Za terenske sladokusce
NAGUBANA GRADNOVA ŠIŠKARICA 
(Andricus grossulariae)
Hrasti (rod Quercus) so odlične hranilne ra-
stline za celo kopico živali, zlasti za žuželke, 
med katerimi so tudi ose šiškarice. Nagubana 
gradnova šiškarica povzroča dve obliki šišk na 
gradnu (Quercus petraea) in dobu (Q. robur). 
Spomladi šiške tvori prezimela spolna gene-
racija, pozno poleti in jeseni pa nespolna ge-
neracija. Šiške spolne generacije se pojavljajo 
na moških socvetjih kot kroglaste strukture 
(6 × 3–4 mm), ki se v času razvoja iz zelenih 
drobno dlakastih spremenijo v rdeče in nato 
črne ali temno vijolične barve. Šiške nespolne 
ali deviškorodne generacije so široke približno 
10 mm in se razvijejo na kapicah želodov (na 
sliki). Šiškine štrline obdajajo nezreli želod. Ši-
ške so najprej rožnate, ko dozorijo, postanejo 
rdeče, nato zelene in končno rjave.
besedilo in fotografije: Tomi Trilar
BODIČASTA GOVNAČKA  
(Stercorarius parasiticus)
Vse vrste govnačk so pri nas zgolj pre-
letna prikazen. Izmed vseh pa je ravno 
bodičasta govnačka najpogostejša. Je 
vrsta, ki jo lahko pri nas opazimo med 
koncem maja in začetkom novembra. Z 
dobro mero sreče lahko nanjo naletimo 
na večjih vodnih telesih, vključno z mor-
jem. Opazovanja izpred sto let pa pričajo, 
da jo lahko opazimo tudi daleč od stoje-
čih vodnih teles. V jeseni so bili pri nas 
večinoma opazovani mladostni osebki, ki 
nimajo prepoznavnega bodičastega re-
pnega perja. Prav tako je barvno podob-
na dolgorepi (Stercorarius longicaudus) 
in lopatasti govnački (S. pomarinus), 
zato se je pri določanju treba zanašati na 
obliko telesa, peruti in kljuna.
besedilo in foto: Dejan Bordjan
JESENSKA DROBNOTROSKA (Baeospora myosura) 
Ko pomislimo na glive, imamo običajno pred očmi velike trosnjake kulinaričnih 
vrst, zaradi katerih so gozdovi v jesenskem času polni gobarjev, ki se na pri-
ljubljene terene pripeljejo z vseh koncev Slovenije. Med glivami so številne iz-
jemno zanimive vrste, ki so po krivici spregledane in premalo poznane. Ena 
takšnih je gotovo jesenska drobnotroska, majhna prostotrosnica, ki se v ve-
likem številu pojavlja na storžih iglavcev. V jesenskem času, še posebno po 
izdatnem deževju, jo bomo pogosto opazili v mokrotnih dolinah potokov, na 
storžih smreke, bora, izjemoma tudi duglazije. Ta vrsta sodi med specialiste in 
je skozi evolucijo našla prav posebno prehranjevalno nišo. Ne razkraja namreč 
lesa, temveč storže iglavcev. Je ena tistih vrst, ki ključno prispevajo h kroženju 
snovi v gozdnih ekosistemih in omogočajo vznik novega življenja.
besedilo in foto: Luka Šparl
Svet ptic 03, september 2020 41