Gospodar In gospodinja
LETO 1942-XX
25. FEBRUARJA
ŠTEV. 9.
Denar v pametne namene
Zadnja dva stavka v članku »Več plodne zemlje«, ki je izšel v prejšnji številki Gospodarja in gospodinje, sta dala povod za tole, kar hočem zdaj kmetskim ljudem povedati. Stavka se glasita: »Denar lahko menja svojo vrednost, plodna zemlja pa nikoli. Bolj koristno sploh ni mogoče obrnila današnji dan svojega denarja.«
Nočem reči, da je v sedanjem času na kmetih denarja na pretek, vendar bo vsak resnicoljuben človek, moral pritrditi, da ga je vendarle razmeroma več ko ponavadi. Saj ponavadi ga je bilo pialo ali pa včasih tudi nič. Danes so se pa časi močno obrnili: vsak, tudi doslej najbolj zapostavljeni pridelek, ee dobro proda. Trebušasti nahrbtniki in polne canje, ki romajo dan za dnem s kmetov v mesta, so očitne priče, da se po eni strani pretakajo živežne potrebščine iz vasi v mesta, po drugi pa lepi denarci iz mest na deželo. To se ne da utajiti. Od srca privoščino kmetskim ljudem, da so po dolgih letih gospodarskih težav in kriz vendarle prišli v položaj, ko lahko od proizvodov svojih pridnih rok nekaj dobijo pod palec. Odiranja in izkoriščanja revnih meščanskih slojev sicer ne odobravamo, ampak vse to obsojamo in smo tudi že ponovno na tem mestu povedali; a primernega dohodka kmetu se veselimo, ker je veeskozi zaslužen in pravičen.
Kam z denarjem? — Kakšno vprašanje, ni resi Dejali boste: povsem nepotrebno vprašanje, ker si mora kmet toliko velikih lukenj zakrpati v svojem gospodarstvu in gospodinjstvu, da je kar pregrešno spraševati, kam bi z borim denarjem, ki ga zdaj dobi. Toda vprašanje morate prav razumeti — tako razumeti, kakor ga razumem jaz. Ne sprašujem: kam z denarjem?, kot da bi ga bilo toliko, da bi ne vedeli kam z njim; pač pa sprašujem zato, ker ga je še vedno premalo, če se ozremo na celo kopico potreb lia naših kmetijah.
Samo po sebi se razume, da je treba У prvi vrsti skrbeti, da ima kmetska dru-
žina vsaj najnujnejše, kar potrebuje. Ljudje smo prvi, in za družino mora vsak najprej preskrbeti, da bo obuta, oblečena, da bo dovolj hranjena in vse drugo. Zlasti otroci, ki doraščajo in so v svojem razvoju še vsi nežni ter občutljivi, morajo imeti dovolj hrane, pa tudi primerno obleko in obutev in vse, da se zdravo razvijajo. Mislim, da bi močno đapak ravnala oče in mati na kmetiji, če bi dandanes, ko gre vee v tako dober kup, za-. radi pridobivanja denarja — torej iz pohlepa po mamonu — prikrajševala evoje lastne otroke pri prehrani, še posebno napak bi pa gospodarili, ako bi tako »krvavo« pridobljeni denar trošili za nepotrebne stvari. Kako strogo bi moral vsak pameten in pošten človek obsoditi kmet-skega gospodarja ali gospodinjo, ki bi od ust družine pritrgani denar trošila recimo za nakup raznega »modernega« pohištva, ali za nabavo kakšnih meščansko »nobel« cunj in drugih predmetov! Kako bi pa šele do kraja obsodili kmetskega človeka, ki bi denar poganjal po grlul
Nikarte se hudovati, če povem, da se danes pri nas preveč pije. V teh resnih in odločilnih časih bi človek mislili, da moramo vsi in vedno nositi nad rameni trezne glave že zaradi razmer, v katerih živimo. Še bolj bi pa mislil, da je smrtni greh, za težko prigarane in lastni družini v škodo pridobljene denarce preveč piti. Premnogo resnih kmetskih ljudi se zaveda časov, ki v njih živimo. Tem gotovo ne veljajo nekatere besede zanje same; veljajo pa zanje v toliko, da jih opozorijo na sveto dolžnost, ugodno vplivati na one sosede (ki jih ni tako malo), ki se reenosti časa in važnosti svojih sedanjih nalog ne zavedajo dovolj. Tem bolj je dolžnost vseh treznih ljudi, spreobra-čati na pravo pot takšne sosede, ki pre-i več pijejo z zdaj pridobljenim denarjem, a družina trpi morda mraz in pomanjkanje.
Če pravim, da je v prvi vrsti treba giledati na družino in na njeno blagostanje, ne mislim pri tem, da bi bilo tre-
ba, recimo, otrokom kupovati — zdaj, ko je kaj več pod palcem — to in ono, ki ni neobhodno potrebno. Zlasti mislim na obleko in obutev, kar vse je danes zelo drago. Fantje bodo prebili tudi brez dragih mestnih škornjev in dekleta brez šo-lenčkov. Tudi v obleki ni treba kar brez sape drveti za mestnimi »novostmi«, ki so silno drage, pa za kmetske razmere neprimerne in celo smešne. Za takšne stvari je denarja škoda tudi zdaj in zlasti zdaj.
Ali bi ne brilo stokrat bolj umestno in pametno — ko smo že pri družini — kaj izboljšati stanovanjske prostore, ki so nezdravi? Hodiš po vaseh in vidiš, da je vsaka druga kmetska hiša vlažna. Vsakemu je znano, da je vlaga v stanovanju med največjimi nevarnostmi za človeko-
vo zdravje. Zlasti so vlažna stanovanja
škodljiva doraščajočemu otroškemu organizmu. Marsikaj bi bilo mogoče v tem oziru popraviti in izboljšati Ne bom tu našteval vseh možnosti, opozarjam pa vse »Domoljubeve« bralce, da je o tem vprašanju obširno pisal v I. letniku (1940) »Orača« odlčien strokovnjak. Poiščite ta letnik in preberite ter preštudirajte, kaj bi se dalo napraviti v vašem primeru!
Prvo mora biti tudi v gospodarskem življenju človek, predvsem pa človek v lastni družini. Zato ne sme biti pomislekov, da se denar porabi v prvem redu za vse ono, kar ohranjuje in pospešuje ugoden in zdrav razvoj ljudi — članov družine. Kaj nam bodo domačije, kaj zemlja, če pa ne bo zdravega in čilega rodu, ki bi jo obdeloval in branil!
Obdelajmo vsaho ped zemlje!
Slovensko časopisje in med njim tudi »Domoljub« s svojo prilogo »Gospodar in gospodiija«, ee trudi, kako bi pomagalo kmetu z nasveti, ki bi mu koristili pri obdelovanju zemlje. Iz vseh teh člankov, ki jih časopisje prinaa, pa zveni le eno samo geslo »Obdelajmo vsako ped zemlje in to skrbno ter z ljubeznijo«. . Naša pokrajina je glede prehrane pasivna, to se pravi, da se sami ne moremo preživljati. Vendar imamo pri nas še dosti zemlje, ki je slabo obdelana in zanemarjena. Če bi se vrgli z vso silo na de4o, izboljšali kakovost zemlje in popravili stare napake, bi lahko precej izboljšali tudi vprašanje prehrane. Pa ne samo polja in travnike, tudi vrtove, in to predvsem kmetske, moramo letos čim popolnejše obdelati, da izsilimo iz zemlje vse, kar nam more dati.
Letoe pričakujemo pozno pomlad, zaradi tega bo gotovo stiska za hrano še večja. Polje nam bo dalo seve pridelke žele v poletju, dočim lahko že mesece prej uporabljamo povrtnino z vrtov, če jih bomo seveda pravilno pripravili in o pravem času posejali in obdelali.
Največkrat opazimo ravno pri kmetskih vrtovih, kako so zanemarjeni, ne-oskrbovani in na katerih raste vse drugo, le potrebna zelenjava ne. Toda zdaj so nastopMi drugi ča6i, ki nam ukazujejo, da z malomarnostjo ne bomo nikamor prišli »Ako ti ne boš zemlje, bo zemlja tebe obdelala, da si jo boš zapomnil« pravi
že naš pregovor in to po pravici. Koliko dobrih in pametnih navodil smo že čitali v »Domoljubu« glede obdelovanja in oskrbovanja zemlje in kako malo se nas je to prijelo. Seveda, če bo šlo to tako dalje, res ne moremo pričakovati, da bi postala naš« pokrajina glede hrane kdaj aktivna. Vendar pa upamo, da bomo vsi spoznali potrebo časa in storili vse, da odpomoremo našemu ljudstvu.
Glede detla v kmetskem vrtu smo že večkrat prinesli-nekaj člankov v lanskem letniku, kjer je bilo poudarjeno, da je treba vrtno prst prekopati že v jeseni, da se zemlja pod vplivom vode, sonca in mraza razdrobi in razrahlja ter postane tako pripravna sprejeti prvo setev.
Čim bo sneg skopnel in se bo zemlja toliko osušila, da se ne bo več prijemala čevljev in lopate, je treba iti na delo. ^ bo, da pripravimo vse potrebno za prve posevke. Za setev na prostem izberemo gredice, ki smo jih prejšnje leto dobro pripravili, da lahko pred setvijo zemljo samo pograbimo in zravnamo. Za prve poeevke vzamemo navadno najzgodnejšo vrsto povrtnine, ker ta hitro raste in je vedno za mraz najmanj občutljiva. Navadno prve setve posejemo v sejalnice na prostem, da jih pozneje, ko so sadike že dovolj močne, lahko presadimo ne stailno mesto. Tudi za v sejalnice uporabljamo pri zgodnjih setvah rane sorte.
67,
Take eejalnîce priredimo za kakšnim zidom, ki je obrnjen na jug, da so gredice zavarovane proti mrazu in lahko ujamemo vse sončne žarke. Prst za sejal-nice naj bo dobra črnica, ki je rahla in topla. V začetku pokrivamo te gredice s starimi hišnimi okni, ali pa vsaj ponoči z deskami, da hujši mraz ne more do setve. Sejalnice zalivamo vedno z mlačno vodo, ker bi mrzla zamorila setev. Zalivamo le v dopoldanskih urah, da ee zemlja do noči kolikor toliko osuši, ker bi drugače preveč zmrznila. Ko so sadike v sejalnici dovolj močne, jih presadimo na prosto.
V eejalnice posejemo poleg semena za sadike tudi nekaj povrtnine za takojšnjo Uporabo. Sem spada solata rezivka in be-rivka. Ti dve solati zrasteta, če je vreme količkaj ugodno, silno hitro in dasta že v par tednih prvi pridelek. Pri berivki porujemo v začetku le močnejše rastline, da damo ostalim možnost m prostor za razvijanje. Šele kasneje rujemo od kraja.
Pri rezivki lahko porabimo pridelek dvakrat. Prvič porežemo liste tik nad srčkom, vendar tako, da se to ne rani.
Iz erca se kmalu razvijejo novi listi, ki jih, ko dorastejo, spet naberemo.
V sejalnico posejemo tudi nekaj semen rdeče redkvice, ki jo posebno otroci radi jedo. Najhitrejše zraste »zgodnji čudež«. Zelo okusna je tudi »ledena sveča«, ki napravi dolge, bele, ledeni sveči podobne redkvice.
Pri sejalnicah na prostem moramo paziti, da ne sega podtalna voda previsoko in da se tudi deževnica ne more zbirati okoli nje, ali jo celo preplavljali, ker bi se na ta način uničila vsa setev. Tudi kap od streh ali dreves ne sme biti na sejalnico. Od nje moramo odganjati kokoši, ki kaj rade brskajo po zemlji, ali pa jo primerno ogradimo. Mnt>go škode napravijo tudi mački in psi, ki kopljejo in opravljajo svojo potrebo v sejalnice. Tudi plevela naj ne bo nikolil
Konec februarja in v marcu posejemo na prosto še sledečo povrnino: korenje, petršilj, črni koren, redkvico, čebulo in por. V sejalnice na prosto pa: rano in rdeče zelje, karfijole, ohrovt, kolerabe, zeleno in glavnato solato ter še nekaj drugih. O tem prihodnjič.
Telovadba
K zdravju in telesni moči nam mnogo pripomore tudi telovadba.
»Delavec in kmet se dovolj natelova-dita z motiko in krampom v roki,« je že marsikateri oče dejal, ko mu je sin silil v telovadno društvo. Priprost človek je še posebno nezaupen napram vsaki novota-riji in zato je marsikje trdo šlo, ko je farno prosvetno društvo ustanavljalo svoj telovadni krožek. »Če človek ves teden gara in se poti, naj bi imel vsaj ob nedeljah svoj mir in počitek,« je bilo mnenje starejših ijudi.
A vsake nove stvari ne smemo takoj od začetka zavreči, ne da bi jo prej preučili in skušali doumeti. Kdor vidi v telovadbi de smešne gibe in kretnje in jo primerja cirkusu, ta se seveda ne bo tako brž sprijaznil z njo. Da si pa telovadba kljub vsem mogočim ugovorom vztrajno utira pot tudi med kmetske in delavske sloje, je dober dokaz, da ima vendarle nekaj dobrega na sebi.
Globlji namen telovadbe je, da na plemenit način sprosti odvišne sMe, ki se nabirajo v mladem človeku, po dirugi strani ga pa nauči obvladovati svoje telo
in mu s tem posredno utrjuje' značaj in krepi telo.
Premislimo nekoliko prvi namen, sprostitev odvišnih sil. Star človek, v katerem so že oslabele mišice, po čigar žilah se kri že počasi pretaka, večinoma ne more več razumeti otrok, ki neugnano skačejo okrog njega in so kot pravo živo erebro, ki ga ne moreš umiriti. Tisočkrat mu lahko ukaže, naj miruje in tisočkrat bo neubogljiv. Mirni so le bledični, bolni, slabotni otroci, zdrav otrok pa bi venomer skakal, se igral in uganjal norčije. Da ga vsaj deloma obdržimo pri miru, mu moramo dati primerno delo.
Če že v otroku vse kipi in vre, koliko bolj v mladem človeku, v katerem se nabira vsa sila mladosti. Gibanje je nujno potrebno zdravju in pravilnemu razvoju telesa. Poklicno delo pa bodisi, da je to delo na polju, doma ali v tovarni, jc le enostransko in zaposli le nekatere mišice. V mladem telesu je še vedno dovolj eil, ki bi se hotele na kakršen koli način sprostiti. Če jim šiloma preprečimo vsako pot, bi bilo prav tako, kakor če bi hoteli docela ustaviti potoček, ki je začel
izvirati pod hribom. Nekaj časa bi morda pomagalo, potem pa bi si utrl aH drugo pot ali pa bi voda onstran jeza narasla do take višine, da bi s silo podrla vse ovire in kot hudournik prihrumela
Prav tako je 6 silami v mladem ôlo-veku. Nekje si morajo utreti svojo pot in se sproetiti. Prisiliti jih k zastoju je nenaravno, jn se rado maščuje z uporom, trmo in sovraštvom de dela, do svojcev, da, do vsega življenja sploh.
Kmeteka in delavska mladina mnogokrat ni prej vedela kaj početi s prostim časom, kam ee dati ob nedeljah in praznikih. Sprehod po polju še ni bili v na-vadi, češ, tam sjm že med tednom dovolj. Edina pot je torej bila — v gostilno. A koliko žalostnih koncev »gostilniških zabav« nam povejo naše vaške zgodovine, zlasti v vinskih krajih. Nič koliko pretepov, ubojev in umorov. Alkohol je potrgad vse brzde in hudourne sile бо v mladih telesih zdivjale. Posledic« — uničeno življenje. Za fante ječa, za dekleta sramota.
Ali je po tem takem boljše, da se sile v mladem človeku sproste na tak surov, živalski, za človeka nevreden način, kakor če se sproste v plemenitem tekmovanju pri telovadbi. Mlad človek se hoče uveljaviti, hoče pokazati svojo moč, si jo meriti z drugimi
Telovadba torej ni tako nesmiselne, kot se to komu zdi. Vsak čas prinaša nekaj dobrega in če si človek želi zabave in razvedrila, zakaj se ne bi razvedril v telovadnem društvu. Naše življenje je urejeno tako, da mora imeti neke spremembe, saj nam nairava sama kaže zgled s svojimi letnimi časi. Pri neprestanem delu brez vsakega razvedrila pa bi bilo življenje preveč mrko in enolično.
Po drugi strani smo rekli, se s telovadbo naučimo obvladovati svoje telo in posredno s tem ei utrjujemo značaj. Mnogo vaje je na primer treba, preden se zna telo pokoriti ukazom volje, preden se na priilier eiore telovadec na obročih dvigniti z rokami tako visoko, da napravi popoln obrat. In koliko je še dru-gih težjih vaj. Kdor pa s tolikim naporom volje slavi zmago nad svojim telesom, ta bo znal tudi premagati zle sile v sebi, bo znal ukrotiti svojo jezo, zadržati roko, ne da bi udariila, zatreti trenutno željo, čije izpolnitev bi bile le v nesrečo njemu in komu drugemu. Tak se tudi ne bo dal premagati enemu naj-
večjih naših sovražnikov, alkoholu, ki je že toliko zla napravil našemu narodu. Namesto gostilne naj bi se v vsaki vasi zidale telovadnice, čitalnice in kopalnice. Če preštejemo, koliko denarja je šlo letno 6amo za pijačo, potem bi že davno lahko imela najmanjša vas vse to in še povrhu svojo ubožnico, kjer bi reveži lahko mirno preživeli svoje »adnje dneve. A za to vee ni bilo nikoli denarja, za vino in tobak pa vedno dovolj!
Skupno z umivanjem in gibanjem n» svežem zraku krepi telovadba naše telo, mu utrjuje mišice za bodoče napore, krepi pljuča. Komur ni do telovadbe v društvu, kdor za to nima prilike ali veselja, ta naj 6i vzame čas in telovadi doma. Vsako jutro, ko vstane, naj stopi k odprtemu oknu, naj v presledkih dviga ro-ke navzven in navzgor ter globoko diha, tpko da začuti, kako se mu vsak kotiček pljuč napolni s svežim zrakom. To vajo bi -morali vsako jutro napraviti zlasti tisti, ki morajo pri svojem delu sključeni sedeti. Na kmetih sta to čevlj»r in šivilja. Prav teh dveh se najrajši prime je-tika zaradi tega, ker eključeno sedenje ne da pljučom pravilno dihati. Taki ljudje bi morali porabiti svoj prosti čas za sprehode po svežem zraku. Nič manj bi jim ne koristil ob nedeljah izilet na kako višjo goro. Hoj« navkreber nas prisili, da globoko dihamo, a globoko dihanje ščri in krepi pljuča. Zato so gorjanci ponavadi bolj zdravi ljudje in manj primetrov jetike je med njimi, kakor pa v dolini in med meščani.
Prav posebno pa je treba paziti na otroke, da ne sede sključena pri učenju. Ne silimo jih preveč k miru. Ko opravijo svoje šolske naloge, jim privoščimo malo igre in razvedrila na prostem- Poleti se lahko naletajo po dvorišču, a pozimi jih pustimo, da ee nasankajo in пакерајл Sicer pa ima danes že skoraj vsaka šola svojo telovadnico, kjer skrbi, da se poleg duha razvije tudi telo, a vendar je treba tudi staršem razumevanja za otrokovo rast in pravilen razvoj.
Vino, ki odganja napetost. Deni v poldrugi liter belega vina 12 gr janeža ravno toliko stolčenega korijandra, poldrugi dekagram lecjanove korenine, ravno toliko stolčenega kohne/a in rabarbare, pomarančnih olupkov. Ko je to stalo 48 nr, odi i j In zamaši skrbno. Jemlji vsako jutro šilce vina nekaj časa pred zajtrkom in drugo šilce dve uri po kosilu.
Dela na vrtu
LeToSnja zima zeflo ovira dela na vrtu. V februarja pripravimo vse potrebno za pomladanska vrtnarska dela. Predvsem si pripravimo dobrega semena, izdelamo načrt za obdelovanje domačega vrta, popravimo in dokupimo vrtnarsko orodje, pripravimo gnoj in kompostno zemljo za toplo gredo ter pregledamo uzimljene gomolje kan, dalij ter uzimljeno zelenjavo.
Ako v januarju zaradi mraza nismo mogli pripraviti tople grede, jo uredimo takoj prve dni, ko nastopi ugodno vreme, da lahko vzgojimo nekaj rane zelenjave. Tople grede polnimo s hlevskim, najboljše s konjskim gnojem, kateremu primešamo nekoliko listja. Taka mešanica bolj počaei zgoreva in zato tudi dalj časa oddaja togjoto.
Dokler rastline ne kalijo, naj bo topla greda zaprta v slamnico in pokrovom tudi podnevi; ko pa poženejo, jo moramo vsak dan dobro zračiti. Razen tega mo, ramo skrbeti za primerno vlago. Zato toplo gredo tudi zalivamo, toda poredkoma
in samo ob jasnem, sončnem vremenu e prestano toplo vodo. Prevelika vlaga zelo škoduje, ker ohlaja zemljo in ozračje ter pospešuje razvoj glivičnih bolezni.
Zgodnje zelenjadne sadike si lahko vzgojimo tudi brez toplih gired. V tem primeru sejemo seme v lončke. Približno 10 dni stare kalčke predenemo po 5 cm narazen v nizke zaboje, katere smo napolnili s kompostno prstjo. Zaboje de-nemo v toplo, svetlo sobo, pozneje jih postavimo na hladno, če je pa lepo vreme, na odprto okno in nazadnje jih presadimo v preprœte hladne grede ali pa na piano.
Ako pa proti koncu meseca sneg izgine, vsejemo v zavetno lego na prosto nizek grah, korenček, petršilj, berivko, špinačo, črni koren, bob ter sadimo česen in čebulo.
S setvijo se seveda ne smemo prenagliti, kajti zelo zgodnje setve so vselej tvegane, zlasti v mokrih in težkih tleh.
Prava oblika debla
To vprašanje smo že večkrat obravnavali, ali le mimogrede, bolj površno. Zato hočemo tej zadevi danes posvetiti ponovno nekaj razlage.
Pri nas na deželi Se običajno vzgajajo sadna drevesa v visokodebelnati obliki. Povprečni kmet-sadjar si ne more natančno predstavljati, kako naj bi gojil drevje drugače Nekdaj je pri nas bila navada, da so posvečali tudi lesu sadnega drevja večjo pozornost. , Gojili so predvsem hruške-moštnice z zelo visokim deblom, do 2 m in še več, prav teko tudi češnje pa tudi jablane, zlasti razne slad-kice. Dandanes tej visoki vzgoji, razen orehov, ne posvečamo tiste pozornosti, ker izdelujejo razno pohištvo tudi iz lesa gozdnega drevja. Lahko pa rečemo, da orehi niso nikdar dovolj visoki, posebno kar se tiče višine debla. Mogoče bi to tudi držalo za moštnice in nekatere češnje, za žlahtne jablane pa to ne drži več.
Za nasade jablan po travnikih, njivah, okoli gospodarskih poslopij, ob potih in cestah, bomo v teh okoliščinah še naprej vzgajali visoke jablane, to se pravi, da je deblo visoko najmanj 1.80 m. [Visoko deblo je primerno gotovo najbolj
za razno moštno drevje in nekatere lokalne sorte, ki jih vzgajamo za domačo potrebo. Glavni pogoj pa je prj tem, da sadimo visoka drevesa najmanj 8 krat 10 m narazen, pri poljskih nasadih pa najmanj 10 krat 20 m, ali celo 10 krat 30 metrov in še več. Prva številk« označuje razdaljo v vrsti, druga pa vrsto od vrste. Varujmo se goščave ter gojimo rajši manjše število drevee priznanih sort po sadnem izboru, ki je določen.
Za sadjarje, ki hočejo intenzivnejše sadja riti, pa priporočamo, da vzgajajo drevje v poldebelnati obliki, to se pravi, da je višina debla le 1.20—1.50 m. Posebno za nasade, ki jih imenojemo satine vrtove, je ta oblika veliko pripravnejša in veliko dobičkanosnejša kakor visoko drevje. Tudi to srednje debelnato drevje vzgajamo na divjakih podobno kakor visoko. Razdalja znaša 8 krat 10 m. Za njivske nasade ta oblika ne prihaja v poštev. Takšno nizko drevje je lažje obrezovati, škropiti, spravljati, sploh negovati v vseh ozirih. Nizko drevje tudi ni toliko izpostavljeno vetrovom ne v cvetju, ne v jeseni, ko je obrodilo. /
Druga važna oblika drevja, katera je vsega upoštevanja vredna, pa je sadni grmiček, ki ima 60—70 cm visoko deblo. Sadne grmičke sadimo navadno 4 krat 5 metrov narazen, ampak le v zavetnih legah in v dobro obdelani zemlji, v kateri bi uepevale razne poljščine, kakor: pesa, koruza, krompir'itd. ali pšenica. Ogibati pa se moramo napak, kakor: 6labe podlage, da drevje ne raste prebohotno in da ga ne sadimo pregosto. Velika prednost sadnih grmičkov je v tem, da jih vzgajamo naravno, brez posebnega umet-ničenja. Njihovo oekrbovanje je še lažje kakor pri poldebelnatem drevju, pa naj se to nanaša na obrezovanje in škropljenje ali na razredčevanje plodov, ako je drevje preveč obrodilo, pa tudi na lažje spravljanje sadja. Na tej obliki pridela-
mo najlepše eadje za trgovino, celo 60 do 70% in tudi več prvow6tnega sadja ter le malenkost gospodarskega. Pri visokem drevju je to razmerje v pridelku ravno narobe, to se pravi 50—40% lepega, 60—70% pa slabšega.
Najnovejšo, zelo upoštevano obliko v intenzivnem eadjarstvu pa predstavlja vretenčasti grmiček, ki je nekaka vmesna oblika med sadnim grmom in pokončnim kordonom. Sloves italijanskega sadja v zadnjih letih je pripisovati samo tej obliki. Vretenčasti grmiček pride v poštev ponajveč le za pečkarje. Važen pogoj za uspeh te oblike pa je tudi, da smo odbrali najprikladnejše sorte, na šibko rastočih podlagah, v dobrih zavetnih legah in v najskrbnejše obdelani zemlji.
Fr. K.
Katero vrsto zelenjave bomo sejali
Lansko leto je kmetijski oddelek kr. banske uprave uredil začasen izbor ze-lerjadnih sort za bivšo dravsko banovino. Ker pa do danes še ni izšel noben nov izbor, in ker se je ta skoraj povsod izkazal za zadovoljivega, bo gotovo primerno, da se tudi bralci »Gosjiodarja in gospodinje« seznanijo z njim. Gotovo je, da marsikaterih vrst ne bo mogoče dobiti, ker je kakor sem že zadnjič omenil, nemški semenski trg odrezan, vendar pa bomo vsaj polovico omenjenih sort goto-" * dobili. Preden pa naročimo semena, je prav, da se vsak sam prepriča, koliko semena bo porabil in katera «orta od spodaj navedenih je že bila gojena v tistem kraju in s kakšnim uspehom.
Kapu?nice
Zelje: Junijsko orjaško, Ditmarško, Kopenhagensko, Muropoljsko^ Kašeljsko, Brunšviško.
Rdeče zelje: Hoko, Westfalija.
Ohrovt: Prvi sel, Železna glava, Vertres.
Brstni kapus ali popčar: Herkul.
Listni kapus: Nizki drobnokodrasti, polvisoki.
Karfijola: Erfurtska pritlična, Snežna kepa, Laška orjaška.
Kolerabie": Praška {Dvorskega! bela, špehovka modra. ^
Solatnice
Glavnata solata, pomladanske in poletne sorte: Kraljica manjnika, Ljubljanska maslenka, Bohemija, Ljubljanska ledenka, Parizarica, Braziljanka, Po-strvka.
Zimske sorte: Rumena zimska maslenka, Nansen, Zimska rjavka domaČa.
Berivka in rezivka: Ameriška beriv-ka, kodrasta in okroglolistna berivka.
Solata vezulja štrukarica: Postrvka, Pariška rumena.
Endivija: Eskarjolka rumena, Eskar-jolka zimska zelena, Bubi.
Radič: Zeleni tržaški 6olatnik in Temnordeči goriški.
Motovileč: Domači, Holandski široko-listni zeleni.
Spinačerice
Špinače: Virofley, Viking, Matador, Danski kralj, Eskimo, Mettejev napredek.
Novozelandska špinača. Mangold: Lu-
kul, Srebrni.
Korenčnice in gomoljnire
Rdeča pesa: Egiptovska, Rdeča krogla.
Korenje: Prvenec, Nanteški, Tlak-keer.
Petršilj: Berlinski, Non plus ultra.
Črni koren: Enoletni orjaški.
Zelena: Alabaeîer orjaška, Imperator,
Redkvica in redke v: Zgodnji čudež, Parrška tržna ledena sveča.
Redkev: Plzenska (Salvator), Črna zimska domača.
Repa: Holandska zgodnja ploščata, Milanska zgodnja okrogla.
Podzrmska koleraba: Hoffmannova maslenorumena.
Vrtni krompir: Bintje, Bohmov rani, Kifeljčar.
Vrtni bob: Hongdoon.
Plodovke
Paradižnik: Danski eksport, Lukul, Prebogati, Résista, Westlandija, Volovsko вгсе, Mezgo vec.
Paprika: Bolgarska sladka.
Kumare: Dalikatesa, Kitajske jegulje, Senzacija, Mamut, Ruski grozd.
Jedilna buče: Podolgasta brez vrel, Vegetable, Marrov, Centna buča
Čebulnice
Čebula: Domača svetlordeča, Žitavska rumena, Bela pomladanska, Avstralska sladka.
Česen: Zimski, Pomladanski.
šalotka: Navadna šalotka, Luk koz-jak.
Por: Slon.
Stročnice
Grah; okroglozirnati: Ekspus (prvi sel), Saxe, Zgodnja zelenika. Oglatozr-nati: Senator, Ornvard, Telefon.
Fižol vrtni grmičar; a) zeleni brez-nitni: Saxa, Konzerva, Henrihov orjaški; b) nekoliko žilnat Sto za enega; c) brez-žilni voščenici: Mont d'or. Kralj maslen-cev,Superba.
Fižol vrtni visoki; a) zeleni breznitni: Wedd'igen, Mojstrovina, Imperator, Cli-pro; breznitni voščenci: Zlata krona, Kifeljčar.
KUHINJ Д
Zeljnata klobasa s krompirjevim nadevom. Srednje debeli zeljnati glavi odstranim posamezne liste in prevrem v slani vodi. Prevrete liste odcedim in poli-jem z mrzlo vodo, potem jih zravnam po deski in jim porežem štorčke tako, da ostane list še cel. Nadev napravim takole: majhen košček surovega masla pomešam prav dobro z enim jajcem, za duh pridenem ščep popra, malo sesekljanega zelenega petršilia in primerno osolim. Zmesi pridenem kake štiri kuhane in stlačene ali zribane krompirje. Ko je vse dobro premešano, namažem vsak posamezen list za pol prsta na debelo. Liste zvijem kot klobaso in jih vlagam enega poleg drugega tesno v namazano kožico ali ponvico. Površino klobasic polijem z osminko litra mleka in denem za pol ure v pečico, da se jed lepo zarumeni in zapeče. Služi mi kot samostojna jed.
Krompir s kis)im zemljem. Skuham vsako jed zase. Ko je krompir kuhan, ga odcedim in dobro zmešam z dvorogljati-mi vilicami. Potem zmešam ohoje in zabelim z ocvirki ali z zaseko ali z dobro sesekljano in razbeljeno suho 'slanino.
Praženo želji? ali ohrovt. Zelje ali ohrovt zirežem na debele rezance, jih po-parim, osvežim z mrzlo vodo in na pol mehko skuham v slanem kropu. V kožico vlijem par žlic olja, narežem precej čebule in potem na segreto zabelo stresem zelje, dodam ščep popra in strok s soljo strtega česna. Kožico dobro pokrijem in
pražim jed dobro uro. Seveda moram jed parkrat premešati in če je presuha, s par žlicami kropa ali juhe zalili. Gotovo jed potresem s parmezanom. Zelje podam e praženim krompirjem k mesu ali brez njega. Parmezan vsebuje precej maščobe, zato jed ne potrebuje veliko zabele.
Okisan korenček. Srednje debel korenček ostrgam, operem in zrežem na rezance. Rezance denem na razbeljeno surovo maslo ali mast, v kateri sem zaru-mentila precej čebule. Korenček dušim nekaj minut. Potem zalijem korenček s kropom ali s krompirjevko v toliko, da a ta pokrije. Ko se korenček toliko čaea uha, da je mehak, mu primešam žlico moke, razredčeno z vodo in z žlico kisa, ter pustim še dobro prevreti. Korenček podam z opečenim krompirjem na mizo.
Domača lekarna
Ne uživaj jedi. ko si upehan, jezen ali žalosten. Če si v takem stanju, ne deluje želodčna slina, jed te obteži kakor kamen. Velikokrat slišimo: »Jedel je na jezo.« »Pil je na jezo.« Razburjen človek se zateče res rad k pijači: ker je žolč razdražen, mu to škoduje. Neki gospodar se ie razjezil, ker mu je branila žena, da bi gostil še nadalje svoje povabljene prijatelje. Šel je s prijatelji v goetilno, je jedel in pil na jezo in dobil hitro je-tiko. Eni imajo navado, da grozno kadi-
jo, kadar so razburjeni, drugi se skušajo pomiriti z močno kavo. A vse to škoduje. Počakaj, da se umiriš. Narav« sama je dala, da jezen in žalosten človek ne mara hrane. Brez škode pa užije razburjeni kupico močno oslajene vode. Sladkor pomiri žolč.
Vino, kî te ubrani vseh devet in devetdeset mrzlic. Razreži na debelo in vrzi v bariglo, ki drži 25 'litrov mošta: 6 dkg srčne moči, 4 dkg blaženega korena, 7 dkg petoprstnika, 3 dkg petonike, 3 dkg vodnega česna. 3 dkg zlatega grmiča in 3 dkg peilina. Nalij na to dobrega mošta in odlij mošt, ko je preteklo 7 tednov. Pij zjutraj in zvečer po kupici.
Starejšim ljudem se rad vname paLc ali kak drug prst. Je treba paziti da ne pritisne prisad. Namoči bato v gomilčino tinkturo in ovij prste. Pomaga tuli ar-nika ali limona. Pritisk trdega usnja je za take noge silno škodljiv in mora in ""t: bolna noga mehko obutev. Kdor pazi za časa, se ogne mučnim bolečinam in smrti. Ne stoj 9 takimi nogami na mrzlem kamenju in ne hodi po mokrem. Nosi bele flanelaste ali volnene nogavice.
PRAVNI NASVETI
Dedni! del^ž pogrešanega. S. I., H. — Brat, ki je odšel v svetovno vojno leta 1914, se ni več vrnil. Nihče se ni zmenil, da bi ga proglasili za mrtvega. Po očetu je imel dobiti nekaj dediščine. Vprašate, kako bi postopali, da bi se ta očetova dediščina razdelila med ostale brate, ker ni pričakovati, da bi se pogrešani kdaj vrnil. — Svetujemo vam, da predlagate pri okrožnem sodišču, da se pogre<šanec proglasi za mrtvega. Ko bo sodni postopek končan in bo proglasitev mrtvim Končnoveljavna, bo zapuščinsko sodišče pogrešančev dedni delež prisodilo njegovim zakonitim dedičem.
Hranilna knjižica. T. Ž., G. Zaenkrat vam denarja ni mogoče dvigniti. Boste morali pač počakati, da se bodo takšna vprašanja po pristojnih oblasteh rešila.
Neplačana stanarina. B. A; Vprašajte pri domačem okrajnem glavarstvu, kako je s plačilom stanirine.
Zavrnjen priziv. K, V., L. Med vašo eorodnico in sosedovimi je prišlo do prepira in pretepe. Sorodnica je sosedove tožila, oni pa njo. nakar so bili v*i trije obsojeni. Po obsodbi se je ztflasila nova priča. ki je ves dogodek videla in bi lahko povedala, da se je vaši sorodnici zgodila krivica. Sodišče je pa pr'ziv zavrnilo, ne da bi bilo to novo pričo zaslišalo. Vprašate, kaj bi bilo storiti, da bi sodišče zaslišalo še to novo pričo. — Brez vpogleda i kazenski spis je težko kaj sve-
tovati. Če je imela sorodnica odvetnika, naj se z njim posvetuje zaradi morebitne obnove kazenskega postopka. Drugače pa naj prosi sodnika pri domačem sodišču, da ji pojasni, ali bi kazalo predlagati obnovo postopka. Obnovo sodiSče lahko dovoli, če obsojena oseba predloži dokaze (priče), ki so sposobni povzročiti njeno oprostitev ali milejšo obsodbo.
Mačeha. C. V. Mož je izročil posestvo sinu iz prvega zakona, vam pa zapisal potrebno hrano, obleka in- stanovanje pri pastorku. Če bi pa šli proč od njega, pa ne dobite nič. Vprašate, ali bi mogli tožiti moža za svoja leta, ki ste jih pri njem izgubili, ker ne pričakujete, da bi ee vam pri pasiorku dobro godilo, ker vas že zdaj ni mogel videti. — Mož je dolžan ve« primerno preskrbeti. Po našem mnenju je s tem, kar vam je zapisal, že storil svojo dolžnost in ga ne Ixiste mogli še za kaj drugega tožiti. Če bi prevzemnik posestva ne skrbel za vas, kakor je zapisano, boste zoper njega lahko nastopili tudi potom sodišča.
Povišanje prejemkov občinskim uslužbencem. J. K. Po odredbi Visokega komisarja se smejo zvišati tudi prejemki občinskih uslužbencev do predpisih, s katerimi so bili povišani prejemki državnim uslužbencem. Za tako povišanje je potreben sklep občinskega odbora. Vendar po-vtišanje plač občinskih uslužbencev ne sme biti večje, kakor velja to za državne uslužbence.
Osebne izkaznice In potne dovolilnice. E. Z. Iz vašega vprašanja vidimo, da obe gori navedeni listini zamenjavate. Osebno izkaznico bo moral imeti od 10. marca t. 4. dulje vsak moški od 15.—50. leta starosti. Te izkaznice izdajajo občine bivališča prosilca. Potna dovolilnica je pa predpisana za prihod ali odhod z ozemlja ali na ozemlje občine Ljubljena in to za vse osebe, starejše od 14 let. Potna dovolilnica ee izda na pismeno in obrazloženo prošnjo, ki se mora vložiti, izvzemši dokazane nujnosti, v«aj 5 dni prej, in sicer a) za občino Ljuhljana na rajonskih po-liicjskih stražnicah: b) za ostale kraje v pokrajini pri uradih javne varnosti ali pri najbližjem postajnem poveljništvu Kr. karabinjerjev. Potno dovolilnico bo treba imeti od 1. marca t 1. dalje.
Dedovanje nezakonskih otrok. E. T.
Nezakonski otroci imajo zakonito dedno pravico, kakor zakonski, le napram svoji materi in maternim sorodnikom. Nimajo pa zakonite dedne pravice napram nezakonskemu očetu in napram njegovim sorodnikom Pač pa imajo nezakonski otroci pravico do vzdrževanja napram očetu in to tudi po njegovi smrti, seveda, če je zapustil kaj imovine in dokler ge ne morejo sami vzdrževat»