URN_NBN_SI_DOC-2Z28CEBH

DELOVANJE SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNIH KNJIŽNIC V LETU 1977 Kaj lahko rečemo o delovanju splošnoizobraževalne knjižnične m reže v Sloveniji? P odatki kažejo, da knjižničarstvo te sm eri v po­ prečju ni napredovalo v skladu s splošnimi predvidevanji in obstaja precej elementov, ki že zdaj negativno vplivajo na nadaljnji razvoj splošnoizobraževalne knjižnične mreže, lahko pa bodo tudi v p ri­ hodnosti. Om enila bi predvsem nekaj pojavov, ki jih odkriva statistika. G re za zapiranje knjižnic v lastne, no tran je problem e, za pom anj­ kljiv posluh pri uveljav ljanju družbenega interesa za enakom ernejšo prisotnost knjige na vseh območjih in v vseh okoljih, za večkrat neustrezno, sedanji vlogi in funkciji knjižnic slabo prilagojeno na­ bavno politiko, in za uresničevanje program skih ciljev, ki smo si jih zastavili knjižničarji sam i ob sp rejetju našega petletnega razvojnega načrta. Vse preveč je knjižnic, ki so po začetnem uspešnem startu padle v stagnacijo ali celo nazadovale. V času, ko je potekala akcija »Člo­ vek, delo, kultura« in ko poteka tudi pom em bna akcija SZDL za izboljšanje družbenega položaja knjige, si nobeno knjižnično vod­ stvo ne bi smelo dovoliti stagnacije ali celo upadanja dejavnosti. Podatki o lanskem poslovanju pa kažejo v vrsti knjižnic prav to tendenco. Tako je bilo npr. v letu 1977 v 16 občinskih knjižnicah izposojenih m anj knjig kot leto poprej in v 21 občinskih knjižnicah so se zm anjšala sredstva za nakup nove literature. Na novo odprtih je bilo v vsej Sloveniji kom aj 14 izposojevališč (ali v vsaki četrti občini eno!). Potujoče knjižnice so se povečale za 9 postajališč, po­ novno pa se veča število am aterskih knjižnic, ki osam ljene in brez pomoči občinskih m atičnih knjižnic delujejo v okviru ZKO. V letu 1977 je njihovo število naraslo za 23 in jih imamo zdaj 136. In če ob tem vidimo, da vsa ta množica društvenih knjižnic ni pridobila v letu 1977 več kakor 5863 knjig ali v poprečju 43 knjig na knjižnico, so naše ocene o prem ajhni skrbi za hitrejšo in učinkovitejšo rast knjižnične mreže znotraj posam eznih občin resnično utem eljene. Za tak pojav je gotovo tudi nekaj objektivnih razlogov. K njiž­ nicam se je npr. skupni prihodek v letu 1977 povečal le za poprečno 18 °/o, k ar je najm anj v zadnjih petih letih. Skupna sredstva knjižnic so znašala v 1977. letu 69,957.625 din; od tega se je dohodek od kul­ tu rn ih skupnosti v znesku 57,835.246 din v prim erjavi s preteklim letom povečal le za poprečno 14 %. Knjižnica 22(1978)3-4 329