toploto prostor okrog in okrog, do* kler ne nastane okrog nje dovolj pro* storen, z ledom pokrit prostor. Medvedka je ljubeča in skrbna mati. Še ko mladiči dorastejo, deli z njimi hrano. Uči jih vseh potrebnih spretnosti, plavanja in vseh lovskih zvijač. Mladiči se vsega kmalu nauče, a so velike lenobe. Najrajši se na* slonijo na hrbet svoje matere in dremljejo. Mislijo si: »Kaj bi se mu< čili,- bo že mati za nas poskrbela!« Medvedka žrtvuje za svojo deco tudi življenje, če treba. Nekoč je medvedka z dvema od* raslima mladičema izsledila tabori* šče lovcev, ki so ravno pekli ribe nad ognjem. Ker sta ji bila mladiča lačna, MODRI Vsako leto na Silvestrovo, ko so se oglasili v naši podružni cerkvici zvonovi, oznanjajoč predvečer novega leta, nas je sklical ded, da gremo v sadovnjak voščit sadnemu drevju zdravo in rodovitno novo leto. Na skednju so bila pripravljena slamnata poresla. Šli smo od drevesa do drevesa in opasali vsako deblo v višini naših glav ter mu voščili: Da bi zdravo bilo, sadja mnogo nam rodilo, srečno, zdravo in bogato novo leto! Velikonočno soboto, zgodaj zju* traj, ko zakurijo in blagoslove pri cer* kvenih obredih ogenj, smo pobrali slamnate pasove od debel in jih se* žgali na vrtu z nagrabljenim listjem in drobnjavo vred. Svečano in z neko tajinstvenostjo smo opravljali ta dela. Ne vem, če je vedel ded, mi nismo, da opravljamo pri tem starem običaju zelo koristno delo. stopi mati junaško k ognju, sname z ražnja pečene ribe in jih odnese svo* jim mladičem. Lovci ustrele in mla* diča padeta smrtno zadeta. Tudi mati je ranjena, a ne smrtno. Krvaveč in hropeč se splazi k svojima mladičema in jih skuša s šapami dvigniti. Ko vidi, da se mladiča ne ganeta, žalostno zatuli. Nato steče par korakov v stran, se ozre in spet zatuli. Ko vidi, da ji mladiča ne sledita, se vrne, ju boža. dviguje, kliče. In spet steče proč, me* neč, da ji bosta sinova sledila. Kon* čno spozna, da sta mrtva. Tedaj se ob njunih truplih vzpne, se ozre proti lovcem in razjarjeno zarenči. Lovci odgovore s streli in ljubeča mati pade k mladičema in se več ne gane. BIČ AJ I . V zgodnji zimi iščejo v razpokah in lišaju skrivališča in prezimovališča mnogi sadni škodljivci, kakor: jabolčni zavijač, cvetoder, pa tudi veliki in mali zimski pedic. V slamnatih pores* lih najdejo prav udobno prezimova* lišče. Pri umnem sadjarstvu uporab* Ijamo posebne, prav v ta namen na* pravljene pasove iz valovitega papirja, ki jih opašemo že v mesecu novem* bru in z nabranim mrčesom vred od* stranimo in sežgemo že v zgodnji pomladi. Uspešno pa lovimo sadne škod* ljivce le na čistih in gladkih deblih, zato jih že jeseni ali v zgodnji zimi dobro ostrgamo in če le mogoče na* mažemo z apnenim beležem, še bolje z arborinom (na 101 vode 11 arbori* na), apneni belež in arborin uničita mah in lišaje, ter napravljata gladko deblo. Ne pozabljajmo lepih običajev, izpopolnjenih z novimi izkustvi. Še je čas, da voščimo na opisan način naše* mu sadnemu drevju: Zdravo in rodo* vitno novo leto. Sk.