RUDOLF HORVAT ml.: wTo pa ni nič!" Bilo je tam v knskih počitnicah. Vlak Je brzel po zdeni Štajerski. V njem pr.>c!a stavi takrat učitelj tovariša svojim tovarišem in pristavi imenu še besedico: » ... abstinent!« Tedaj je izrekd učitelj^vzgojifrdj zgoraj citirant be&ede. Te besede mi prihajajo n.i misel v času, ko bi se moralo po v&eh naših šolah propa= girati treznostna misel. Koliko sc v resnici z vsem srcem?! O tem nam govort, gornje bescde. Zato hočem v tem času zapisati vsem tistim, ki mislijO' en.ako' nekaj misli odličnih mož. Predsednik bratske čehoslovaškf iepiu= blike vdiki filozof dr. Masaryk pravi v svojem delu »Etika in alkoholiz.m«: »Moderni etik mora smatrati vedno lju* bezen do bližnjega za temdj vseh etičnih dcžnosti. A ljubczen do bližnjega z,ahteva delo za bližnjega — AlkohoHz.m slabi čuv^ stvo za ljudi okoli nas, slabi voljo za delo in zaupanje v človeško dostojanstvo. Za isti* nito ljubezen do bližajcga p,.i je potrebno či* sto srce in bistra glava. — V tem slučaju za» hteva Ijubezen dc bližnjega tudi delo za bližnj.ga: da damo zigkd abstinence. Zgled iproti zgkldu. Z zgkdom tistega, ki pije. st. najvič pregreši, najvcčje število pijancev je bilo zapeljanih z zgledom. Noben človek^n:* ma naravne potrebe po alkoholiu. V prvi vrsti morajo dajati tak zgkd izobr.aženci. kir si o njih lahko mislimo, da popolnoma •poznajo značaj alkoholizma. Ali baš z iz» obr.aženci ne moremo biti v tem oziru zados voljni. Poglejmo si samo izobražence, zdrav* nike, odvetnike, sodniki-, učitelje, duhovnike itd.. kako so naklonjeni abstinenci! Ako vzlic vsej današnji znlaSnosti o alkoiholu zdrav» nik, učitelj al} duhoivnik še odobraviai pdtje ali še celo nanj navaja, tedaj laže iin diela zločin! In ako uči skušnja. da se smoter vzgoje ne dosež, samo z besedo, ..impak v prvi vrsti z živim zgkdom, tedaj je očitna dolžnost izobraženca. da uničujj. .praznoverje o alfco* holu teoretično s poučevanjem, pTaktično pa s svojo abstJnenco... Vzvišeni, obnovljeni človek — to je naš smoter. Z.-i dosego tega smotra Je potrcbno poleg dnugih sredstev resnično napredne etike abstinenca od alkohola. V tem oziru vielja beseda: bodočnost pripada abstinen^ tom, ki so sc odločili za višji, moralnejši na> zor o svetu in višji, mor.alni način življenja. Scharrelmann piše: Skušnja je ipopolnoma neovržno doka? zala, da se vodi boj proti alkoholu zmagovito k z lastnim zgledom popoln|p abstinenoe. In ker je alkoholizem en.a najnevarnejš;h ljud* skih bolezni je vsakdo moralno dolžan stopiti v boj proti njemu ... Brez žrtev ni na> predka! Forstcr: Lebensiiihrung: Niiša dolžncst je, odpraviti pri sebi na* vade, ki vlečejo slabiče neizprosno v prepad! V.a ndervelde: Alkohol, Religion und Kunst: ... ako pomislimo na vso nisrečo, ki Jo povzroča alkoholizem in ako verujemo v ve= liko moč zgl:.da, tedaj vemo, da je popolna abstinenca najuspešnejše sredstvo individu« alne piop.Jgande treznosti in tudi zmernosti. Dr. Fl r. Kovačič \(»Čas«, XVIL let., zvezek 1.): ...A značilno je pri vseh starih narcdih splošno prepričanje, da je za dosego višje umstvene in moralne popolnosti potrtbna poipolna zdržnost od opojnih pijač, k.ar j; po« trebno zlasti za tiste, kr naj vladajo Jn vodijo l.juidstvo... Znan pa je ipsibološki zakon, da mladi l.judje posnemajo stare nižji sloji višje Gle* dc alkoholnega vpiašanja moramo reči da slepci slepce vodijo. Ne samo da tisti. ki so postavljeni za vzgojitelj.' in voditelje ljud« stva in mladine, nimajo prav noben.ga jas^ nega pojma o fizioloških in psihičnih učinkih alkoholnih pijač, temveč s svojim. zgledom naravriost fatalno utrjujejo Ijudi v prazni veri o vrednosti teh pijač... Mislim, da je dovolj. Ako še kdo dvoml o vrednosti teh bescd,naj poskusi enkrat sam in spoznal bode, da »je to mnogo!«, da je le idino s tem sredstvom mogoče izbrisati grdl mad^ž alkoholizma z našega narodnega teie« s.a. Vsa druga sredstva so le pomožna, le v službi tega najmogočnejšega sredstva za \z* treznjenje našega naroda. In tega sredstva naj bi se poslužtvali v prvi vrsti vzgojitelji in voditelji ml..idine in naroda — narodni učitelji.