toploto prostor okrog in okrog, do* 
kler ne nastane okrog nje dovolj pro* 
storen, z ledom pokrit prostor.
Medvedka je ljubeča in skrbna 
mati. Še ko mladiči dorastejo, deli z 
njimi hrano. Uči jih vseh potrebnih 
spretnosti, plavanja in vseh lovskih 
zvijač. Mladiči se vsega kmalu nauče, 
a so velike lenobe. Najrajši se na* 
slonijo na hrbet svoje matere in 
dremljejo. Mislijo si: »Kaj bi se mu< 
čili,- bo že mati za nas poskrbela!« 
Medvedka žrtvuje za svojo deco tudi 
življenje, če treba.
Nekoč je medvedka z dvema od* 
raslima mladičema izsledila tabori* 
šče lovcev, ki so ravno pekli ribe nad 
ognjem. Ker sta ji bila mladiča lačna,
MODRI
Vsako leto na Silvestrovo, ko so 
se oglasili v naši podružni cerkvici 
zvonovi, oznanjajoč predvečer novega 
leta, nas je sklical ded, da gremo v 
sadovnjak voščit sadnemu drevju 
zdravo in rodovitno novo leto.
Na skednju so bila pripravljena 
slamnata poresla. Šli smo od drevesa 
do drevesa in opasali vsako deblo v 
višini naših glav ter mu voščili:
Da bi zdravo bilo, 
sadja mnogo nam rodilo, 
srečno, zdravo in bogato 
novo leto!
Velikonočno soboto, zgodaj zju* 
traj, ko zakurijo in blagoslove pri cer* 
kvenih obredih ogenj, smo pobrali 
slamnate pasove od debel in jih se* 
žgali na vrtu z nagrabljenim listjem 
in drobnjavo vred.
Svečano in z neko tajinstvenostjo 
smo opravljali ta dela. Ne vem, če je 
vedel ded, mi nismo, da opravljamo 
pri tem starem običaju zelo koristno 
delo.
stopi mati junaško k ognju, sname z 
ražnja pečene ribe in jih odnese svo* 
jim mladičem. Lovci ustrele in mla* 
diča padeta smrtno zadeta. Tudi mati 
je ranjena, a ne smrtno. Krvaveč in 
hropeč se splazi k svojima mladičema 
in jih skuša s šapami dvigniti. Ko 
vidi, da se mladiča ne ganeta, žalostno 
zatuli. Nato steče par korakov v stran, 
se ozre in spet zatuli. Ko vidi, da ji 
mladiča ne sledita, se vrne, ju boža. 
dviguje, kliče. In spet steče proč, me* 
neč, da ji bosta sinova sledila. Kon* 
čno spozna, da sta mrtva. Tedaj se ob 
njunih truplih vzpne, se ozre proti 
lovcem in razjarjeno zarenči. Lovci 
odgovore s streli in ljubeča mati pade 
k mladičema in se več ne gane.
BIČ AJ I .
V zgodnji zimi iščejo v razpokah 
in lišaju skrivališča in prezimovališča 
mnogi sadni škodljivci, kakor: jabolčni 
zavijač, cvetoder, pa tudi veliki in 
mali zimski pedic. V slamnatih pores* 
lih najdejo prav udobno prezimova* 
lišče. Pri umnem sadjarstvu uporab* 
Ijamo posebne, prav v ta namen na* 
pravljene pasove iz valovitega papirja, 
ki jih opašemo že v mesecu novem* 
bru in z nabranim mrčesom vred od* 
stranimo in sežgemo že v zgodnji 
pomladi.
Uspešno pa lovimo sadne škod* 
ljivce le na čistih in gladkih deblih, 
zato jih že jeseni ali v zgodnji zimi 
dobro ostrgamo in če le mogoče na* 
mažemo z apnenim beležem, še bolje 
z arborinom (na 101 vode 11 arbori* 
na), apneni belež in arborin uničita 
mah in lišaje, ter napravljata gladko 
deblo.
Ne pozabljajmo lepih običajev, 
izpopolnjenih z novimi izkustvi. Še je 
čas, da voščimo na opisan način naše* 
mu sadnemu drevju: Zdravo in rodo* 
vitno novo leto. Sk.