posvetoval o šolskih razmerah v Macedoniji, ki bo postale jako kritične, odkar je Turčija začela delati ovire bolgarskim Macedoncem.   Povdarjalo se je, da bi
Pozdravljam vaa, uborne, male koče, Pozdravljam tožna kraška te ravan!
Ljudem daje tu narava kaj pičlo hrano ali oni so na to naučeui in ni jim težko.
Na Kupreskem polji je bivša trdnjavica Kupres, sedaj politična ekspositura 8 poštnim ter brzojavnim uradom.
Pri prijaznem poštarju Bem se okrepčal, kajti na potu iz Bugojna do semkaj se dobro pretreseš in poželiš zalogaj gorkega.
Tu se prične skoro popolui kras, le pusto in golo kamenje, dočim je Kupresko polje še dosti bogato s Benom.
Le še preko zapuščene .Borove glave", kjer tudi po leti ne prizanaša mrzla burja, nam je bilo preči in potem smo se v dobrih dveh urah približali Livnu.
Kilometer pred Livnom stoji frančiškanski samostan z lepo cerkvico. Na brdu „Crljenice" se vidijo Četiri razrušene kule, v katerih so Turci čuvali Livno. Kraj ceste na vrtu poljedelskega zavoda (nekako slično našej kmetijskej družbi) vidiš tri starinske tope z latinskimi in nemškimi napisi, od katerih jeden v prevodu Blove:
„Tako ti svetoga Luke, nedaj se u dušmanske ruke", ter pravijo, da je te tope vzel turški car pred Dunajem.
Dokler se ni otvorila železnica iz Metkovića
morala turška vlada biti bolgarskim šolam v Macedoniji vsaj tako naklonjena, kakor je bolgarska vlada turškim šolam v Bolgarski. Posledica tega shoda je novo društvo, ustanovljeno, da podpira na primeren način macedonske Bolgare. Vsled tega društva se utegne nasprotstvo mej Srbi in Ddgari v Macedoniji zopet Čutno poostriti.
Italijanski parlament.
Za dan°s je sklican italijanski parlament. Večina poslancev prišla je Že v soboto v R m in splošno se sodi, da bode današnji otvoritvi poslanske zbornice prisostvovala ogromna večina poslancev. Radikalna frakcija se pripravlja za silovit naskok na novo Crispijevo ministarstvo iu so včerai sklicali splošen t-hod radikalne stranke, na katerem se je določil načrt tega naskoka, prav kakor izdela pre viden general načrt bitki. Crispi se radikalnega rožljanja nič ne hoji, ker je število radikalnih poslancev jako majhno, toliko bolj pa se boji nasprot-8tva Rudini-Giolittijevih privržencev, kateri so odločni nasprotniki finančnega programa njegovega. Finančni minister Sonnino bo še le v jedni prihodnjih sej razložil svoj finančni program, najbrž dne 25. t. m. Ali je, kakor pripovedujejo razni listi, tega programa glavna točka povišanje carin na žito, še ni dognano, ker se varu'e tajnost jako strogo. Ministri so s častno besedo vezani, da glede finančnega programa nikomur ničesar ne povedo Nekateri poslanci so pač tudi za to breme um-ti, a večina neče ničesar slišati o tem. Vsekako bo danes začeto zasedanje italijanskega parlamenta posebne važ .osti za bodoči razvoj italijanskih razmer.
Cesar Viljem in knez Blsmarck.
Cesar Viljem, der Reisekaiser, kakor mu pravijo Nemci vsled njegovih gostih potovanj, obišče te dni Hamburg, Bremen, Oldenburg in Wilhelmshaven. Obisk teh mest je samo pretveza, zakaj glavni na* men temu potovanju cesarja je, obiskat starega Bis-marcka na njegovem gradu Friednchsrube. Včeraj popoludne ob 5. uri imel je cesar dospeti v Fried richsruhe in po programu ;e bilo določeno, da ostane kot gost Bismarckov na tem gradu do 1/a10 ure zvečer Ali ima ta obisk kak političen pomen, ali je sama formaliteta, izvirajoča iz želje, da bi nemški narod mislil, da se cesar pri vsakem važnem koraku posvetuje z ustanoviteljem Nemčije, o tem niso vsi ljudje jednakih nazorov, večina pa sodi, da ima cesarjeva ljubeznivost namen, Bismarcku usta zamašiti.
Dopisi.
Iz Rrežlc. 11. februvarja. [Izv. dop.] (Čitalnica.) Če 83 o kom razaese glas, da je umrl, a on še živi, pravijo, da bode še dolgo živel. Tudi o naši Čitalnici prinesel je neki nemški listič v Celji pred par meseci vest, da hira in umira, ako že ni umrla, in takoj nato čutila sta potrebo blagohotno širiti isto vest po Slovenskem tudi dva domača časnika, jeden sosed rečenemu lističu, drugi pa tam doli na furlanski meji. Veseli nas, da je naša čitalnica ono razglašeno vest o njeni smrti sama zavrnila z veselico, katero je priredila v pustno nedeljo ter ž njo glasno povedala klevetnikom svojim, da še krepko živi in hoče živeti. Ne govorili bi o omenjeni vesti, da je nista objavila tudi dva slovenska lista, a ogorčenost radi tega bila je v tukajšnjem slovenskem občinstvu tolika, da moramo nekoliko omeniti o tej stvari. Umevno je, da nasprotnišk list, osobito pa tak, kakeršen je omenjeni nemški Celjski,
v Mostar, bilo je Livno prvo trgovsko mesto, kajti vsa roba iz sosednje Dalmacije, osobito iz Spljeta morala je preko Livna v Travnik, Županjac, Glamoč in še celo v Sarajevo.
Vender je L;vao Se dandanes precej živahno in ne baš siromašno mesto, ker so prebivalci marljivi ter se pečajo z raznimi rokodelstvi, od katerih je najbolj razvito »vezenje* v les in kost.
Za siromašni narod je velika dobrota kmetijska štacija, katero je ustanovila deželna vlada. Tu dobivajo delavci po 5o—70 kr. na dan plače. Pripravlja se dobri in sloveči .livanjski sir", ki ima imena raznih bližnjih gozdičev d. pr. „C ncar sir* itd.
V Livnu je narodna osnovna šola, srpska pravoslavna šola, trgovska šola in dekliška šola, na katerej podučujejo milosrdnice.
Po veroizpovedanji so „Livanjci": katoliki, pravoslavni, muhamedaaci iu jevreji.
„Čaršija" je na novo urejena, a izmej novih poslopij je omeniti občiusko hišo, kjer bo uradi, davkarije, sedaj pa se zida novi »konak*. Razveu tega je tudi še nekoliko drugih privatnih hiš, ki so kaj čedne ia moderno urejene.
Razven samostanske cerkve, je v mestu samem še jedna katoliška cerkev, istotako jedna pravoslavna in kakih 8 džamij.
Iz Livna pa sem jo zavil gori v hribe, odkoder Vam bodem poročal prihodnjič.
ki mu ga ni para v Avstriji, hlastno pograbi ter Siri v svet vsako tako vest, katera more škoditi naši narodni stvari, bodi ai ta vest resnična ali ne. Kako pa pride slovenski list do tega, ne moremo kratko ia malo razumeti. Sij mora vsakomur biti jasno, da so take vesti v prizadetem kraji naši narodni stvari selo v kvar, saj je znano, da plašijo omahljivce, jemljejo malodošnim pogum in uničujejo požrtvovalnost, a bodrijo nasprotnike. Res težko nam je vzdržati se, da nismo pikri in umestno je, ako vzdihnemo ter rečemo: Bog obvaruj nas naših prijateljev, sovražnikom ubranimo se sami! Ia kaj je vender dalo povod tej vesti ? Ne moremo si misliti drugega nego naslednje. Čez par dnij bodo ravno tri lota, da se je ustanovila naša čitalnica. V tej kratki dobi, posebno v prvih dveh letih, je delovala čvrsto iu živahno in poleg mnogih veselic in zabav priredili so nje gledališki diletantje mnogo prav lepili gledaliških predstav. V tretjem letu pa ni bilo nobene predstave iu iz tega je sodil morda kdo, da čitalnica hira in celo umira. Ta sodba pa je zelo napačna. Saj delovanje Čitalnice ni le v prirejanji veselic in gledaliških predstav, dasi je želeti, da bi bilo ubojih čim največ. Naša čitalnica imela je v tretjem letu ravno toliko članov, kakor v prvih dveh, istotako tudi toliko časnikov in vho nje delovanje, razun gledaliških predstav, bilo je do pičice isto, kakor v prvih dveh letih. Gledaliških predstav pa ni bilo v tretjem letu zato, ker sta odišia dva odlična gledališka diletanta in ker vsled rodbinskih razmer tudi gospem diletantizam ni bilo možno Bodelovati. Kdor ve, da celo na stalnih gledališčih v velikih mestih imajo gledališke predstave večkrat veliko ovir in pouzročujejo veliko težav, se ne bo čudil takim neprilikam na neznatnih odrih čitalniških gledaliških diletantov. Zelo mlad in neizkušen je tedaj oče napominane vesti, če je menil z isto pospešiti delovanje naše čitalnice ia koristiti naši narodni stvari. BreŠki rodoljubi, ki so ustanovili čitalnico, vedo in Čutijo sami najbolje, kje in v čem so nedostatnosti in, ako Đug da, pomagali si bodo sami, najmanj pa, kar smejo želeti je, da se vsaj od narodne strani nepremišljeno ne podira, kar bo zgradili z naporom in požrtvovalnostjo. Kakor v rodbinah, tako so časih tudi v društvih razmere, katerih ne ozdravi glasna javnost, ampak domača mirna razsodnost in priličje. Hvalevredno je tedaj, da se je oglasila čitalnica sama ter v nič razpršila vse klevete. V pustno nedeljo priredila je tedaj zopet veselico z gledališko predstavo, petjem in prosto zabavo, ki se je v vsakem oziru izvrstno obnesla. Veselico pose t i Io je vse domače narodno čuteče občinstvo brez izjeme, kakor vedno, a razveselilo nas je tudi izredno mnogo odličnih dragih gostov iz Krškega, Čateža in Sevnice, ter iz okolice osobito z B zeljbkega. Nekaj pa uas je nemilo dirnilo, namreč, da od vseh povabljenih domačih uradnikov, ki niso članovi čitalnice, ni čutil niti jeden potrebe, da bi počastil veselico s svojim postom. Ne razodevamo tega, kakor da tožimo, ampak, ker se num vidi ta prikazen, dasi je sama ob sebi nesnatna, vender preznačilna. Mi sodimo, da je po svojih okoliščinah veievažna in izrednega načelnega javnega pomena, zato jej bodemo posvetili poseben članek.
Pisma iz Hrvatske.
V Zagreba, 18. februvarja.
Težko je v tem času pisati iz Zagreba o čem drugem, nego o Račkem. Njega smrt je za nas strašen udarec in ostavlja prazuino, ki je ni moči izpolniti, v akademiji in v zgodovini, v duhovništvu in na kaptolu, v javnem življenji in v zjedinjeni opoziciji. Ž njim je nestalo one točke, ki je Hrvatsko spajala s Slovanstvom, ž njim je nestalo moža, ki je bil poleg Strossraavra najizrazitejši zastopnik narodne slovanske vzajemnosti.
Zadnjikrat sms ga videli dio 29. decembra lanskega leta, in sicer je bil ta dan zvečer v uredništvu .Obzora". Drugo jutro je zbolel za influenco, katere se, žal, ni dosti varoval. Influenca se je izvrgla v plučno uneteo. Pokojnik prestal je tudi to krizo iu nadejali smo se, da bode popolnoma ozdravel. Na žalost se je pojavila še tuberkuloza, ki je prerezala dragoceno nit jednega najdragocenejših življenj. Umrl je doc 13. t. m. ob 7. uri zjutraj. Ob 5. uri še je govoril: govoril je z gvardijanom frančiškanskega samostana o stolni cerkvi, za katere popravljanje si je pokojnik pridobil nevenljivlh zaslug, in s prebendarom in akademikom Tkalčičem o akademiji. Ko je dobil odgovor na svoja vprašanja, rekel je: hvala 1 — na to se je obrnil k
svojcem, stoječim okolu njega in jim tudi reče: hvala! — potem se je prekrižal in pal v agonijo. Po 6. uri je hotel Se nekaj govoriti, a ni več mogel. Okolo 7. ure je ta nzor-značaj izdihnil svojo plemenito in dobro dušo.
Tisti dan je imel sabor sejo. Začetkom seje je poslanec Folnegov'e sporazume vši se s predsed • nikom, predlagal, naj izjavi sabor svoje sožalje ka-pitelju, naj položi venec in naj se udeleži sprevoda korporativno. Predsednik, kateremu se je mej Fol-negovićevim govorom približal Crnkovič, se je izrekel zoper predlog radi nekih formaluih zaprek, a večina ga je odbila. Pravijo, da se je pozneje skesala in da jo je sam ban zategadelj obsodil. Skušala je popraviti svoj pogrešek z lepim člankom v „Narodnih novinah" — ali nikakor se ne more reč*, di je s tem pogrešek popravljen.
Na dan smrti Rtčkega so vseučiliščni profesori Šrepel, Vrbanić, Breščeoski in Plivenč na začetku svojih predavanj posvetili nekoliko besed pokojniku. Dalje nam je došla vest, da je dalmatinski deželni zbor jednoglasno vzprejel Kla:č;v predlog, da se akademiji izrazi sožalje, — in ta vest je bila uničujoč odgovor mamelukom našega sabora.
Tisti dan bila je seja akademije, na kateri se je sklenilo: 1.) da se mrtvaški oder postavi v glavni dvorani akademije in da odtod krene sprevod k pokopališču; 2 ) da se vrši sprevod na troške akale-mije in da se pokojnik pokoplje v arkadi. Arkada velja 3500 gld. Polovico vseh troškov za arkado je prevzel škof StrcBsmsvr. Akademija je tudi sklenila, da govori v njenem imeni začetkom sprevoda akademik dr. Markove, a na pokopališču akademik pni Smičiklas.
V istem času Bešal se je tudi klub zjedinjene opozicije, ki je sklenil, da se položi venec na krsto „najzaslužnejšemu članu" in da v imeni opozicje govori dr. Brefčenakt.
Po programu so govorili Marković, Smičiklas in BreŠć.'nski, a bilo je tudi govorov i..ven programa, ki so povzdignili sijaj in ginljivost pogreba in ki so bili simbol programa in delavnosti dra. Bačkega. V imeni evropske znanosti je govoril švedski profesor Lundell v nemškem jeziku, v imeni bratov Slovencev govorila sta Vaša delegata Koblar in dr. Kušar, ki sta povdarjala, da je bil Rački tako naš kakor Vaš; v imeni slovauBtva govoril je ruski vseučiliščni profesor Kulakovski in to v ruskem jeziku. Bilo je to prvič, da se je v Zagrebu javno slišala jasna ruska beseda iz ru-dcih ust.
Sprevod je bil, kakor veste, v četrtek dne 15. t. m. Moja naloga ne more biti, da Vam sprevod popišem. Udeležile so se ga vse šole, vse kor porac je, vsa društva z zastavami in seveda tudi vseučiliščniki s svojo aastavo. Z dežele je došel ne-broj doputacij, a krasnih venojv je bilo okolo sto. Značaj je sprevodu dalo meščanstvo, ki se ga je v nedogledni vrsti udeležilo. To ni bila parada; cela hrvatska prestolnica je hotela izkazati zadnjo čast narodnemu velikanu. Najresnejši ljudje, katerim v njihovem življenji morda še ni solza zarosila očesa, so jokali. Z vseh hrvatskih stranij je došla nešte-vilna množina brzojavov, izrazujočih sožalje, a došlo jih je tudi iz slovauskega sveta.
Tako sera moral tudi jaz o RaČkem govoriti: drugače niti mogoče ni bilo. Naš svet pa je sicer grozna irooija bridkih kontrastov. Na dan Račkega smrti in na dan njegovega pogreba imeli smo v našem gledališči francosko dramatično društvo pod vodstvom Febvrea, bivšega člana gledališča „Cumedie franetise". Prvi večer so predstavljali Dumasovo komedijo sLe derai-monde", a drugi večer Molio -ovo „Tartufie". Febvre je velik umetnik; v ostalem pa so bile predstave francoskega društva sploh boljše od naših predstav.
Domače stvari.
— („Narodni Dom".) Včerajšnjemu izrednemu občnemu zboru društva „Narodni Dom v Ljubljani", na katerem je bilo zastopanih 89 delnic, predsedoval je načelnik g. dr. vitez Bleivveis-Trsteniški. Pozdravivši navzočnike, predložil j« načelnik po arhitektu gosp. Skabroutu v Pragi izdelane, po mestnem nadinžensrju g. DufFeju pregledane in v marsičem popravljene načrte za monumentalno zgradbo, ter naznanil, da so vsled v „Slo-venskem Narodu" objavljenega razpisa zidarskih del Štiri tukajšnje firme poslale ponudbe. Z* nadzorstvo stavbe naprosil je upravni odbor znanega arhitekta profesorja Wignerja v Gradci, kateri se je povabilu
prijazno odzval. Sedaj prišel je čas, da treba oddati zidarska, torej najdražja dela pri stavbi, in v to svrbo sklical se je ta izredni občni zbor. Druga dela razpisal in oddajal bode upravni odbor sam, čemur je občni zbor jednoglasno pritrdil. Potem je poročal mestni nadiožeoer g. Duffo ob uspehu dražbe zidarskih del. Ponudbe poslale bo štiri tukajšnje stavbir-eke tvrdke in sicer: kranjska stav-hmska družba (83.000 gld. 9 kr.), Knez & Zupančič (67.958 gld), Gustav Tbunies (68.846 gld. 97 kr.) iu Viljem Treo (77.057 gld. 67 kr.). Najeeneja je torej ponudba tvrdke Kaez & Zupančič, katera prevzame zidarska dela za 67.958 goldinarjev, ter bo obveže, da bode za vso stavbo rabila le Vrhniško opeko. Občni zbor je vsled tega po kratki debati jednoglasno sklenil, naj se zidarska dela oddajo tvrdki Knez & Zupančič. Tudi ostala dela oddajala se bodo potom razpisa, ter se bode, ceteris pa-ribus, oziralo v prvi vrsti na narodne obrtnike. Ki -nečno sklenil je občni zbor vsled predloga gospoda prcfesorja Tome Zupana, da se imajo prekoristni nsši šolski družbi sv. Cirila in Metoda rezervirati potrebni prostori v „Narodnera Djmu". — Poslopje „Narodnega Doma" je centralno projektu-vana zgradba z glavnim srednjim traktom in dvema stranskima traktoma; situirano bode mej Literraan-novim drevoreiom, kamor je obrnjeno glavno lice z glavnim vhodom, Kolizejskimi ulicami, novo Tržaško cesto in novo projektovano cesto za vojaškim o«krbivališčem. V obeh stranskih fasadah, to je proti Tržaški in novo p roj ek to vani cesti nameščena bodeta stranska vhodu, z vrtne strani pa bode direktni vhod v veliko „Sokolovo" dvorano. V glavnem traktu nameščeni bodo v pritličji proBtomi vestibul s primernim prostorom pred glavnimi, ceutraluo situiranimi stopnicami in „Sokolova" dvorana, sezajoča do souter-raina, z 654 m9 talnega površja. Nadalje nahajati se dve dvorani v prvem nadstropji, večja z 308, manjša z 135 m3 talnega površja; zraven velike dvorane nahajajo se štiri garderobe in dva entree. V stranskih krilih nameščena bode v Bouterrainu sokolska garderoba, soba za predtelovadce in kopelj, stanovanje čitalničnega kavainirja, prostorna kuhinja za reBtavraterja z vsemi pripadajočimi prostori, kleti za pivo in vino, prostori za shranjevanje telovadnega orodja, obilo manjših kletnih oddelkov itd. V parterju bode restavracija z štirimi sobami, pivnica za proBto ljudstvo, stanovanje restavraterjevo, „Sokolova" pisarna in pet sob za razna narodna društva. V prvem nadsropji nahajali so bodo, razven že omenjenih dvoran (velike in male) s pripadajočimi garderobami in entreji, čitalnični prostori, obstoječi iz bralne dvorane za goBpode s posebnim oddelkom za gospe, dveh igralnih sob, dvorana za billard, kon verzaciJBke Bobe, bufeta, toalet za dame itd. Vsi ti prostori bodo okolo dvorane tako situirani, da se bodo v slučaji potrebe lahko porabili kot stranski prostori pri raznih veselicah. Poleg tega imela bode v prvem nadstropji „Matica Slovenska" svoje uradne prostore (3 sobe), nekoliko sob pa je še rezerviranih za narodna društva. »Narodni Dom", ki bode zidan v slogu italijanske renesanse, reprezentoval se bode uprav monumentalno. Srednji trakt bode nekoliko višji, nego stranska trakta; nad malo dvorano pa se bode dvigala lepa kupolna streha. Poslopje, čegar stroški so proračunjeni na 166 000 gld., obdano bode naokolo 8 predvrti, v ozadji pa bode prostran gostilniški vrt, gotovo največji in najlepši v Ljubljani. Kakor je že iz tega kratkega načrta razvidno, skrb-Ijeno bode v „Narodnem Domu" po možnosti za vse narodne potrebe. Z veselo uado smemo torej pričakovati trenotka, ko se bode ureBuičila dolgoletua želja, ko bodemo narodu slovenskemu otvorili vidni znak jedinosti njegove : „Narodni Dom."
— (Pogreb učitelja Andreja J e -k o v c a,) nekdanjega izvršu jočega člana Dram. društva, pokazal je, kako obče čislau je bil pokojni. Udeležili so se pogreba Ljubljanski župan g. Grasselli, c. kr. okr. šolski nadzornik g. Leveč, župan g. Adolf pl. Kapus iz Kamne Gorice iu več občinskih odbornikov, gg. župnika Iv. Berlič iz Mošenj in A. Berce iz Št. Lamberta in več L ubljanskih duhovnikov, odposlanstvo učiteljev iz Radovljiškega okraja, Ljubljanski nadučitelji gg. Rak tel j, 2u-mer in Valenta s svojimi učiteljskimi zbori, člani slovenskega gUdališča, režiserja gg. Borštnik in J. No lli, ter oddelek pev. društva „Slavec", kije zapel dve žaloBtinki. 1) 11je je bilo mnogo dam in gospodov Ljubljanskih in z Gorenjskega. Krasne vence nosili so Ljubljanski gimnazijalci, bivši učenci pokojnega  Vence so dali: Občina Kamna Gorica,
Člani slovenskega gledališča, gospa Pesjakova iz Kamne Gorice, rodbina pokojnega itd. Pokojni prišel je pred tednom dnij v bolnico zarad potrebne operacije, a bilo je žalibog že prepozno.
— (Za „Narodni dom") v Ljubljani izročil je blagajnik „Sokola" uredništvu našega lista vsoto 129 kron 82 vin, ki bo se skupile na „Sokolovi" maskaradi za prodano v no „pri dobri kapljici", katero je daroval rodoljubni gospod J. C. J u v a n č i č in požrtvovalno ves večer točil, pri čemur sta mu rodoljubno in jednako požrtvovalno pomagali čestita gospa soproga njegova in gospodična sestra njena. S prisrčno zahvalo g. Juvančiču za veledušno darilo in za njegov rodoljubni trud in gospe soprogi in gos-pici sestri njeni za res zatajevalno rodoljubno požrtvovalnost ter gostilničarju g. Gregorju Maju, ki se je tudi na korist „Nar. Domu" odrekel dogovorjeni, na njega pripadajoči točarini, kakor vsem obiskovalcem kolibe npri zlati kapljici", potrjujemo vzprejem te izdatn9 vsote, kličoč vsem omenjenim prisrčen: Živili!
— (Uredništvo in upravuištvo „Vesne") nas prosi prijaviti, da se je v 1. številki „Vesne" po pomoti tiskalo, da Bprejema naročnino g. Dragotin Hribar v Celji. Uredn;štvo in upravništvo „Vesne" je na Dunaji VIII. Lange-gasse 48 Mezzanin, kamor naj se samo pošilja naročena na list.
— (Nagla smrt.) V nedeljo popoludue sedel je 501etni vrtnar Cescutti z nekaterimi tovariši v gostilni „pri Rozmauu" na Starem trgu za mizo in igral knrte. II poma se zgrudi na tla iu je bil takoj mrtev. Zadela ga je kap. Pozvani zdravnik mogel je le še konstatovati smrt. Mrtveca prevedli bo v mrtvašnico k sv. Krištofu.
— (Zdravstveno s tanj o.) V šolskem okraju Komen na Krasu so precej hudo razširjene ošpice, za katerimi je umrlo Že šest otrok. Šila je že od novega leta zaprta.
— (Okrajna posojilnica v Radečah pri Zidanem mostu) ima svoj prvi uradni dan 4. marca. Posojilnica je ustunovl)ena na podlagi neomejenega poroštva in bode uloge obrestovala po 41/«0/«. posojila pa po 6V«.
— (Zboruica v temi.) V Boboto zvečer, ko je bila ravno prav živahna, skf.ro burna debata v Tržaški deželni zbornici iu bo italijanski poslanci zarad neke šolske predlogo prav strastno nasprotovali diug drugemu, tako, da so nekateii celo uprizorili Bexodusa, (katerega so se udeležili tudi oko-ličanski poslanci) pridružila se je tudi električna luč opoz ciji in je nastala bipoma prava egiptovska tema v zbornici. Vse prizadevanje ni pomagalo nič in zborovanje se je moralo nadaljevati pri plinovi luči in pri reakcionarnem svitu sveč, kajti električna luč ostala je tenitentna.
— (Uradne ure pri carinskem glavnem uradu v Trstu) in njega podružnicah so se določile zopet od 8 —12. ure /jutraj in od 2— 6. ure popoludne.
		
	t _. _i	
	i  Slovenci in Slovenke! ne zabite j družbe sv. Cirila in Metoda I k_______ ______A	
	i i	
		
Knjilevnosi		
— „Slovenski Pravnik" ima v št. 2. nastopno vsebino. 1. J. KavČnik : O jezikovnem vprašanji v načrtu novega civilnega postopka; — 2 Raba elovenščine pri političnih uradih; — 3. Iz pravosodne prakse Ovilno pravo: a) Gospodar odgovoren je za motenje poBesti, katero so zakrivili njegovi kosci vkljub naročilu, da morajo paziti na mejo, če se ne prepriča o izpolnitvi svojega naročila in bo poleg tega okoristi iz motenja, b) Kompetenca agrarnih oblastev za raz-sojevanje sporov mej solastniki vkupnib agrarnih posestev. Kazensko pravo: a) Nesposobnost oporočne priče po smislu § a 582. obč. drž. zak. ne ugasne po preteku Časa. b) K §-om 199. lit a), 202. in 204. k. z.; — 4. Iz upravne prakse: K postopanju pri odmeri dohoduine; — 5. VII. redna glavna skupščina društva „Pravnika"; — 6. Razne vesti; — 7. Pregled pravosodBtva.
— „Kmetovalec", ilustrovan gospodarski list, ima v st. 3. to-le vsebino: V čem so kmetovalci sami krivi, da kmetijski Btan p-ša? — Cepljenje trt s plutovino na mestu ; — Kam naj se-jemo lan? — Pincgavska in beljanska goved; —
Prašiči bo prav pridni pokončevalei podjedo?; — Za koliko se nsuši mlado vino? — Kako odpraviti rast linam v cvetlicnikih mrč.'aV  —  Iz podružnic; — Razne reči; — Vprašanja in odgovori; — Goapo darske  novice; — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske ; — Tržne cene.
Telegrami   Slovenskemu Narodu":
Gradec 20. februvarja. V hiši bivšega rektorja tehnike Graške našel je hišnik na stopnicah večjo petardo.
Dunuj 20. februvarja. V pravdi zoper tukajšn e anarhisti so zatoženci Fleischhaus, Kretschmar in Schmal odločno ugovarjali, da bi bili anarhisti, trdeč, da so samo socijalisti. Svoje pri preiskavi storjene izpovedi gledć udeležbe pri shodih, na katcrili so se zatoženci dogovarjali radi razširjevanja tiskovin in naprave razstreliv, so vse preklicali.
Beligrad 20. februvarja. Policija je zaprla več osob, ki so pripravljale atentat na ministra Nikolajevića.
Pariz 20. februvarja. Nocoj ob Vb2. uri razpočila je v nekem hotelu v Rue Saint Jaques bomba, katero je bil neki potovalec tam pustil. Posestnica hotela jo nevarno ranjena, dve drugi osebi pa lahko. Bomba je razpočila, ko je neki redar odprl vrata dotične sobe.
Beiolm 20. februvarja. Cesar Viljem pripeljal se je sinoči v Friedrichsruhe. Bismarck ga je pričakoval na kolodvoru. Po dinerju v krogu Bismarckove rodbine se je cesar zopet odpeljal.
Hruselj 20. februvarja. Udova meksi-kanskega cesarja Maksimilijana, blazna cesarica Gharlotta je nevarno obolela.
Vabilo k družbi sv. Mohorja.
Z dnem 5. prihodnjega meseca se konča nabiranje Mohorjevih družbenikov za leto 1894. Zatorej prijazno prosimo čč. gg. poverjenike, vse goreče duhovnike in druge ceujene rodoljube, naj bi se zopet blagovoljno potrudili družbo ohraniti, kolikor se da, vsaj v dosedanjem njenem svitu; vse mile Slovence pa iskreno vabimo, naj bi pristopili, kolikor moč, še obilnejše, zlabt* oni, kten se nam dozdaj še niso hoteli pridružiti. R»as, izgubo ima, kdor se družbi odteguje, dobiček pa obileu in inuo-gostransk, kdor ji pristopi!
Knjigu, katere Be udom pripravljajo za samo jeden goldinar, se že same po Bebi toplo priporočajo iz več razlogov:
1. „Velike zgodbe sv. pisma", da nas do dobra poučijo o dogodkih božjega razodetja in s tem sveto vero bolje razjasnijo, ter v ujej potrdijo. Če bodo Slovenci pridno in pazljivo čitali to knjigo, bodo menda mej prvimi na svetu v polni meri, kot narod, izpolojevali želje sv. Oieta L"ona XIII , ki so nedavno v krasut eucikliki priporočili, naj se prav marljivo goji svetopisemska veda.
2 „Kršćansko devištvo", knjiga neumrljivega škofa Slomšeka, naj bode zanaprej v rokah vsake bolj odraste slovenske deklice, kakor „Življenja srečen pot" v rokah vsakega mladeniča, da se naš mladi priraščaj, upanie boljše prihodnosti, srečno ohrani v svojim najlepšem cvetu za svet in nebesa. Le nepokvarjena mladež more in mora biti trdna podlaga krščanski družini, ktera jedina je najzanesljivejši steber svete katoliške cerkve in vsaktga omikanega, torej tudi slovenskega naroda.
3 aUmni živinorejec" hoče slovenski gospodarski odrod podpirati v gmotnem blagostanju, ker bo učil umno ravoati pri živinoreji. Saj vsakdo dobro \o, koliko izgube ali škode učinjuje nevednost v tem oziru, kakor tudi nemarnost. Nevedni v tej važni panogi gospodarstva naj bi ne bili: noben hlapec, nobeoa dekla, še manj pa slovenski gospodar ali gospodinja, domači sin, ali hči 1
T<mu namenu, poučevati v gospodarskih in vsakdanjih potrebah življenja, služila bode tudi nadaljevalna kniiga:
4 „Naše škodljive rastline v podobi In besedi", 111. snopič.
Knjigi 5. in 6 : „Slovenske Večernice" in „Koledar družbe sv. Mohorja", z mnogimi kraj-Biun poučnimi sestavki, povestmi, življenjepisi itd. ste namenjeni duševnemu razvedrilu in vsakdanjim potrebam. Slovenci, sezite pridno po teh knjigah, zdaj je še čaB za to!
„Kršćansko devištvo" se more tudi vezano naročiti, dodati je treba za kujigo v platno vezano z rudečo obrezo 40 kr, v usnje z zlato obrezo 60 kr.
Ker moramo sestavo in stavek „imenika" kmalu pričeti, proBimo naju'judneje, da se nam vpisovalne pole pošljejo o pravem času; zamude družbi mnogo otežujejo delo.
V Celovcu, dn6 17. srečana 1894
Odbor.
Za preblvaloe mest, uradnik« Itd. Proti tež-k o tu in prebavljenja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je uprav neobhodno potrebno domaće zdravilo pristni „NoJl-ov Seidlitz-prsšek", ker upliva ti h prebavljenje trat no in uravnovalno ter ima olajlevalen in topilen učinek. Škatljica velja 1 gld Po poštnem povzetji razpoiilja to zdravilo vsak dan lekar A. MOL L, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom.       3 (16—3)
|bT ITova operet!
JpSF~~ Znčetok ob 1        uri asvecor. ~SJBQ
štev. 47.    Deželno gledališče v Ljubljani. Dr. pr.575
V sredo, dne 21. februvarja 1894.
Prodana nevesta.
Komična opera v treh dejanjih. Spisal K. Sahina. Uglasbil B. Smetana. Po češkem izvirniku preložil A. Ftintek. Kapelnik g. prof. Fr. Gerbie.   Uprizoril režiser g Jos. Nolli.
Po ouvertnri alegorija« postavil g. A. Blttner. Nove kostume iadelala mtn, vseskozi po flgurlnlh narodnega gledališča v Pragi garderobier .Dramatičnega društva" g J. fttunu n garderobierka g. Wldmejer.
Začetek točno ob '/»8- «ri| konec ob »/,11, uri zvečer.
Diamatlčno društvo.
Pri predstavi svira orkester slavnega pošpolka Leopold II., kralj Belgijcev št. 27.
TJMt«>|>iiiiui:
Parterni stdeži od I. do III. vrste 1 gld. 50 kr., od IV. do VIII vrste 1 gld. 20 kr.. od IX. do XI. vrste 1 gld. — Balkonski sedeži I. vrsto 90 kr . II. vrste 80 kr., III. vrste 70 kr. — Galorijski sedeži I. vrste 50 kr., od II. do V. vrste 40 kr. — Ustopnina v lože 70 kr. — Parterna stojišča 70 kr. — Dijaške iu vojaške ustopnice 80 kr. — Galerijska stojišča 2 i kr.
Sedeži, lože in nstoprvce se dobivajo v stari čitalnični trafiki v Šeleuburgovih ulicah iu na večer predstave pri blagajnici.
V abonement na sedeže se ustopi lahko vsak dan. Blagajnica      odpre ob 7. vrl sveder.
Prihodnja predstava hode v petek, dne 23. februvarja 1894.
Gospod profesor 5 u k lj e poslal je nadomu društvu petdeset goldinarjev, nabranih dne 17. svečana v prijateljskem krogu. Darovali so blag. gg.: dr. Bleiweis 2 gld., notar G obočnik 3 gld., I. Hribar 5 gld., Kersnik 5 gld., Lenarčič 5 gld., IVI urni k 5 gld , Svetec5gld, Šnklje 5 gld., dr. Tavčar 10 gld., Zamida 2 gld., dr. Znpanc 3 gld. — Za ta veledušni dar izrekamo imenom društva blagorodnim gospodom darovalcem najiskrenejšo zahvalo.
K a Dunaji, dne 19. svečana 1891.
Za odbor akad. društva „Slovenija":
Josip Žili, Davorin Zsltter,
t. č. predsednik. t  č. tajnik.
T mrl i so v I, j iibljaul:
15. febrnvarja: Karoiina Ašer, uradnikeva vdova, BO"/, Ista, Gledališke ulice št. 1.
16. februvarja: Franc Pečenik, paznikov sin, 23 dni, Poljanska cesta Št. 49. — Franca Ulčar, delavčeva hči, 14 m ur.-v, Dunajska cesta št. 35. — Marija Vidmar, gostija, Pred pr u 1 h m i št. 27.
17. februvarja: Ivan Ciber, kajžarjev sin, 7 let, Karolinška zemlja št. 18. — Reza Aichberger, uradnikova sirota, 67 let, Marije Terezije cesta št 16. — Marija R*bič, posestuici, 69 let, Krakovski nasip fit. 4. — Rudolf Cnrk, paznikov sin, f> let, Kurja vas št. 4.
18. februvarja: Jakob Skerl, kamnosek, 30 let, Fio-rijnnske ulice št. 13. — Franrjuillo Ceskutti, bivši vrtnar, 51 let, Sv. Jakoba trg št. 11.
19- februvarja: Franc Sivec, mizar, 31 let, Dunajska Ci'sta št. —. Vi U tor Bajec, krčmarjev sin, 16 mescev, Sv. Jakoba trg št. 2.
Meteorologično poročilo.
Zahvala.
Potrta od žalosti vsled izgube mojega ljubljenega soproga, gospoda
Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v ram.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrimi v mm.
19. febr.	7. zjutraj 2. popoi. 9. zvečer .	743 0 42 8 Mm. 745 9 »s.	—9 0" C —0 2° C —3 0" C	i b1. vzh. jasno si. vzh.1 jasno si. vzh.' jasno 1		000 ■■
Srednja U mperatura—4*1 °, za 45  pod normalom.
ZCZhjir^eiJslESi borza
dne* 20 februvarja t. 1.
Skupni državni dolg v notah..... 98 gld.
Skupni državni dolg v srebru    .... 98 „
Avstrijska zlata renta....... 120 ,
Avstrijska kronska renta 4°/„..... 97 „
Ogerska zlata renta 4" „    ...... 117 „
Ogerska kronska renta 4°/0..... 95 „
Avstro-ogerske bančne delnice   .... 1008 „
Kreditne delnice......... 362 „
London vista.   .   .   ,....... 125 „
Nemški drž. bankovci za 100 mark   .   . 61 ,
20 mark............ 12 _
20 frankov   .   .   .   ,....... 9 „
Italijanski bankovci........ 43 „
C, kr. cekini .   . ........ 5 .
Dnć 19. februvarja t. 1.
4" „ državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 148 gld.
Državne srečke iz I. 1864 po 100 gld..   . 198 ,
Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld.   .   . 128 „
Zemlj. obč. avstr. 4' ,u/0 zlati zast listi    . 122 „
Kreditne srečke po 100 gld...... 195 a
Ljubljanske srečke........ i24 ,
Hudo 1 love srečke po 10 gld...... 23 ,
Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld..   . 157 ,
Tramway-drn<d. velj. 170 gld. a. v.   .   .   . 276 „
Papirnati ruhelj......... 1 _
20	kr
25	t n
80	•
75	■
05	•
75	m n
25	•
iH	»
23	■
94	*
80	
92	•
_	kr
76	i
50	N ii
	•
25	m m
50	m
34	m
učitelja v Kamni Gorici,
izrekam najsrčnejšo zahvalo družini Zupanovi, Kamnogoričanom in Ljubljanskega gledališča osobju za podarjene vence, častiti duhovščini, šolskemu nadzorniku g. Fr. Lovcu, profesorjem in učiteljem za udeležitev pri sprevodu, društvu „Slavec" za ganljivo nagrobnico, sorodnikom, prijateljem in znancem, kakor tudi vsem, ki bo kakorkoli izražali svoje sočutje v bolezni in o smrti mojega soproga.
V Ljubljani, dne 20. februvarja 1894.
(208) Marija Jekovec.
Zahvala.
Vsem onim, kateri so ob smrti nepozabnega soproga in očeta, gospoda
Mihaela Planinšek-a
z blagim sočutjem, krasnimi venci in častnim spremstvom k večnemu počitku veliko našo žaloBt ublažili, izrekamo tem potem najtoplejšo zahvalo.
Posubno hvalo izrekamo častiti duhovščini, Ptujski čitalnici, učiteljstvu, veteranskemu društvu, uradnikom, dalje VBeiu prijateljem in znancem.
Ptuj, dne 19. svečana 1894.
(209) Rodbina Planinšek.
C^tr. glavno ravnateljstvo avstr, drž, žeton
Izvod iz voznega reda
Trel?a.Tm.egra. od 1. olctolsra. 3-©©3.
Nastopno omenjeni prihajal i in oilhajalni časi osnačeni to * are<Ui)rrrropnkrni ča»U. Srednjeevropski Ous je krojnemu iiiu v LJubljani za 3 minuti naprej.
Odhod U LJubljane (juž. kol.).
Ob IU. uri S min. po noH osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, O«-lovee, Franiensfeste, Ljubno, Dunaj, eem Selathal ▼ Auaaee, lichl, Omunden, Solnograd, Leud-Qastoin, Želi na jeieru, Sti\vr, Lino, Bu-dejevioe, Flaenj, Marijine vare, Kger, Francuvo vare, Karlova vare, Prago, O razdane, Dunaj vla AmatetUn.
Ob 7. url O0 min. njutraj osebni vlak v Trhli, Pontabel, Beljak, Golovec, Franzenafeate, Ljubno, Dunaj, Čei Selathal v Solnograd, Dunaj vio Amstetten.
Ob 11. uri SO min. dopoluitn* osebni vlak v Trbii, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzenafeste, Ljubno, Dunaj.
Ob 4. uri 3tO min. popoluttne osebni vlak v Trbii, Koljak, Celovec, Solnograd, Lend-Oaateiu, Zeli n* jeaeru, Inomost, Bregnio, Uurih, Genavo, Paria, Lino. Iselit, Budejovioe, Plienj, Marijine vare, Kger( Francove vare, Karluvo vare, Prago, Draždanu, Dunaj vla Amitetten,
Prihod v Ljubljano (juž. kol.).
Oh K. uri Ml min. mfutral osebni vlak ■ Dunaja via Amstetten, Drai-dau, Prage, Franc..vib varov, Karlovih vatov, Kgra, Marijinih varov, Plsnja, Rudejevio, Holnograda, Linoa, Stc.vra, Iaohla, Omundena, Zolla na Jozeru, Lrnd-Uaateiua, Ljubnegn, Deljaka, Oelovoa, Franaenafeate,
Trblia.
Ob ti. uri '47 min. dopolnilne osobni vlak a Dunaja via Amstetten, Draidan, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih varov, Plznja, liudejevio, Solnograda, Iaohla, Omundena, Linoa, Stejrra, Pariza, Oeuove, Curihu, Brognice, /olla na joseru, Lend-Oaateina, Ino« moata, Ljubnega, Celovca, Pontabla, Trbiža.
Ob 4. uri fi.'t min. popotiulnu oaebni vlak a Dunaja, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Franzenafoate, Pentabla, Trbiža.
Ob O. uri '47 min. tcvrrfr osebni vlak s Dunaja, Ljubnega, Beljaka, (Jalovca, Pontabla, Trbiža.
Odhod U LJubljane (juž. kol.).
Ob   0. uri ar, min. aJutrtO    v Kočevje. „   IH.   ,,   OO    „    opolurtn* „ „ 6. IO     ,,      trrrrr        „ „
Prihod v LJubljano (juž. kol.).
Ob S. uri IO min. zjittntj       ia Kočevja. ,.    1-   ..   Ol    „     popoluttne „ „ „   9.   „   411    ,,     tvrčer * .
Odhod ls LJubljane (dr*, kol.a
Ob   7. uri 18 min. njutraj       v Kamnik. „     Sf.   „   OS    „     popoludne „ „ „     O.    „   SO     „     rvrvr n „
Prihod v LJubljano (drž. kol.).
Ob   0. Mri SI min. tlutmj       is Kamnika. „   11.   n   l.l    „    <iopoiuitn*  „ ,,
,,     0.    ,,    HO     ,,      zvrni- ,, ,,
,4-41)
iT. GIONTINI
trgovina 8 knjigami in 8 papirjem v Ljubljani
ima na skladišču:
Smetana — „Prodana nevesta ', komična opera, izvleček za glasovir, popoln 5 gld., potpourri v 2 sešitkih a 1 gld. bi) kr., potpourri v jedncui sušitku, lahki slogi 1 «1(1. M kr., tekst 86 kr.
Župnika Knelppa koledar za leto 1894 po zni ian ceni 25 kr., po pošti 30 kr.
Patentovani koledar aa podklado na pivniku za leto 1894, 1 gld. :.0 kr.
Otrok, nJega negovanje in vzgoja v prvih letih Otroike dobe, b'0 kr., po pošti 70 kr. (210)
V ziajesa. se d4
prodajalnica
(Stacuua). katera ima vso potrebno opravo za špecerijsko in niauuftkturno blago, v nekem mestu na glavnem trgu. Najemo.k tudi lahko dobi dve Bobi, kuhinjo in dtuge proBtore. — Pogoji so izvedo pri Franu KiiNtellc-u starejšem v Novim nfeniit (Rudo fsWtTlh). (201—2»
Izdajatelj io odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk .Narodu« Tiskarne".