reRl^,SKI DNEVNIK f3 'zhaiati v Trstu Drerts 13 1945’ "iegov
DNEWKnikpaPA2R6TIZANSKI
bra iqa, pa 26‘ bovem-Cerkni4® V vasi Zakriž nad ciklostil 'Od3!^04^ na
',eS^n;9!4 -°ie >iskeai
^od ^ Go°ebn)'dTrebu-d0 ^m8'- aaPtembra 1944 »Slovo 3,3 1945 v tiskarni Pd I ^ pod Vojskim
pa v osvohn ma)a 1945 kjer le f70b0|enem Trstu'
SS£S„"M,K • -
pnmorski
JL	dnevnik
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLIV. št. 173 (13.111)
Trst, sreda, 10. avgusta 1988
Ato prekinitev ognja še ni pristalo Savimbijevo gibanje UNITA
Končno sporazum o prekinitvi ognja v Angoli in umiku tujih vojakov
Južnoafriške sile se bodo umaknile do 1. septembra, ko se bodo začeli umikati tudi Kubanci - 1. junija 1989 prve svobodne volitve v Namibiji
Zadovoljstvo Italije °b vesti o premirju
ter v1^ — Napoved premirja med Irakom in Iranom ,e Angoli je naletela tudi na izredno ugoden spre-priijK- u/ogih Farnesine. V sporočilu, ki so ga ob tej sprpKli lzt^ali' lahko preberemo, da je Italija stalno ™>a,a razvoj dogodkov v zalivski vojni in aktivno spon T,a Pr‘ Prizadevanjih OZN za mirno rešitev mnogo' ^ ^ obema voiskujočima narodoma prinesel
ražn° mneniu Farnesine predstavlja prenehanje sov-je . °s/i tedi izreden uspeh Združenih narodov. S tem trna t Pon°vno potrjena odločilna vloga, ki jo lahko dov ta mednarodna organizacija v reševanju spopa-itaiijme^ posameznimi državami. Istočasno s tem je na !ansh° zunanje ministrstvo tudi izrazilo željo, da rnir Področju čim prej zavlada trajen in pravičen naprrf nai hi obema državama omogočil razvoj in Ia j.^tete Z enakim zadovoljstvom pa je Italija spreje-0 Dol- 0 Pozitivnem poteku pogovorov v Ženevi Tatf htični rešitvi namibijsko-angolskega vprašanja. re*ta dolgoletna kriza naj bi se končala v skladu z rnit)j.Uc90 OZN št. 435, ki predvideva neodvisnost Na-nem e in Ponovno vzpostavitev miru na tem nemir-Področju Afrike.
LUANDA Angola, Kuba in Južna Afrika so razglasile prekinitev ognja v Angoli, ki velja od včeraj ob treh popoldne po greenwiškem času. Hkrati je angolsko uporniško gibanje Unita sporočilo, da zanj prekinitev ognja ne velja in da bo nadaljevalo z boji proti vladnim silam, dokler vlada v Luandi ne bo sprejela načel za vključitev Unite v pogajalski mirovni proces na jugozahodu Afrike. Južnoafriški zunanji minister Roelof Botha je poslal generalnemu sekretarju OZN Perezu De Cuellarju povabilo za obisk v Južni Afriki in ga pozval, naj OZN začne uresničevati resolucijo številka 435 o neodvisnosti Namibije.
Prekinitev ognja, sporazum o umiku južnoafriških čet iz Angole in Namibije in umiku kubanskih čet iz Angole, vse to je rezultat šUrid-nevnih četvernih pogajanj prejšnji teden v Ženevi, pri čemer je rečeho, da naj bi se približno čez štirinajst dni (ali še prej) začel nov krog pogajanj (s posredovanjem ameriške diplomacije in udeležbo delegacij iz Angole, Kube in Južne Afrike). Po vsem tem se zdi, da so v pogajanjih za rešitev krize na jugozahodu Afrike storili velik korak naprej, čeprav se ne gre prenagliti z optimističnimi ocenami, kar se je v pogajalskih procesih na jugu Afrike nekajkrat že maščevalo.
V Pretorii poudarjajo, da bodo že jutri začeli z umikom južnoafriških čet z juga Angole, kjer. naj bi jih bilo po njihovih trditvah okrog 3.000, medtem ko v Luandi trdijo, da jih je precej več.
Njihove ocene so se gibale med 6.000 in 9.000, kar večina vojaških strokovnjakov pripisuje propagandni vojni, ki je v vseh trinajstih letih angolskega konflikta potekala poleg spopadov na bojiščih. Po pretorijskih navedbah naj bi bil umik njihovih čet iz Angole končan že do 1. septembra, kar naj bi bil tudi začetni datum kubanskega umika iz Angole (zahodni vojaški krogi ocenjujejo, da je tam sedaj več kot 50.000 kubanskih vojakov).
Zdi se, da naj bi se tudi umik južnoafriških čet iz Namibije končal pozno jeseni, oziroma do 1. novembra, kar so v Pretorii objavili že pred dnevi. Po tem datumu naj bi se v Namibiji na široko odprla vrata procesa neodvisnosti po 70 letih južnoafriške kolonialne uprave nad to bivšo nemško kolonijo. Napovedi iz Pretorie pravijo, da bo odločilni datum 1. junij prihodnjega leta, ko naj bi v Namibiji z nekaj manj kot milijon in četrt prebivalci (od tega je okrog 80.000 belcev) pod pokroviteljstvom OZN razpisali splošne in svobodne volitve.
Vendar pa velja tudi glede namibijskega problema ohraniti določeno mero previdnosti, saj vsaj za zdaj ni znano, kakšno vlogo naj bi v namibijskem mirovnem procesu odigralo vojaško krilo osvobodilnega gibanja SVVAPO (ljudske organizacije jugozahodne Afrike). Prav tako vsaj za zdaj ni jasno, ali prekinitev ognja velja tudi za
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Vlada bo danes odločala o davčni reformi
RIM — Danes se vlada sestane na zadnji seji pred počitnicami, ki bodo sorazmeroma kratke, saj bodo trajale le kakih deset dni. Na dnevnem redu današnje seje je nekaj nadvse pomembnih ukrepov predvsem z davčnega področja. Gre za dva ukrepa, ki jih je predložil finančni minister Co-lombo. Prvi zadeva novi način obdavčevanja prostih poklicev in malih podjetnikov, osnovan na določitvi minimalnega standarda, to je minimalnih dohodkov za vsako kategorijo. Ta predlog je že izzval kritike stanovskih organizacij, oporeka pa mu tudi republikanska stranka, ki nasprotuje novemu davčnemu odpustu, ki ga predlaga Colombo. Zato je zelo verjetno, da bodo sklep o morebitnem odpustu odložili na jesen. Drugi zakonski osnutek pa zadeva reformo davčne službe. Colombo med drugim predlaga finančne spodbude najučinkovitejšim uradom in uslužbencem, temu predlogu pa odločno nasprotujeta ministra za javne uprave Cirino Po-micino in za zaklad Amato, češ da bi predstavljal presežek izdatkov za osebje in sprožil val zahtev v drugih sektorjih javnih uslužbencev.
Na današnji seji bodo govorili tudi o pokojninah in bodo sklepali o povišku socialnih pokojnin za 50 tisoč lir mesečno, kar bo državo stalo 1.000 milijard lir. Na dnevnem redu je še vrsta manj pomembnih vprašanj.
ft(,fnb(mlirali palestinsko taborišče pri Sidonu
Izraelski letalski napad na palestinski radio -
t^n>a' Pos^H^6111 Pa,es,ins,4e9a taborišča pri Sidonu se dviga gost oblak 5^'isko n e<:1<;a bombardiranja izraelskih phantomov, ki so se znesli nad V'i osebe j®!0. in 1° Povsem uničili. Pri letalskem napadu so bile ubite aoihov, SL- °ysl<i bombniki z Davidovo zvezdo pa so se vrnili nepoškodovani 1 niso naleteli na nikakršen odpor	(Telefoto AP)
NA 2. STRANI
De Cuellar bo vodil ženevska pogajanja med Iranom in Irakom
Tridnevno praznovanje v Iraku Nared tudi mirovna misija OZN
NEW YORK — V Stekleni palači se je včeraj ponovno sestal varnostni svet OZN. Na dnevnem redu je bilo še vedno vprašanje premirja med Iranom in Irakom, vendar je bilo vzdušje, ki je vladalo v sejni dvorani, odločno v soglasju s pomenom diplomatskega uspeha generalnega tajnika De Cuellarja. Varnostni svet je namreč soglasno glasoval za De Cuellarov načrt o sestavi mednarodne mirovne skupine, ki bi jo sestavljali vojaški opazovalci in biTnorala jamčiti za spoštovanje premirja v Zalivu.
Skupino bodo imenovali UNIIMCfG (Skupina vojaških opazovalcev Združenih narodov za Iran in Irak), sestavljalo pa jo bo 350 opazovalcev iz 25 držav, med katerimi so se že javile Italija, Jugoslavija, Japonska, Turčija, Avstrija, Norveška, Švedska, Danska, Nigerija, Kenija, Gana, Senegal in Avstralija. Skupine vojaških opazovalcev bi morale, na željo samega De Cuellarja, pričeti svoje izredno delikatno delo tri dni pred 20. avgustom, ko bo stopilo v veljavo premirje. Opazovalci OZN bodo, tokrat prvič razpolagali tudi z manjšo floto, s katero bodo lahko preverjali spoštovanje premirja v zalivskih vodah.
Mirovna misija bo vsekakor izredno bremenila OZN, če ne drugega zaradi denarja, ki bi ga morali Združeni narodi vložiti v načrt. Po prvih proračunih bo delovanje UNII-MOG stalo 74 milijonov dolarjev, od katerih 47 že v začetni fazi, Združeni narodi pa so v hudi finančni krizi, saj jih vse mirovne misije modrih čelad stanejo približno 1.500 milijonov dolarjev.
Generalni tajnik OZN Perez De Cuellar je bil deležen tudi dodatnega osebnega uspeha, saj je varnostni svet Združenih narodov sprejel njegovo zamisel, da kar sam vodi ženevska pogajanja med Iranom in Irakom. Kot je bilo že najavljeno, bi se morala pogajanja začeti 25. avgusta.
Daleč od newyorške diplomatske arene je najavljeni konec zalivske vojne povzročil vrsto navdušenih reakcij tako v Iraku kot v Iranu. Prav iz Teherana je prišla nepričakovana vest, da je predsednik parlamenta in novoimenovani šef iranskega generlaštaba Rafsandžani proglasil enostransko prekinitev ognja, ki je stopilo v veljavo že včeraj.
Na iraški strani Zaliva pa se je včeraj tridnevno ljudsko praznovanje zmage nad Iranom (tudi Iranci sicer trdijo, da so vojno zmagali). V Bagdadu je množica preplavila mestne ulice in v znak neizmernega veselja streljala v zrak tudi z avtomatskimi puškami. Prav zaradi tega so nekaj ur zaprli celo letališče, ker je obstajala resna nevarnost, da bi kdo pretiraval in izstrelil kako raketo.
Iraška tiskovna agencija INA je posredovala celo »komunike komunikejev« - s katerim je menda zaključila niz 3.288 vojnih komunikejev - s podrobnim opisom »sreče in ljubezni« ob zmagi, radio in televizija pa sta še pozno v noč predvajali patriotsko glasbo.
Zadovoljstvo je zavladalo tudi v Iranu, vendar tu ni bilo nočnega direndaja, plesov na ulicah in vzklikanja vojaškim uspehom. V državi ajatulahov so se že oglasili mudžahedi-ni, ki so sporočili, da bodo svojo osebno vojno z iransko vlado nadaljevali kljub premirju.
Novosti v zadevi Calabresi Sofri o odnosih z Marinom
Gladina Save rekordno nizka
SREMSKA MITROVIČA — Včeraj so na Savi pri Sremski Mitroviči izmerili najnižjo gladino najdaljše jugoslovanske reke v minulih štirih desetletjih. Globoka je bila vsega 23 centimetrov. Sava je bila nižja samo leta 1946, ko je "presahnila". Podobna slika bi se lahko ponovila letos, če se bo nadaljevalo dolgotrajno sušno obdobje.
Že dober mesec med Beogradom in Siskom ni mogoča tranzitna plovba. Mogoča je le lokalna plovba, prevoz peska in lesa na krajših razdaljah. Toda že zdaj je vprašanje, koliko časa bodo še "gledali to plovbo", pravi kapitan Radoslav Kovačevič iz kapetanije v Sremski Mitroviči.
O tem, kako občutno se je znižala gladina Save najzgovorneje govori podatek, da je že zdaj na nekaterih delih mogoče peš čez reko. Takšne prizore je_ videti blizu Šabca in Bosanskega Šamca, kjer Sava ni globoka niti meter, (dd)
MILAN — Preiskovalci, ki raziskujejo umor komisarja Calabresija, so včeraj zaslišali nekaj prič, ki ne izhajajo iz nekdanjih krogov gibanja Lotta Contihua, javni tožilec Pomarici pa je preiskovalnemu sodniku Lombardiju tudi izročil mnenje o zahtevi branilcev Sofrija, Pietrostefanija in Bom-pressija, da se osumljencem odobri hišni pripor. Sodnik Lombardi ima pet dni časa za dokončno odločitev.
Toda včeraj se je tudi izvedelo, da je Adriano Sofri 5. avgusta zahteval razgovor s sodnikom Lombardijem, da bi mu predstavil nekakšen memorandum o o Sofrijevih odnosih s skesancem in glavno obremenilno pričo Leonardom Marinom. Preiskovalni sodnik ni pristal na razgovor brez prisotnosti Sofrijevega zagovornika, Sofri pa se je nato odločil, da memorandum odstopi tedniku Panorama, ki ga bo objavil v svoji naslednji številki.
Kot se je izvedelo, Sofri opisuje Marina kot tovariša, ki je bil v stalnih ekonomskih težavah in je večkrat iskal pomoč. Del dokumenta je namenjen tudi opisu Marinove žene, ki naj bi Sofriju pisala več pisem, v katerih ga izredno hvali. Zaradi tega je Adriano Sofri Marinovo ženo ocenil kot nekoliko neuravnovešeno osebo. Kopijo dokumenta je Sofrijev branilec Gentili včeraj zjutraj izročil tudi preiskovalnim sodnikom.
Senator zelenih in nekdanji pripadnik gibanja Lotta Continua Marco Bo-ato pa je novinarjem izročil dokument o preiskavi, ki so jo o zadevi Calabresi opravili nekdanji pripadniki tega skrajnega levičarskega gibanja. Dokument zavrača vse obtožbe Leonarda Marina kot neosnovane, do njih pa naj bi prišlo po krivdi Marinove žene, ki naj bi imela izreden vpliv na moža. Boato se je zato še enkrat zavzel, da vse tri osumljence izpustijo.
Uničena palestinska radijska postaja
Izraelski letalski napad na položaje PLO v Libanonu
BEJRUT — Izraelska letala so včeraj bombardirala palestinske položaje v predmestju libanonskega Sidona. Kot so poročale lokalne radijske postaje je do najnovejšega izraelskega napada prišlo okoli 10. ure dopoldan po lokalnem času (9.00 v Italiji).
Bombardirali sta dve letali, ki sta trikrat napadli območje Miyeh-Miyeh, ki je manjše izmed dveh palestinskih taborišč v okolici Sidona. Drugo je Ein el Hehvieh.
Napad je potrdila tudi libanonska policija, ki je sporočila, da so bile ob taborišču prizadete tudi vasi Sairubieh, Ain el Dilb in Djinsnaia. Bombe sta metala dva »phantoma«, napadalca pa so krili štirje vojaški lovci.
Verjetno je bilo med zadetimi cilji napada tudi palestinsko skladišče orožja. Po radijskih poročilih je bilo na bombardiranem območju videti visoke ognjene zublje in večje število reševalnih vozil.
Zaenkrat po še nepotrjenih vesteh je bila med letalskim napadom uničena tudi radijska postaja Palestinske osvobodilne organizacije.
Po prvih podatkih, ki jih je posredovala radijska postaja »Glas naroda«, so umrle tri, ranjenih pa je bilo 12 oseb.
Letalski napad je v Jeruzalemu potrdil tudi uradni glasnik izraelske armade. Letala so po njegovih besedah napadla in uničila vojaško bazo palestinske gverilske organizacije »Al Fatah« na jugovzhodu Sidona v južnem Libanonu. Vsa letala, ki so sodelovala v vojaški operaciji, so se nepoškodovana vrnila na matično letališče.
Arafat o palestinski vladi v izgnanstvu
M
KAIRO — »Na dnevnem redu prihodnjega sestanka Palestinskega narodnega sveta bo ustanovitev palestinske vlade v izgnanstvu,« je včeraj v intervjuju za saudski časopis povedal predsednik izvršnega komiteja Palestinske osvobodilne organizacije Jaser Arafat.
Za ustanovitev palestinske vlade v izgnanstvu se je zavzel tudi vodja Ljudske fronte za osvoboditev Palestine (FPLP) George Habaš, ki ima svoj sedež v Damasku. S tem v zvezi so začeli Palestinci pravo diplomatsko ofenzivo. Visoka delegacija PLO potuje danes v Aman, da bi proučila posledice odločitve kralja Huseina, da Jordanija umakne svojo upravo s Cisjordanije, ki je pod izraelsko okupacijo. Govorilo se je tudi, naj bi se palestinski novinar Hanna Siniora sestal s pomočnikom ameriškega državnega tajnika Richardom Mur-phyjem. A po najnovejših vesteh govorice niso bile resnične.
Na zasedenih arabskih ozemljih pa je bila včeraj splošna stavka. Ubita je bila ena, ranjenih pa več oseb.
Predstavitev novega šefa letečega urada v Palermu La Barbem
»Naprej po začrtanem tiru«
0
Predsedstvo SFRJ še ni odgovorilo
LJUBLJANA — Iniciativni odbor za ustanovitev sveta za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin pri slovenski socialistični zvezi, se je seznanil z reakcijami na svoje sporočilo v primeru Toma Bogataja (slovenski vojak, ki ga je sarajevsko vojaško sodišče obsodilo na leto dni zapora), ki so se pojavile v delu jugoslovanskega tiska. Odbor je v zvezi s tem včeraj sporočil, da na take neutemeljene in neokusne politične in moralne diskvalifikacije ne bo odgovarjal. In drugo: od predsestva SFRJ kot najvišjega organa vedenja in poveljevanja oboroženim silam SFRJ v vojni in miru, na katerega je odbor 7. julija letos na podlagi določil jugoslovanske ustave naslovil pobudo za varstvo ustavnosti in zakonitosti, ki se nanaša na delovanje organov vojaške varnostne službe in vojaškega pravosodja, še naprej pričakuje odgovor, (dd)
Umrl prof. dr. Jože Koruza
LJUBLJANA — Prof. dr. Jože Koruza, priljubljen učitelj številnih rodov slovenskih literarnih zgodovinarjev, je umrl tik pred praznovanjem svojega 53. rojstnega dne. Z njim je s slovenske znanstvene scene odšel strokovnjak za starejšo slovensko književnost in angažiran avtor številnih študij o slovenski slovstveni zgodovini, predvsem pa predan posredovalec svojega neizčrpnega znanja.
Med procesom priznal ugrabitev letala TWA
BONN — Mohammad Ali Hamma-di, Libanonec, ki so ga lani aretirali v ZRN, je priznal, da je 1985. leta sodeloval pri ugrabitvi letala ameriške družbe TWA, ki je letelo iz Aten v Rim. Še vedno pa zanika, da bi on ubil ameriškega vojaka, katerega truplo je bilo vrženo iz letala na stezo.
Med včerajšnjim zaslišanjem na procesu, ki se je proti njemu začel pred mesecem dni v Frankfurtu, je Hammadi potrdil, da je bil namen ugrabitve protestirati proti politiki ZDA na Bližnjem vzhodu in doseči izpustitev določenega števila zaprtih Arabcev iz Izraela.
»Napadli smo ameriško letalo zato, ker so ZDA glavni zaveznik Izraela, toda imeli smo navodilo, naj ne uporabljamo orožja,« zatrjuje mladi Libanonec, ki priznava samo soudeležbo pri ugraitvi. Ameriškega vojaka Ro-
berta Stethema naj bi po pričanju Hammadija ubil komandos, ki je prevzel nadzor nad letalom po pristanku v Beirutu.
Hammadi pravi, da ni terorist. Njegov brat Abul Hadi je znan predstavnik Hezbolaha, libanonske proiranske šiitske organizacije. Drugi brat, Abbas Ali je bil pred kratkim obsojen na 13-letno zaporno kazen zaradi sodelovanja pri ugrabitvi nemškega državljana Rudolfa Cordesa, ki je še vedno v rokah Hezbolaha nekje v Bejrutu. Cordesa so ugrabili januarja lani.
Eno izmed dejstev, ki jih mora frankfurtsko sodišče šele ugotoviti, pa je tudi natančna starost obtoženega Hammadija. Če bo ugotovilo, da je bil v času izvršitve kaznivega dejanja že polnoleten, mu grozi dosmrtna ječa. Zaenkrat mladenič pravi, da ima »približno 24 let«.
PALERMO — »Sklenil sem, da sprejmem to nalogo, ker sem pač državni uslužbenec, pa tudi zato, ker mislim, da si bom tu v Palermu nabra novih izkušenj.« Tako se je na včerajšnji tiskovni konferenci v Palermu predstavil Arnaldo La Barbera, noj1 načelnik letečega oddelka palermsko kvesture. Sicer pa La Barbera številnim časnikarjem ni povedal prav nobene bistvene novosti. Zaustavil se Je pri nekaterih znanih vprašanjih in P°' hvalno se je izrazil o svojih sodelav' cih. Palermski leteči oddelek, je dejaj La Barbera, je »drago plačal« svoj h°J proti mafiji. »Tir tega boja pa ie ze začrtan in po tem tiru je treba nadaljevati. Upam, da bom dosegel dobre rezultate, Seveda, stvarnost v Palermu je drugačna od stanja v Benetkah, P°' stopek za policijske preiskave pa Je enak v vseh mestih,« je še dejal La Barbera, ki je takoj po tiskovni konferenci odšel v sodno palačo na predstavitveni obisk h glavnemu državnemu tožilcu Salvatoreju Curtiju Giardini-
Na sliki (Telefoto AP) La Barbera (desno) prihaja na palermsko kvesturo.
• Sporazum v Angoli
NADALJEVANJE S 1. STRANI
nasprotujoče si strani v Namibiji (južnoafriško vojsko in gverilce SWAPO). Eden vodilnih članov tako imenovane prehodne vlade v Windhoeku Dirk Muge je sicer zatrdil, da prekinitev ognja velja tudi za Namibijo, čeprav je videti, da bodo morali pogajalci iz štirih držav na prihodnjih pogajanjih še marsikaj razčistiti, med drugim tudi to, v kakšnem tempu naj bi potekal umik kubanskih vojakov iz Angole in kdaj naj bi se končal.
Gotovo je, da je prekinitev ognja v Angoli kljub zatrdilom iz Luande, Pretorie in Havane na precej trhlih nogah, ker je Savimbijevo gibanje Unita izjavilo, da ga ne bo spoštovalo. V Angoli torej lahko pride do paradoksalne situacije, da bodo boji potekali še naprej, čeprav velja de facto prekinitev ognja. Dokaj verjetno je, da bi Unita mogla ubrati takšno taktiko, da bi si okrepila položaj na fronti, še zlasti, če bi se z juga Angole začeli umikati kubanski vojaki. Čeprav ni nobenega dvoma, da so Unita v vseh teh letih vojaško in finančno podpirale Južna Afrika in ZDA, ne gre spregledati dejstva, da se je gibanje razvilo v spoštovanja vredno vojaško silo. Po zahodnih ocenah ima Savimbi pod orožjem 30.000 dobro opremljenih in izurjenih gverilcev, poleg tega pa še 37.000 pripadnikov milice oziroma polvojaških enot. To pa je po številu približno tolikšna vojaška sila, s kakršno razpolaga vlada v Luandi.
Med zadržanimi ocenami o mirovnem procesu na jugozahodu Afrike, ki svarijo pred pretiranim optimizmom, je treba navesti dogodke izpred dobrih štirih let, ki so najprej zbujali velike upe, kmalu pa so se pokazali s povsem druge plati. Ne gre namreč pozabiti, da sta Luanda in Pretoria skupaj s Swapom 31. januarja pred štirimi leti sklenili sporazum o prekinitvi ognja na osrednjem področju angol-sko-namibijske meje, ki je že po nekaj mesecih ostal mrtva črka na papirju. O podobni usodi je mogoče govoriti tudi glede južnoafriško-mozambiškega sporazuma iz februarja pred štirimi leti (sporazum iz Nkomatija), v katerem so določila o nenapadanju in o odtegnitvi podpore gibanjem, ki bi bila uperjena proti drugi državi podpisnici. Vse to prejkone govori, da bodo morali diplomati in politiki še precej narediti, preden bo mogoče govoriti o rešitvi krize na jugozahodu Afrike.
AVGUST 88
Buoni del Tesoro Poliennali
•	BTP se lahko podpišejo pri okencih zavoda Banca dltalia ali pri drugih bankah po emisijski ceni, ne da bi plačali kakršnekoli provizije.
•	Obveznice so dveletne in štiriletne in imajo enake pogoje kot tiste, izdane 1. avgusta. Občinstvu se nudijo v podpis proti gotovini; dveletne obveznice dajejo letno bruto obresti 11%, štiriletne obveznice pa 11,50% in se izplačujejo v dveh šestmesečnih obrokih.
•	Obveznice se koristijo s 1. avgustom in
je zato treba ob podpisu doplačati dozorele obresti.
•	V primeru da se preseže znesek podpisanih efektov, bo povpraševanje porazdeljeno.
•	BTP imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto unovčijo.
Emisijska cena
99,15%
97,40%
V podpis 17. in 18. avgusta
Rok	Efektivni letni donos
bruto	neto
2 leti	11,82% 10,31%
4 leta	12,72% 11,11%
BTP
AVGUST PUDGAR
PRIMORSKI DNEVNIK 10. avgusta 1988
alpe Jadran □ stran 3
Po poročilu deželnega ravnatelja P as c o linij a
Deželno kmetijstvo ima trdne temelje kljub splošni neugodni konjunkturi
sk ^ V naši deželi je za kmetij-hektrf31116116 uPorabljenih 308 tisoč tisnr r°V' V se*ctorju je zaposlenih 31 lahkn Qse':): P° sintetičnih podatkih nah r, r'fve(^enl0. da se na teh površi-ze	skoraj pet milijonov koru-
Deso * ^1L“Ione in P°1 stotov sladkorne
Pese o-r	k' aLULUV =>iciuivui
nadalio’L mi1lii°na soje; pridela
nnlijon in sedemdeset tisoč tisoč W' vina' milijona in 828
hektolitrov
stotov mleka in 370 tisoč stotov
mesa.
teZe Podatke, ki zgovorno nakazujejo
torja vFurlamjf^r	sek'
(jpv , .rurianiji-Julij skl krajini navaja
senn0mnravriateli za kmetijstvo Giu-treti ^asc°lini v uvodnih besedah p Tjle9aPoromla o stanju kmetijstva v 1987' d Se nanaša na obdobje 1986-dežeiri r?<^i:>ostavke' na katerih se je in ki n° krnetijstvo razvilo v taki meri tivn ?aPovetiujejo nadaljnjo kvantita-naj 0 ln kakovostno rast je treba iskati ZelniciV P°djetniških zmožnostih de-kot h kmetijskih operaterjev in v več rak 7ValSetletni zakonodaji, ki je ko-tena S 1k°rakom sledila spremembam deti t . lorja m večkrat znala predvi-p ezvnie' ki so se nato uveljavuli. coliiv- •0 deželnega - ravnatelja Paski zap3 razdeljeno na šest poglavij, liti* devajo gospodarsko stanje in po-proj e smernice v letu 1986, kmetijsko kultnih11''”. *s P°sebnimi poglavji o Proi7 an' zivinoreji in gozdarstvu), peut v°dne faktorje, ekonomske as-, žavn 'fur^ansko kmetijstvo v vsedr-darst ^ kontekstu in deželnem gospo-toriihVU' razvoi proizvodnosti po sek-litikr* in P° Pokrajinah), kmetijsko po-sk h d,eŽelne uPrave (z analizo zakon-Polirt reP°v v letu IPUl’ m oceno hanč • dejavnosti Dežele ter fi-biia airai izdatki, ki jih je le-ta upora-in _ a kmetijstvo), in končno analize letju jghokte o razvoju sektorja v pet--
S svoje strani pa bivši deželni odbornik za kmetijstvo Silvano Antonini (v novi deželni vladi mu je nasledil Vinicio Turello, op. ur) ugotavlja, da minulih zadnjih pet let, nasplošno gledano in predvsem v naši deželi, ni bilo lahkih za kmetijski sektor. Proces liberalizacije tržišča z vzporednim problemom komunitarnega prerastka in težnjah po inovacijah in učinkovitosti — čemur je treba dodati tudi nekatere pojave onesnaževanja, ki so na primer sledili černobilski nesreči in pa škandal, ki se je zarvil okrog uporabe metanola vsi ti problemi, dodaja bivši odbornik Antonini, so naložili težke naloge deželnemu kmetijstvu. Po njegovih besedah so ta sektor in z njim furlanski kmetijski operaterji
dobro reagirali na te razne pojave in znali pravočasno stopiti v korak s potrebami. Po odbornikovih besedah je treba velik del zaslug pripisati tudi deželni kmetijski politiki, ki je bila izhodišče za dosego pomembnih rezultatov kljub splošni neugodni konjunkturi, kar sicer kažejo že sami podatki, ki so zaobjeti v poročilu.
Deželno kmetijstvo — zaključuje bivši odbornik Antonini — je premostilo dolgoletne težave in se vključilo v primarne proizvodne sektorje.
Zaželeno bi bilo, da bi taka ocena veljala tudi za Tržaško, kar se pa ne dogaja, ker je na tem sicer majhnem področju ubralo prav nasprotno pot. Odgovorni bi zato morali skrbeti za spremembo takega stanja.
MANJŠINSKI MOZAIK
Razgledi po manjšinski teoriji in praksi
_ Piše: Pavel Strani _________
Naše manjšinsko obzorje
Sodelovanje in sožitje ob jugoslovansko-madžarski meji
O Prekmurju in Porabju, točneje o narodnostnih razmerah na meji med Slovenijo in Madžarsko slišimo govoriti predvsem v zvezi s šolsko ureditvijo, ki jo Slovenija nudi svoji madžarski manjšini. In vendar se na obeh straneh meje odvija vrsta zanimivih družbenih procesov, ki so bili doslej razmeroma malo znani, predvsem zaradi razpršenosti v objavi raziskav. Lani je izšla knjiga, ki zapolnjuje to vrzel in se krepko oddolžuje za zamudo. Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani in ČZDO Komunist sta izdala zajeten zbornik (614 strani), ki vsebuje vrsto prispevkov^ o razmerah na obeh straneh meje. Šest avtorjev (S. Devetak, V. Klemenčič, N. Vilhar, R. Repo lusk, P. Beltram in J. Dular) je v devetih esejih opisalo ustavnopravni, prostorski, družbeno-politični, urbanistični, demografski, jezikovni in kulturni položaj v Sloveniji; tretjino knjige pa zajema zrcalna slika stanja na drugi strani meje, katero je prispevalo pet drugih avtorjev (L. Arday, R. Jod, A. Zelenay, A. Bertalan Szekely ter S. Gy6ri-Nagy).
Tu bo podrobneje opisana vsebina le enega prispevka, najdlajše. skoro 90 strani obsegajoče razprave: »Prikaz narodnostno mešanega ozemlja, kjer živi madžarska narodnost, v luči politike družbeno-gospodarskega razvoja SR Slovenije in. regionalnih okoliščin«, ki so jo podpisali Nada Vilhar in Silvo Devetak z Inštituta za narodnostna vprašanja ter profesor geografije na univerzi Edavarda Kardelja, Vladimir Klemenčič.
Tromeja, kjer se stikajo ozemlja Jugoslavije, Avstrije in Madžarske je resnično narodnostno mešano področ-
Na morski meji manj prometa
s kOPER — v prvih sedmih me-v„ lb letos je po morju na slo-60 j-0 obalo pripotovalo okrog kot 1°^ tuicev: približno toliko p lani. vendar z manj plovili, met z jahtami, jadrnicami je Podatkih mejne milice v Kop-ši kot°kr°®kh 8 odstotkov manj-
rvJfet:os le namreč po morju pri-iP um3*0 plovil, lani pa jih žp - v lem času registriranih vec Rot 8000. Turistični delav-lovUPai°' P9 bo z lepim, morjep-n Cein naklonjenim vremenom da k161 Pocl0ben lanskemu, torej kn i ? c?ose9el in presegel števil-oiv, , prihodov jaht in dru-am plovil. Dodajmo še, da na po-tUf,rski promet delno vplivajo ljen1janove cene za plovna dovo-
n. T.a scj letos - v primerjavi z mi-n,1® letom - kar deset do pet-mjstkrat dražja in tako je za plo-ali 1 srednje velikosti (od 9 do 10 vol; metrov) treba za letno do-kn erPe odšteti 300 in več tisoča-
nroa i es m poceni, je pa bilo pred leti 'zastonj".
D. G.
Na Krasu še trije vodovodni odseki
KOMEN - V sežanski občini kljub pomanjkanju denarja nadaljujejo z gradnjo kraškega vodovoda. Tako z nekaj zamude letos urejajo nov 6,3 kilometra dolg odsek od Tomačevice preko Kobjeglave do odcepa proti Hruševici na kraku med Komnom in Štanjelom. Hkrati gradijo tudi 400-kubični rezervoar in raztežnik nad Kobjeglavo ter 5 kilometrov razdelilnega omrežja v Kobjeglavi in Tupelčah. Samo ta dela bodo vredna približno 1,8 milijarde dinarjev, ki so jih prispevali območna vodna skupnost, sežanski sis za oskrbo z vodo, Kraški vodovod, porabniki in sežansko združeno delo. Trenutno napeljujejo tudi 1,1 kilometra vodovodnih cevi med Matavunom in Naklem ter skupaj s telefonom dvokilometrski vodovodni odsek od Krvavega potoka do Vrhpolja. Prva gradnja bo vredna 160, druga pa 300 milijonov dinarjev. V teh vsotah pa ni vračunan prispevek pripadnikov JLA, ki bodo na obeh trasah skupaj opravili za 180 milijonov dinarjev zemeljskih del. Seveda to poletje gradijo ali obnavljajo tudi več vaških vodovodov in zajetij. Ta dela bodo vredna približno 500 milijonov dinarjev in bodo precej pripomogla k uresničitvi načrta, po katerem naj bi bilo do leta 1990 namesto sedanjih 62 na vodovod priključenih že 80 odstotkov gospodinjstev te občine.	J. O.
Koroška: gradijo se zidovi ki ločujejo šolarje po jeziku

CELOVEC — Južnokoroške šole je pred zaključkom šolskega leta obiskala »pedagoška komisija deželne vlade« in občinam zaukazala, kako naj preuredijo šole, da bi lahko uresničili ločevanje otrok. Ker pa komisija očitno ni opravila svojega dela, kot so želele deželne politične in šolske oblasti, se je malo pozneje v istih krajih pojavila še druga, »gradbena komisija«. Ta je odločno nastopila pri županih in ravnateljih šol in od njih zahtevala, da morajo nekatere učilnice razdeliti z ločitvenimi stenami. V narodnostno mešanem delu Koroške in v šolski zgodovini prvič postavljajo zidove, da bi z njimi ločevali šolarje po učnem jeziku. Slovencem nenaklonjene sile so namreč izsilile, da bo imel del otrok in staršev v šoli »mir« pred slovenščino. Novi šolski zakon bo koroške davkoplačevalce stal letno okrog 50 milijonov šilingov; kaže, da ga za ta dela in dodatne učitelje ne bo zmanjkalo, medtem ko ga je bilo vedno premalo, ko je šlo za izboljšanje dvojezičnega pouka.
je: v Avstriji žive manjšine Slovencev, Hrvatov in Madžarov, v Sloveniji Madžari, na Madžarskem pa Slovenci, Hrvati in Nemci. Vsaka od treh držav ima drugačno narodnostno usmeritev, različne družbene sisteme in vsako od omenjenih področij še drugačen družbeno-gospodarski položaj.
Navedeni avtorji so se seveda omejili na obravnavo' območja znotraj SR Slovenije, na Pomurje, regijo, ki obsega štiri nižinske občine (Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer), na 1.337 kv. km, kjer je leta 1981 živelo 130.500 prebivalcev. Celotna pomurska regija spada med manj razvita območja Slovenije in zato ni čudno, če se je v zadnjem desetjetju število prebivalcev povečalo le za en sam odstotek. Število pripadnikov madžarske narodnostne skupnosti pa je v istem obdobju padlo za osem odstotkov, v vrednosti 9.332 na 8.617.
Pravzaprav živi ogromna večina Madžarov (97 %) na ožjem pasu narodnostno mešanega ozemlja, ki obsega večino občine Lendava in majhen, obmejni del občine Murska Sobota. Mestece Lendava, z manj kot 4.000 prebivalci leži znotraj tega mešanega pasu, zato ima za Madžare pomembno vlogo čeprav manjšo od Murske Sobote, ki leži zunaj pasu in šteje nad 12.000 prebivačcev. V celoti je nador-nostno ozemlje do 10 km širok in približno 50 km dolg pas, kjer v lendavskem delu živi nekaj nad 7.000 Madžarov, v gornjem Mursko-Soboškem delu pa 1.300 pripadnikov manjšine.
Območje je doživelo najizrazitejši razvoj po letu 1960. Takrat je kmetijstvo dajalo 59 % družbenega proizvoda, industrija pa komaj 13 %. Do leta
1980	je ta delež narastel na 40 %. Leta
1981	je bilo zapslenih v kmetijstvu še 30 % prebivalcev. Ti podatki veljajo za občino Murska Sobota, občina Lendava pa je še bolj izrazito agrarna, saj je leta 1981 kmečko prebivalstvo predstavljalo še 42 % vseh aktivnih. Večina zemlje je v rokah zasebnikov, njih posestva pa so večinoma mahj-na, od 2 do 8 ha, kar vpliva neugodno na ekonomičnost proizvodnje.
Kjub tej skromni gospodarski moči in kljub skrajni periferičnosti, pa se je število prebivalcev narodnostno mešanega območja, med leti 1961 in 1981 zmanjšalo le za 43 oseb ali 0,33%. Če pobledamo podrobneje obe polovici se slika izostri: na narodnostno mešanem območju Murske Sobote je v tej dobi znašal padec celih 25 %, kar pomeni, da je deagrarizacija neusmiljeno učinkovala, kljub nekaterim investicijam. Pravzaprav so mladi le na pol zapustili zemljo: zaposlili so se v mestih, a še naprej vlagali v zemljo, ki je še razmeroma dobro izkoriščena, čeprav je na njej ostalo predvsem ostarelo prebivalstvo.
Delež madžarskega prebivalstva na narodnostno mešanem območju, po letu 1961 stalno pada, opazno pa je priseljevanje Hrvatov iz sosednje republike. Razmeroma slaba je tudi izobrazbena struktura prebivalstva, ki se odraža na visokem številu brezposelnih.
Postopno usihanje torej, a vendar neprimerno počasnejše in blažje, kot ga poznamo v nekaterih narodnostno mešanih območjih italijanskega alpskega loka. Lahko govorimo o krizi, a ne še o izumiranju. In dolker polja in hiše ni še prerasel plevel, tudi jezik še živi.
»VrdrVit° Se	bili vsi zadovoljni?«
je i0p , lrn da,« je rekel nekoliko v dvomih, »toda mama 2aradi a bčka tudi. Rekel pa je, da se mu oči solzijo da v c V^tra' Potem pa se je razjezil name, ker sem rekel, ker jo^ u nv°benega vetra. Mama je rekla, da joče zato, joče]0 r 0 sreona zaradi Davvnie. Nisem vedel, da ljudje srečen ■ bar 80 srečni, Mary. Jaz ne jočem, kadar sem si sreč' ^ 2^em ^e' kadar sem žalosten. Čemu bi jokal, kadar
ha rb)Griadoma se
SeVčJ;? skorai tu
: je nasmehnila. Tisti hip je bila tako sreč-vča "n	tudi sama zajokala. »Ne vem, Tim, vendar
sreče - fe.s z9°di tako. Toda, kadar si tako srečen, da od drugače, lep občutek je to.«
°d sreče' M ™. S^' dS ^ bd tudi jaz tako srečen, da bi jokal
dne zdi se mi, -da moraš biti za to kar v letih. Nekega to.« tl0 morda tudi tebi to zgodilo, ko boš dovolj star za
se j^^' ko ga je pomirila in je bil popolnoma zadovoljen, uslonil nazaj in opazoval pokrajino, ki je bežala
mimo. Tega se ni nikoli naveličal. Bil je nenasitno radoveden, kot večina zelo mladih ljudi, in isto stvar je lahko ponavljal v nedogled, ne da bi se je naveličal. Vsakokrat, ko sta potovala v Gosford, je bilo zanj kot prvič, pokrajina ga je enako presunila, užival je v življenju, ki je bežalo mimo in veselo opazoval hišice na koncu poti. Vedno znova se je razveselil, če je nekaj malo zraslo ali se razcvetelo ali pa ovenelo.
Ko je šel tisto noč Tim spat, je Mary storila nekaj, česar ni storila še nikoli. Prišla je v njegovo sobo, mu popravila odejo, potem pa ga je poljubila na čelo.
»Lahko noč, dragi Tim, sladko spi,« je rekla.
»Lahko noč, Mary, bom,« ji je zaspano odgovoril. Vedno je že napol spal, čim se je njegova glava dotaknila blazine.
Ko pa je tiho hotela zapreti vrata 'za seboj, je spet zaslišala njegov glas: »Mary?«
»Da, Tim, kaj je?« Obrnila se je in se vrnila k njegovi postelji.
»Mary, saj se ne boš nikoli poročila in odšla, tako kot se je moja Dawnie, kaj ne da ne?«
Vzdihnila je. »Ne, Tim, obljubljam ti, da se to ne bo nikoli zgodilo. Dokler ti bo v veselje, da sem tu, bom tu. Zdaj pa zaspi in ne skrbi več zaradi tega.«
ŠTIRINAJSTO POGLAVJE
Zgodilo se je tako, da Mary ni mogla zapustiti svoje službe, da bi odšla s Timom na obljubljene počitnice. Družba Constable Steel and Mining je kupila zemljišče polno rudnin na daljnem severozahodu celine in Mary je, namesto da bi odšla s Timom na počitnice v Great Barrier Reef,
morala spremljati svojega šefa na potovanje in ogled tega zemljišča. Predvideno je bilo, da bo potovanje trajalo en teden, vendar se je stvar zavlekla na ves mesec.
Ponavadi je uživala v teh redkih potovanjih. Archie je bil dober družabnik in rad je potoval zelo razkošno. Tokrat pa sta se podala na območje, kjer je bilo malo cest, naselij in ljudi. Zadnji del potovanja sta morala opraviti s helikopterjem, ker do tistega območja ni vodila nobena pot. Skupina je taborila v dežju, ki ni bil običajen za ta letni čas. Ves čas so bili mokri, mučili so jih vročina, muhe, blato in izbruhi griže.
Mary pa je od vsega najbolj pogrešala Tima. Pisma mu ni mogla poslati, radijska zveza pa je bila namenjena le poslu in klicem v sili. Mary je sedela v svojem šotoru, po katerem je'lilo in poskušala z nog in obleke odstraniti nekaj lepljivega blata, okrog petrolejke je plesal roj insektov, obraz pa je imela ves natečen od ducatov komarjevih pikov. Tožilo se je po domu in Timu. Težko je prenašala Archiejevo gostobesednost, ki je bila posledica ugodnih rezultatov iskanja rudnin, in potrebna je bila vsa njena običajna zbranost, da je bila videti vsaj spodobno navdušena.
»Dvanajst nas je bilo v skupini,« je Archie povedal Triciji, ko so bili spet na varnem v Sydneyu.
»Samo dvanajst?« je nejeverno vprašala Mary in pome-žikala Archiejevi ženi. »Včasih bi lahko prisegla, da jih je bilo vsaj petdeset!«
Knjiga je pred kratkim izšla pri ZTT v zbirki »Prevodi«
Po nezaslišani gesti Staffierija
Bazovci obsojajo napad na pravice slovenščine
Poletni pogovor z zgoniškim županom Milošem Budinom
V ospredju skrb za ovrednotenje kulturnega in naravnega bogastva
Najnovejši napad tržaškega župana Giulia Staffierija na pravico do uporabljanja slovenščine v odnosih z oblastmi je posebno odjeknil v Bazovici. To je povsem razumljivo, saj je Staffi-eri zavrnil pripombe k podrobnostnim regulacijskim načrtom padriškega Centra za raziskave, ki jih je v slovenščini napisalo 17 lastnikov zemljišč pri Bazovici, na katerih naj bi zrasel sin-hrotron. Ti lastniki in nekateri drugi krajani so o županovi nezaslišani gesti skupno razpravljali predsinočnjim na srečanju, ki ga je priredilo Koordinacijsko združenje kraških vasi.
Srečanju je predsedoval predsednik združenja Karlo Grgič, ki je uvodoma na kratko obnovil potek dogodkov. Kot znano, je 29. julija zapadel rok, v katerem je bilo mogoče vložiti pripombe k podrobnostnim načrtom za urbanistično ureditev Centra za raziskave, preden bi jih tržaški občinski svet dokončno odobril. Med več deset pripombami, ki so jih krajani v pred-
videnem roku vložili na tržaško občinsko upravo, jih je nekaj bilo napisanih v slovenščini. Te — ali vsaj 17 izmed njih — pa je župan Staffieri 3. avgusta vrnil avtorjem, češ da »Občina Trst lahko sprejme akte in dokumente napisane v italijanščini ali pa v tujem jeziku, če jih spremljajo zapriseženi prevodi«.
Udeleženci ponedeljkovega srečanja so ožigosali takšen napad na pravice slovenščine, ki je v nasprotju tako z veljavnimi pravnimi normami kot z ustaljeno prakso. Poleg tega so ugotovili, da je župan s svojim ravnanjem prizadetim pripominjevalcem praktično odvzel pravico, da vlagajo pripombe na načrte za urbanistično ureditev Centra za raziskave, kar bi utegnilo pomeniti kršenje službenih obveznosti. Udeleženci večera so sklenili, da bodo storili vse potrebne pravne in drugačne korake, da bi se zadeva pozitivno rešila v vseh ozirih.
V	polmračnem, skorajda hladnem uradu (na asfaltno površino zgoniške-ga trga je namreč vztrajno pripekalo sonce) smo se tokrat pogovorili z Milošem Budinom, ki je bil pred kratkim izvoljen za deželnega svetovalca, sicer pa je že tri leta župan Občine Zgonik.
V	nekakšnem pregledu dogajanja v občini je seveda prišlo na dan več različnih in zanimivih vprašanj, vsako od njih pa bi najbrž zahtevalo veliko več razpoložljivega prostora. Vsekakor je lahko tudi krajši, mogoče nekoliko splošnejši zapis koristen za »poletni« pogled v občinsko stvarnost.
V	zgoniški občini sta danes vsaj dve tretjini prebivalcev slovenske narodnosti. Kljub temu da je občanov skupno le nekaj več kot dva tisoč, je ta občina po površinskem obsegu dokaj velika. V njej delujeta dve društvi, športno in kulturno, z obema ima občinska uprava odlične odnose, ki se kažejo predvsem v sodelovanju ob najrazličnejših priložnostih.
Poleg številnih športno-kulturnih izmenjav z organizacijami krajevne skupnosti Komen, s katero vaša občina že vrsto let goji prijateljske odnose, je ena od pomembnejših kulturnih pobud nedvomno gradnja občinske knjižnice.
»Dela se sedaj bližajo koncu, računamo namreč, da bomo knjižnico lahko uradno odprli že jeseni. Istočasno bodo seveda urejeni tudi novi prostori kulturnega društva Rdeča zvezda, ki ima sicer sedež v Saležu, k svoji dejavnosti pa privablja v bistvu vse zgo-niške občane. Za to javno delo smo dobili prispevek Dežele, Kraške gorske skupnosti in Sklada za Trst. Jeseni bo knjižnica tudi delno opremljena, tako da jo bo mogoče čim hitreje usposobiti za njeno osnovno funkcijo. Po začetni zamisli pa naj bi postala nekakšno kulturno središče, v katerem bo vsak lahko našel knjige, priročnike
Pittinijev načrt za železano ATT baje zadovoljiv
Predlog za rešitev škedenjske železarne AIT iz krize na osnovi industrijskega načrta furlanskega podjetnika Andrea Pittinija je dovolj poglobljen in preverjen. Sprejeti pa ga bo- mogoče le v okviru javnega natečaja, razpis katerega je po mnenju likvidatorjev družbe Finsider neobhodno potreben.
Tako zatrjuje v noti za tisk tržaški demokrščanski poslanec Sergio Colo-ni, ki se je o postopku za rešitev krize škedenjske železarne pozanimal bodisi pri družbi IRI bodisi pri vladi, točneje pri ministru za državne udeležbe Fracanzaniju. Minister je tržaškemu parlamentarcu med drugim zagotovil, da bo posegel pri likvidatorjih škedenjske železarne, da bi javni natečaj čim prej izvedli.
Spomnimo naj, da je furlanski podjetnik Pittini svoj zadnji industrijski načrt za škedenjsko železarno predstavil družbi Finsider v prejšnjem mesecu. Kaj ta načrt natanko predvideva, ni javno znano. Z njim uradno niso bili seznanjeni niti sindikati.
Po sobotnem navalu tujih avtomobilov
Tudi sredi tedna izreden promet
Čeprav je bil včeraj šele torek in je konec tedna že mimo, je gost turistični promet proti pričakovanjem spet preplavil ceste po vsej deželi. Tujih in italijanskih avtomobilov sicer res ni bilo toliko kot v soboto ali nedeljo, vendar so na mejnih prehodih imeli vseeno veliko dela. Zlasti v dopoldanskih urah so se na skoraj vseh mejnih prehodih ustvarile razmeroma dolge kolone vozil, kakršnih sredi tedna niso vajeni. V nasprotju s trendom zadnjih tednov, ko so bile vrste predvsem v smeri proti Jugoslaviji, pa so se v zadnjih dneh začele daljšati tudi vrste turistov, ki se vračajo domov, predvsem proti severni Evropi. Na mejnem prehodu pri Rabujezu sta bili zjutraj vrsti v Italijo in iz nje dolgi približno štiri kilometre, nekoliko manj so turisti čakali na prehodu pri Pesku, kjer je bila vrsta dolga kilometer.
Na sliki (foto Križmančič); Agenti prometne policije pomagajo motoriziranim turistom, namenjenim proti mejnemu prehodu pri Pesku.
Ob hudo omejenem številu poklicnih reševalcev v Trstu
Dragoceno delo prostovoljcev Rdečega križa
Kdor misli, da so na tržaški obali v teh pasje vročih dneh samo ljudje, ki iščejo osvežitve in sprostitve, se hudo moti. Ob nedeljah in praznikih, ko na plažah mrgoli kopalcev, je na obalni cesti mogoče opaziti tudi rešilec Rdečega križa, ki bedi nad njihovo varnostjo in nudi pomoč ljudem, ki so morebiti v težavah. V rešilcu pa ne dežurajo poklicni bolničarji ali zdravniki med svojim rednim delovnim urnikom, pač pa prostovoljci, ki imajo prav tako kot ostali kopalci za sabo teden napornega dela. Tržaški Rdeči križ je namreč pred kratkim za polet-
Podaljšan vpis v šolo Ascoli
Na šoli za poklicne bolničarje »G. Ascoli« so podaljšali rok za vpis v triletni tečaj za poklicne bolničarje, in sicer do 31. avgusta. Na tečaj se lahko vpišejo mladi, ki so izdelali drugi razred katerekoli višje šole druge stopnje in ki bodo dopolnili šestnajsto leto starosti do 31. decembra. Tečaj se bo začel septembra.
Do 31. avgusta je odprto tudi. vpisovanje v tečaj za specializacijo in habilitacijo za vodstvene funkcije bolničarske oskrbe.
Podrobne informacije nudi šolsko tajništvo v Ul. Stuparich 1, od 8. do 13. ure. Telefon 7762441/2.
no sezono uvedel dodatno službo za prvo pomoč na plažah, pri kateri pa sodelujejo samo prostovoljci Prostovoljne skupine Rdečega križa.
Kot sta nam povedala izredni komisar Prostovoljne skupine RK zdravnik Fabrizio Monti in vodja tečajev za prostovoljce Clara Marši, je "uradnih" reševalcev Rdečega križa tistih, ki so za svoje delo plačani — namreč vse premalo. Že več kot devet let ne sprejemajo v službo novega osebja in ne nadomeščajo niti tistih uslužbencev, ki odidejo v pokoj. Poleg tega pa tržaški Rdeči križ ne razpolaga niti z
zadostnimi sredstvi. V Trstu delujejo na primer čez dan štirje rešilci, ponoči pa sta dežurna samo dva, medtem ko je eden na razpolago občanom miljske občine. Takšno število je seveda povsem nezadostno za pokrajino, ki ima več kot 250.000 prebivalcev. Poleg tega pa je koncentracija skoraj vseh rešilcev v mestu nesmotrna, saj lahko postane v primeru, ko morajo reševalci priskočiti na pomoč ponesrečencem ali bolnikom na Krasu, njihov poseg vprašljiv, ker je pot iz Trsta predolga. Zaradi tega je pomoč prostovoljcev več kot dragocena. V večernih in nočnih urah (od 16. do 24. ure) ter ob nedeljah opravljajo prostovoljci dragoceno vlogo »mašila« zlasti za manj nujna opravila, kot je prevoz bolnikov v bolnišnice drugih bližnjih pokrajin (prav pred dvema nedeljama so prostovoljci prepeljali v videmsko bolnišnico 6-let-nega dečka, ki se je opekel z vrelim oljem).
Sicer pa je prostovoljcev še vedno premalo, zato se je vodstvo Skupine odločilo, da sproži široko propagandno akcijo, s katero hočejo pritegniti čim več novih ljudi, ki si želijo pomagati svojemu bližnjemu in delno zapolniti vrzeli javne uprave. Skupina prostovoljcev je le eno od tolikih stranskih teles, ki delujejo pod okriljem Rdečega križa (med njimi so ženski odbor, bolničarke, pionirji, darovalci krvi in drugi), v Trstu pa so se organizirali v začetku leta 1985. Kot nam je povedal zdravnik Monti, pa prostovoljci s svojim nesebičnim delom najbolje izražajo duh Rdečega križa, to je nudenje pomoči in solidarnosti ljudem brez vsake rasne, etnične, verske in politične diskriminacije. Edino vodilo Rdečega križa je namreč človečnošt, tako da si RK prizadeva, da bi širil tudi načela o človekovih pravicah.
Prostovoljci RK se večkrat odrečejo zabavi in družabnosti, da bi podprli delovanje Rdečega križa. Večina od njih ima službo, del svojega prostega časa pa posveti temu humanitarnemu delu. Vendar njihove izmene niso tako trde kot izmene profesionalcev: vsak prostovoljec pride na vrsto povprečno enkrat tedensko za štiri ure, kdor ima družinske ali poklicne zadržke pa lahko pride na vrsto še bolj poredko. Ko smo jih povprašali, kateri so njihovi
poklici in zakaj so postali prostovoljci, smo ugotovili, da se v vsakdanjem življenju ukvarjajo z raznolikimi stvarmi. Med njimi je mnogo študentov, uradnikov, gospodinj, obrtnikov in trgovcev, mnogi pa so šoferji ali poklicni bolničarji, nekateri celo zdravniki, ki želijo "celodnevno" nuditi pomoč ljudem, ki jo potrebujejo. Vsi pa so se odločili, da stopijo v vrste prostovoljcev iz človekoljubja in iz preproste želje, da bi koristneje uporabili svoj prosti čas.
Zasedba rešilca, s katerim delajo prostovoljci, je podobna tisti pri običajnih rešilcih, le da nimajo s seboj zdravnika. Akcijo vodi zmeraj naj starejši prostovoljec, tisti, ki ima za seboj največ let prakse in ki je po navadi že tako izurjen, da bi lahko mirno vodil normalno reševalno akcijo. Sicer pa morajo prostovoljci, ki bi radi sodelovali z Rdečim križem, obiskovati kratek tečaj, kjer jim tako imenovani "monitorji" (oziroma učitelji) podajo najosnovnejše medicinske informacije ter navodila za uporabo zdravstvenih aparatur, s katerimi so opremljeni rešilci. Tečaj traja 20 ur (včasih tudi več), nato pa mora vsak prostovoljec prestati še trimesečno "vajeniško"
dobo na rešilcu. Šele nato začnejo sodelovati pri normalnem delu. Dejavnost prostovoljcev pa ni omejena le na prvo pomoč, saj imajo še tri različne dejavnosti: pomoč starostnikom (ki je lahko bolničarskega, a zlasti družabnega značaja), zdravstvena vzgoja za šole, podjetja in druge skupnosti (za to je treba opraviti zahtevnejše tečaje) in seznanjanje javnosti s človekovimi pravicami. Kmalu pa bi radi tudi v Trstu vpeljali novo dejavnost, to je zdravstveno pomoč v primerih naravnih in drugih nezgod, pri kateri bi tesno sodelovali s civilno zaščito.
Skupina prostovoljcev Rdečega križa v Trstu šteje danes približno 150 prostovoljcev, kar je res premalo za potrebe tržaškega prebivalstva. Predvsem pa je vse premalo slovenskih prostovoljcev in slovenskih učiteljev, ki bi lahko z ljudmi občevali v materinem jeziku in ki bi vodili tečaje v slovenščini (te bi lahko prirejali za slovenske šole in za slovenske delovne skupnosti). Zato voditelji Skupine vabijo k čim večji udeležbi na tečajih, ki se bodo pričeli konec oktobra (vpisovanja bodo stekla v začetku oktobra).
BARBARA GRUDEN
in revije, ki jih doma običajno min ^ Mislili smo tudi na to, da bi v občin ski knjižnici začeli zbirati stare ^ j0 mente: mogoče bo to s časom Pos . pomembna vzpodbuda za spoznavanj
in preučevanje tako naše preti kot sedanjosti. Upamo tudi, lahko poleg knjig začeli v bodoče zoi rati še video posnetke, kar bi sedanj pojem knjižnice še bolj razširilo, up ravljanje teh prostorov bo po vsej ve jetnosti šlo kulturnemu društvu Rdeč zvezda. Naš namen je torej vedno tesno sodelovanje s kulturno organizacij v naši občini.«
Med kulturne pobude vaše Občin -gotovo sodi tudi nedavni natečaj projektov.
»O tem je bilo sicer že ob tisti pri' ložnosti veliko zapisanega. Vsekak°r gre v prvi vrsti za ovrednotenje nečesa, kar nam je zelo blizu. Javnega natečaja, ki smo ga razpisali za preureditev stare hiše v Zgoniku št. 15 (z domačim imenom je poznana kot Zupanova domačija), se je udeležilo 16 arhitektov s Tržaškega in Goriškega. Trenutno smo v fazi odbiranja predstavljenih načrtov in občinska uprava bo morala izbrati nabolj ustreznega-Prav zato bo mogoče treba upoštevati tudi kombinacijo različnih arhitekturnih predlogov. Že jeseni mislimo razpisati natečaj za dodelitev del, nato pa dejansko začeti, seveda z upoštevanjem vseh možnih birokratskih zaple' tov. Center za izložbo in preprodaj0 kraških vin naj bi bil predvidoma dokončan prihodnjo pomlad. Predstavniška stavba bo v prvi vrsti namenjena vinskemu pridelku, v njej pa 00 tudi kotiček za najrazličejše pobude v zvezi z njim. Zamisel v celoti pa se vključuje v splošno načrtovanje tur^’ tičnega vzpona Trsta in njegove okoh' ce.«
V zgoniški občini sta izrazito razviti predvsem dve kmetijski panog1-in sicer vinogradništvo in cvetličar' stvo.
»Skrb uprave je v prvi vrsti ta, da nudimo našim kmetom čim več P°' trebnih struktur. Prepričan sem, da 1® to lahko v večjo spodbudo za načrtno razvijanje kmetijstva. Ne smemo pozabiti, da so lahko v pojmu Kmetijstva združene tri temeljne značilnosti, W *e v bistvu vzajemno dopolnjujejo. P° eni strani je to gospodarska funkcij3 te dejavnosti, po drugi strani pa i®3 tudi pomen tradicije, torej kulturne vezi s preteklostjo. Obenem pa odigrava važno vlogo v ohranjanju naravnega bogastva. V tem pogledu sm° uresničili že vrsto zamisli, trenutno p3 smo inž. Settimu, ki je pred časom lZ' vedel študijo o kmetijski izrabi tal v Zgoniku, poverili izdelavo načrta za vodni zbiralnik, ki naj bi nato z deževnico oskrboval Zgonik in okolico. Seveda je pobuda namenjena le kmetij' skim potrebam, v prvi vrsti našim vinogradnikom in cvetličarjem.
Pomembno poglavje pa je tudi P0' seganje v okolje oz. urejanje okol]3 nasploh. Zdi se mi potrebno, da tudi v te namene vlagamo neka sredstva, čeprav se bo mnogim zdelo, da se mora občinska uprava prej ukvarjati z drugimi, nujnejšimi deli., V tem smi5® že širimo in asfaltiramo občinsko cesto med repentabrsko in zgoniško občino, načrtujemo izpopolnitev javne razsvetljave in čistimo občinske ceste sodelovanju s padriško zadrugo G®’ bojner, ki ima dela v zakupu in P° dogovoru nudi zaposlitev skupini trenutno brezposelnih fantov. Ne sme®0 pa zanemarjati takih zamisli, s katerimi lahko bistveno ovrednotimo in n nazadnje zaščitimo okolje, v katere® živimo. Prav zato bo predvidoma Prl' hodnjo pomlad že nared naravosloV' no-učna pot, ki smb jo poimenovali ledinskim imenom po kraški vrtači KJ' selce. Načrti so že skoraj izdelani, peS pot bo povezovala botanični vrt Cars1' ana z gradiščem v Repniču in se nat spet vračala v Zgonik. Vsaka naravo5^ lovna zanimivost bo posebej označen s tablico, na kateri bo tudi krajša 0.“. razložitev. S tem pa bi radi opozori na vrsto zanimivosti, ki so del VTelet; losti in sedanjosti naših krajev in ki 0 jih bilo treba tudi kulturno osvoji® Nenazadnje pa tudi zato, da bi tu., ljudje, ki prihajo od drugod, spozna kraj, v katerega so prišli.«	,j
Med pobude za varstvo okolja so tudi namestitev zbiralnikov za odh® nje smeti. Mišljeni so ločeni zbiral® za steklo, papir, baterije in zapao^ zdravila. Nekateri od teh so že posta Ijeni, ostali pa bodo uporabni v n® krajšem času. 'Po županovem ®ne®v je sistem odbiranja eden od način0 za uspešen boj z odpadki, ki so n dvomno eden izmed problemov našnjega sveta. V zgoniški obči® pozorni tudi na zunanjo podobo sV0E krajev. Dokaz je med drugim za®lS J da bi v bodoče uredili kraške z®° a vzdolž cest. Največjo skrb za okolje P Občina izkazuje z regulacijskim 030 tom, ki je stopil v veljavo pred dobe letom: to je namreč sredstvo, ki d®!3 a sko ureja poseg v kraška naseli®'6 Jedra'	DAMIANA OTA
Po podatkih Deželnega urada za delo
Brezposelnost: med moškimi sicer upada vendar se občutno povečuje med ženskami
seznarrf51^6^6^ I® matja letos vpisanih v uradne H.897 “e °rezP°selnih 30.363 oseb, od katerih je bilo •hi Dna • k' 21.466 pa žensk. V primerjavi z lanski-selnosr ■ .e zabeležiti rahel padec stopnje brezpo-no _ ..1' sal je v zadnjem lanskem polletju bilo urad-katerib^oGn^ PovPrečno 30.609 brezposelnih, od jih jo n19,535 žensk. Poglejmo še podatke, ki nam Pokra"	urad za delo posredoval za tržaško
Posel ^*aia letos je bilo prijavljenih 8.363 brez-kih nur °d katerih je bilo 5.155 žensk in 3.208 moš-3-300 Jr*, . ,lanl je bilo vpisanih 8.418 oseb, od teh vati j oskH1 in 5.118 žensk. Pri tem moramo upošte-ravni t- Pomemben podatek o splošni zaposlitveni dela ' ji lako dobimo objektivno sliko o tržišču tisoč V C u ek: ^eta 1987 je bilo v njej zaposlenih 491 mgjjj oseb. januarja letos pa 488 tisoč, torej tri tisoč
da se^ Jakko ugotovimo iz teh številk? V prvi vrsti, žiti i st0Pnja brezposelnosti ne viša, nasprotno, opa-p0 J«10 rahel padec. Vendar pa je treba ob tej heoat' m.u9°tovitvi v isti sapi spomniti na vsaj dve valstv1Vra P^atk število aktivno zaposlenega prebi-derno n^a' t° predvsem zaradi negativnega brezo f i keUa Uganja, po drugi strani pa se število snio seSeln^ ^ensk veča. Prav o zadnjem pojavu Pogovorili z namestnico ravnatelja Deželne-
ga urada za delo Mario Antonietto Gemellaro. »Na splošno lahko res z zadovoljstvom ugotavljamo, da je zakonodaja iz let 1984 in 1987, s katero so vpeljali pogodbe za poklicno usposabljanje ob delu, dosegla zaželjeni cilj in vsaj pri nas zajezila mladinsko brezposelnost. Toda to je šlo predvsem v korist moškega spola. V FJK so lani na tak način vpeljali v delo 18 tisoč mladih, od teh pa je bilo 11 tisoč moških in le 7 tisoč žensk. V drugih, gospodarsko in kulturno manj razvitih deželah pa so te razlike še večje. Naj spomnim na Sicilijo, kjer so zaposlili lani le 1.594 mladih, od teh kar 1.120 moških.«
Brezposelnim ženskam je torej veliko težje priti do dela kot moškim in to dejstvo bi morala resno upoštevati v prvi vrsti Deželna agencija za delo. Agencija je namreč glavni aktivni inštrument, ki ga ima Dežela za pospeševanje zaposlovanja. Naj spomnimo, da je obseg finančnih posegov Agencije dosegel letos okrog 20 milijard lir. Da ne bi bila slika le pesimistična, pa moramo opozoriti na pozitvne pobude tako na vsedržavni kot na deželni ravni. Minister Formica je že predložil načrt, ki predvideva vrsto akcij v korist zaposlovanja žensk in njihove dejanske emancipacije (in torej spremembe kulturnih vrednot), naša Dežela pa je junija sprejela načrt,
ki predvideva finančne olajšave za zaposlitev žensk, še posebno tistih, ki so presegle 45. leto starosti. Dežela bo za vsako žensko in za dobo dveh let prispevala delodajalcu 400 tisoč lir mesečno v primeru, da se ženska zaposli s polnim delovnim urnikom, 250 tisoč pa v primeru delnega urnika. Sicer pa o tem sklepu zaenkrat ni mogoče pisati zmagoslavno, saj ga bodo začeli uresničevati šele potem, ko bodo ugodno rešili prošnje za delovno vključevanje emar-giniranih oseb (torej porabnikov psihiatričnih služb, narkomanov, bivših zapornikov itd.).
Za konec še nekaj podatkov o pogodbah za poklicno usposabljanje ob delu. V zadnjih letih se je v tržaški pokrajini zaposlilo na tak način povprečno 200 oseb na mesec, predvsem mladih med 19. in 25. letom in z opravljeno obvezno šolo. To pa seveda ne pomeni, da so pri zaposlovanju privilegirani mladi brez višješolske diplome. Veliko je bilo namreč primerov, da so se mladi, kljub višji izobrazbi, zadovo-. Ijili z manj kvalificirano zaposlitvijo. V veliki večini primerov so se pogodbe spremenile v redno delovno razmerje. Sektorja, ki se najbolj odzivata na tak način zaposlovanja, sta industrijski (predvsem podjetja z manj kot 50 zaposlenimi) in terciarni.
NADJA FILIPČIČ
Drevi na Opčinah slovesen začetek letošnjega Tabora
Dan.
es zvečer ob 21. uri bo modna
v
iah
neni	prireditev ob tradicional-
Dpčin dvorani Prosvetnega doma na i- aa obiskovalce slovesno vpelja-
bie m°Penskem Taboru 88. Priložnos Erika "ebenke Alda' A1ja' Alma' Beti'
?blekl ze
a’ Kristina, Melita in Mira bodo 6 modele, ki so jih
tvlarR°dIobno poročali
- kot smo pripravile in Magda
TavTJ“ Vidau, Evi Sedmak bi, Mr °k so<3elovanju Lučke Schilla-dran frt:e Košute, Maje Morpurgo in bost darne Klalalan. Modne kreacije a na osnovi besedila Nadje Kriš-Serr,na, sv°ievrsten način komentirala za J!] Verč in Boris Kobal. Ker pa gre m P^vcato modno revijo. visoke histfl6'/?0 Prireditelji povabili tudi pia-sVoj. Aleksandra Vodopivca, ki bo s očal]"1 'zvaianiem spemljal mimohod jirvih openskih manekenk, da -p n!a Vidau, Evi Sedmak in Mag-sv0j ?v®ar 80 si zamislile tudi razstavo v ji modelov z naslovom Umetnost bori °dl' Mihove ekskluzivne obleke dvrJ n? 09ie<i od 11. do 15. avgusta v °ram Prosvetnega doma.
13 a °r ^ se bo nadaljeval v soboto, bri ^usta' z odprtjem kioskov ob 18. anSa Veeernih urah bo za ples igral ČlaJ®?®1 Est-Nordest. V nedeljo bodo urj pbKD Tabor odprli kioske ob 15. pga ^edba na pihala Refolo bo nasto-skov i nri, zvečer pa se bodo obi-zv a‘« lahko ponovno zavrteli ob kj ensambla Est-Nordest. Na veli-he jren bodo na dvorišču Prosvet-žiipp dorna že ob 15. uri na voljo osve-dri n Pbbhe in druge dobrote, ob 18. kotaiu bodo s svojo Revijo nastopili bo 2.karii ŠD Polet. V večernem hladu samvJ, Priietno vzdušje poskrbel an-pdel »Gli altri baroni«.
Mii v6dJVe od Taboru 88 so priredi-Vokn0t ze običajno obogatili z razsta-tablipR?' Pi08č in kaset ter s sejmom belJ nia. KnjiS- Obenem pa so poskr-TabnZa *zid 21. številke glasila SKD tovaJ,!n Knjižnice Pinko Tomažič in tvenJS1' Nova, bogata številka druš-Veqa ?a fflasila prinaša polno zanimi-Spetif,brania, in sicer: članka Stojana »Med 5 .“Glasnost tudi pri nas?« in ^oirni ro!akd v Argentini«, razmišljanje kaz ,ra Tavčarja o zadevi Janša, pri-tUrne dediščine PD Opčine, Ttebf. 0 inbilejih Godbe V. Parma iz V° regln PD sl°van iz Padrič, razpra-logije ne9a profesorja uporabne psiho-Psik0i da Univerzi v Trstu R. Luccia o is in n° | ih vidikih jezikovnega sožit-tMovY> • 0 drugih novic o društvenem splojj Mo in domači stvarnosti na-
9a je s*iki: vabilo na Tabor 88, kot SUsn, ^raI objavila nova številka k°	Tabor in knjižnice Pin-
htažič in tovariši.
Zanimiva turneja zbora Vesela pomlad
Mladi pevci z Opčin odleteli v Kanado
Včeraj popoldne so iz Benetk poleteli proti Kanadi mladi pevci mladinskega pevskega zbora in dekliške skupine Vesela pomlad z Opčin in člani ansambla narodnozabavne glasbe Zvezde. V deželo na drugi strani oceana so jih povabila izseljeniška društva
Pohajač, ki vodi to mladinsko pevsko skupino že vrsto let in je obenem priznan tudi kot mentor ansambla. Na kanadskih tleh se bodo tržaški gostje zadržali do konca meseca. V svoje hiše jih bodo sprejele družine slovenskih izseljencev v Hamiltonu in Torontu. Šele 30. avgusta popoldne jih bo letalo spet pripeljalo na beneško letališče.
Mladinski zbor Vesela pomlad in ansambel Zvezde imata za seboj nekaj mesecev res trdega dela. Vsi člani so se vestno in zavzeto pripravljali na svoje dolgo gostovanje in oblikovali program, ki obsega kar 35 pesmi. Dirigent Franc Pohajač je povedal, da so vsi brez izjeme teden dni pred odhodom vadili vsak dan po 8 ur. V pogovoru z dirigentom smo še izvedeli, da poteka letos 10. obletnica ustanovitve mladinskega zbora Vesela pomlad. Za to priložnost so mladi pevci posneli spomladi v Kopru kaseto s pomenljivim naslovom »Leti pesem«. In včeraj je njihova pesem res "poletela" na drugo celino! Prvi bodo to kaseto lahko poslušali izseljenci v Kanadi. Pri nas jo bo namreč zbor Vesela pomlad predstavil šele oktobra.
Tržaški gostje imajo že do potankosti organiziran čas, ki ga bodo preživeli v Kanadi. Nastopali bodo v raznih slovenskih izseljenskih društvih v Hamiltonu, Torontu in okolici. Za njihovo petje je pokazala zanimanje tudi televizija, ki bo snemala del njihovega nastopa. Kljub precej napornemu programu pa se mladi pevci ne bodo odpovedali nekaj uram turističnega užitka, saj imajo v načrtu tudi ogled naj-večjih kanadskih znamenitosti.
Obširen spored, ki so ga pripravili pevci mladinskega zbora Vesela pomlad (stari so od 11 do 19 let), je povzetek desetletnega dela zbora. Nji' hov dirigent Pohajač je program, namenjen izseljencem v Kanadi, naslo-
vil: »Spleti pesmi in vedrih melodij«. Pretežno gre za slovenske ljudske pesmi. Tudi maš se bodo člani zbora udeležili s petjem; v ta namen so pripravili tudi nekaj sodobnih nabožnih pesmi.
Ansamblu Zvezde se bo na tem čezoceanskem potovanju pridružil še harmonikar Zoran Lupine, pevce zbora pa bo spremljalo tudi devet članov odbora sodelavcev Vesele pomladi. Skupno se bo gostovanja udeležilo kar 58 oseb. Do 22. avgusta bodo v gosteh slovenskih družin v Hamiltonu, nato pa se bodo odpravili v Toronto, kjer bodo ostali do zadnjega dne svoje zanimive turneje, ki jim jo verjetno marsikdo na tihem zavida, (hj)
Predstava Est Est Est zaključila festival
Glasba, ples in igra luči: »Vzhod« Alfreda Lacosegliaza
(Foto Križmančič)
Z gledališko predstavo Est Est Est, zadnjim delom tržaškega glasbenika Alfreda Lacosegliaza, se je v ponedeljek zvečer na Tržaškem velesejmu zaključil Pokrajinski festival komunističnega tiska. Nedvomno bi bil učinek tega svojevrstnega gledališkega dogodka večji, ko bi bilo prizorišče drugačno. Oder na odprtem je sicer dobra rešitev za poletne večere, za tak nastop pa bi bilo verjetno primernejše vsaj nekoliko bolj scensko "omejeno" prizorišče.
Igra luči je eden izmed osnovnih elementov, s katerimi avtor izraža svoj umetniški navdih. Svetlobni efekti so bili sicer res natančno preštudirani (po zamisli Gabriela Amadorija jih je izdelal Pierluigi Rorato). Ker pa ni bilo običajnega scenskega ozadja, je dogajanje za odrom motilo. Plesalki, Flavia De Marco in Clara Pozzi (ki si je tudi zamislila koreografijo), pa sta bili dovolj učinkoviti in še posebej privlačni. Predvsem zato, ker je. trebušni ples za nas neobičajen, kljub splošnemu zanimanju za folkloro je naše oko namreč navajeno na drugačne gibe, predvsem klasičnega in modernega izraznega plesa. Značilno haremski ples, ki izraža predvsem ženskost in čutnost plesalk, pa je neposredno ustvaril vzdušje Vzhoda.
Poleg plesa je najmočnejša sestavina predstave Est Est Est glasba, ki jo avtor ponuja tudi na istoimenski kaseti. V njej prihaja do izraza ustvarjalnost Alfreda Lacosegliaza, ki pa se gledaliških razsežnosti poslužuje tudi zato, da svojo glasbo prelije v otipljivejšo podobo. Za to sta v veliki meri poskrbeli plesalki, ki sta v tradicionalne prvine trebušnega plesa (nenazadnje so na to spominjale razkošne tančice, v katere sta bili dekleti oviti) vnesli tudi gibe sodobnega plesa in občutek podobe ustvarili še s statičnimi figurami. Lacosegliaz povzema ritmične, in osnovne melodične značilnosti iz glasbene zakladnice vzhodnih ljudstev, na tej osnovi pa sam gradi in ustvarja nekakšno avtorsko glasbo ljudskega izvora, (dam)
Pridržana prognoza za vespista
V Miramarskem drevoredu blizu železniške postaje se je včeraj popoldne hudo ponesrečil 43-letni vespist Mau-rizio De Lucia iz Ulice Martiri della Liberta 5. Zdravniki katinarske bolnišnice so zanj izrekli pridržano prognozo. Sprejeli so ga na oddelek za torakalno kirurgijo, ker je dobil močan udarec v prsni koš in si zlomil nekaj reber. Pri padcu z vespe se je tudi potolkel po vsem telesu.
Mestni redarji, ki so opravili izvide o nesreči, so povedali, da se je De Lucia vozil z vespo 125 proti središču mesta, ko je iz še nepojasnjenih razlogov izgubil nadzorstvo nad vozilom. Zaneslo ga je proti desnemu robu robu ceste, kjer se je najprej zaletel v reklamni pano, od koder ga je z silovito odbilo v drevo. Na kraj nesreče je prihitel rešilec Rdečega križa, ki je ranjenca odpeljal v katinarsko bolnišnico. Zaradi nesreče je Včeraj popoldne v Miramarskem drevoredu prišlo do prometnih zastojev.
S plinom si je hotel vzeti življenje
Včeraj zjutraj si je 27-letni Alessan-dro Misson hotel vzeti življenje v svojem stanovanju v Ul. Grego 36. V kuhinji je odprl plin, si poveznil čez glavo veliko plastično vrečko in si potisnil v usta plinsko cev. Oster vonj po plinu pa je zavohal eden od sosedov, ki je poklical tehnike podjetja ACE-GA. Kmalu so prispeli tudi gasilci, ki so našli napol mrtvega mladeniča v kuhinji. Rešilec RK je mladeniča odpeljal v glavno bolnico. Na oddelku za oživljanje so ga sprejeli s pridržano prognozo.
KPI zahteva preverjanje o Aquili
Deželni svetovalci KPI Ugo Poli, Perla Luša, Miloš Budin, Roberto Vi-ezzi in Gianni Padovan so naslovili na predsednika deželnega odbora Adriana Biasuttija interpelacijo, v kateri zahtevajo, naj nujno preveri, v kolikšni meri so bili doslej uresničeni sporazumi, ki so jih letošnjega januarja podpisale vse prizadete strani v Rimu in v Trstu za rešitev »zadeve Aguila«.
Komunistični svetovalci še posebej zahtevajo, naj deželni odbor po nuj-nostnem postopku skliče sestanek, da bi preverili, na kateri stopnji uresničevanja so načrti za preusmeritev dejavnosti žaveljskega obrata, ki so jih napovedale vse zainteresirane strani, tako zasebne kot javne. Omenjeni svetovalci predlagajo, naj deželni odbor podeli svojemu predsedniku pooblastilo za koordinacijo vseh potrebnih korakov za rešitev »zadeve Aguila«.
KPI nadalje vprašuje deželni odbor, če odnosno komu namerava podeliti nalog za izdelavo načrtov za reindus-trializacijo območja bivše rafinerije in kolikšna denarna sredstva deželna uprava namerava dati n^ razpolago za ureničitev ciljev, ki jih določajo sporazumi iz letošnjega januarja. KPI naposled postavlja deželnemu odboru tudi vprašanje, v kakšnih odnosih so sindikati z družbo Monteshell in ali novo lastništvo res diskriminira nekatere bivše delevce Aguile, kot so nedavno objavili sindikati.
Izplačevanje pokojnin INPS za mesec avgust
Zaradi velikošmarenskih praznikov bodo pokojnine INPS v poštnih uradih izplačevali po spremenjenem koledarju. Kot sporoča tržaško poštno ravnateljstvo, bodo v petek, 12. avgusta, izplačevali pokojnine, ki bi jih sicer v ponedeljek, 15.; v soboto, 13. avgusta, pa bodo izplačevali pokojnine, ki bi jih sicer v nedeljo, 14.
Zadnja uprizoritev Vesele vdove
Z nocojšnjo zadnjo uprizoritvijo Vesele vdove se bo za letos zaključil 19. festival operete v Verdijevem gledališču. Kdor ni imel sreče, da bi dobil vstopnico za to priljubljeno predstavo, si bo Lebarjevo Veselo vdovo lahko ogledal šele.čez leto dni. V opereti, ki je letos požela najtoplejše aplavze, so v glavnih vlogah nastopili pevci Luciana Serra, Daniela Mazzucato, Roberto Frontah, Max Rene Cosotti, Elio Pandolfi, Graziano Polidori in drugi. Za izreden uspeh predstave imata veliko zaslugo tudi dirigent Rudolf Bibl in režiser Gino Landi.
■ Danes od 13. do 17. ure, bodo zaradi urejevalnih del občinske smetarske službe zaprte za promet naslednje ulice: Concordia (med Trgom sv. Jakoba in Ul. M. Polo), delFIndustria (vedno med Trgom sv. Jakoba in Ul. M. Polo), M. Polo (med Ul. S. Marco in Ul. delFIndustria), Vespucci (med Ul. del-Flndustria in Ul. Concordia) in Colom-bo (samo del med Ul. delFIndustria in Ul. Concordia).
^ Umrla je
1 Marija Malalan
(Žilca)
Pogreb bo danes, 10. t. m., ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnice v opensko cerkev.
Družini Malalan in Taučer
Opčine, 10. avgusta 1988
t
Zapustil nas je naš dragi
Feliks Mikulus
Žalostno vest sporočajo družine Mikulus, Kobol, Rudolf in Sancin.
Pogreb pokojnika bo jutri, 11. avgusta, ob 9.45 iz mrtvašnice tržaške glavne bolnišnice.
Trst, 10. avgusta 1988
Ravnateljica, učno in neučno osebje liceja F. Prešeren izrekajo globoko sožalje Ani Mikulus-Sancin in družini ob smrti ljubega očeta.
!
Po podvigu štirih vrlih kolesarjev
Še dva značilna posnetka s poti v Skandinavijo
V včerajšnji številki smo končali z objavljanjem zanimivega potopisa, v katerem je Zdravko Skupek opisal pot štirih »junakov«, ki so se s kolesi odpravili v daljno Skandinavijo. Danes objavljamo še dva zanimiva utrinka s te dolge poti: zgoraj vidimo kolesarje v Markenu, enem izmed dveh tipičnih ribiških naselij, ki sta se še ohranili na Nizozemskem in kjer se ženske še vedno oblačijo v tipično nošo, spodnji posnetek pa je s prve pokrite ulice na svetu, bruseljske Galerie.
Uspeh prve prebeneške šagre v parku »P’r gurnpn pile«
Tudi letos so breskve z vinom doživele zasluženi uspeh, niso pa bile edine. Tradicionalna vaška šagra, ki se je predvčerajšnjim zaključila v Prebenegu, je v prijetno vasico vrh hriba nad Dolino privabila veliko število ljudi. Vsak večer je bilo poskrbljeno za ples in zabavo ob zvokih ansamblov Pomlad in Lojze Furlan. V nedeljo popoldan pa se je s samostojnim koncertom predstavil Pihalni orkester Breg iz Doline, ki ga vodi Renzo Moscovi. Letos je praznik prvič potekal na novem prireditvenem prostoru, ki so ga odborniki KD Jože Rapotec dokončali prav za to priložnost. O tem smo sicer že poročali, vsekakor pa je res treba še enkrat pohvaliti vse Prebenežane, ki so pri tej prostovoljni akciji sodelovali. V ureditev parka »P'r gurnj'n pile«, tako se glasi ledinsko ime tega vaškega predela, so vložili veliko truda, predvsem pa so za več kot poldrugi mesec žrtvovali ves svoj prosti čas. Njihova požrtvovalnost je bila torej z uspehom letošnje šagre obilno poplačana. Verjetno pa je bilo vsakemu Prebenežanu še v posebno zadoščenje, ko je med prisotnimi mimogrede ujel pohvalen komentar o novem prireditvenem prostoru, ki bo namenjen ne le vaškim šagram, temveč tudi drugim kulturnim prireditvam, (dam)	(Foto Magajna)
Tudi KD Primorsko zadovoljno z dobrim uspehom svoje šagre
Že pred tednom pa se je končala prav tako zelo lepo uspela štiridnevna šagra KD Primorsko v Mačkoljah. Več kot 70 članov in prijateljev društva je vsak večer pridno delalo v prijetnem borovem gozdičku, ki vsako leto privabi številne obiskovalce ne samo iz Brega, temveč tudi iz širše okolice. Na koncu so prostovoljci še z »likofom« proslavili uspeh prireditve, predsednik društva David Stepančič pa se jim je zahvalil za dobro opravljeno delo.	(Foto Magajna)
Visok jubilej Antona Štegla
Ko smo pred dnevi brali v Primorskem dnevniku, da so bivši borci, člani VZPI-ANP1 čestitali Antonu Šteglu za njegov 80. rojstni dan, smo ga obiskali, da bi kaj več zvedeli o njegovem življenju. Anton Štegl, ki je po poklicu delavec in je sedaj seveda v pokoju, živi z ženo Marijo in s sinom na Božjem polju, ob pokrajinski cesti med Prosekom in Križem. Rodil se je v Trstu, kot drugi med štirimi otroki zavedne družine Josipine Kranjc in Antona Štegla.
Slovensko šolo je obiskoval pri Sv. Ivanu, kjer je njegova družina takrat stanovala. Leta 1936 so se preselili na Opčine, kjer so si poleg stanovanja uredili tudi prodajalno za premog in drva, v kateri je Anton pomagal pri delu. Za časa vojne je bil vpoklican v italijansko vojsko in — kot toliko drugih slovenskih fantov in mož — so ga poslali v Aguilo, v vrste tako imenovanega »Battaglione Speciale«. Ob razpadu fašizma se je Anton kot zaveden in napreden Slovenec vključil v partizansko vojsko, in sicer v 1. Prekomorsko brigado. Celi dve leti je bil v udarni diviziji te brigade. Do končne zmage se je boril na Visu, Braču in v drugih krajih Jugoslavije. V rodni Trst oziroma na Opčine se je vrnil oktobra leta 1945. Od leta 1968 živi na Božjem polju v zgoniški občini. Ob 40-letnici ustanovitve 1. in 2. Prekomorske brigade je kot vsi njeni nekdanji borci prejel odličje, ki ga skupaj s titovko hrani kot relikvijo. Niti po osvoboditvi Anton ni miroval, poprijel je za delo in se zvesto udeleževal vsake naše prireditve, tako na Opčinah kot sedaj na Proseku in v drugih krajih.
Čestitkam svojcev in vseh tovarišev se pridružuje tudi naš dnevnik, ki ga slavljenec zvesto prebira od vsega začetka. Voščimo mu, da bi v krogu svoje družine preživel še mnogo zdravih in srečnih let. (mm)
gledališča
GRAD SV. JUSTA
V sredo, 24. t. m., ob 21.30 bo nastopil s svojim orkestrom kantavtor PAOLO CONTE.
Predprodaja vstopnic pri UTAT v pasaži Protti.
MIRAMARSKI PARK Luči in zvoki
Jutri ob 21.00 program v nemščini in ob 22.15 program v italijanščini.
koncerti
VERDI
Festival operete - Poletje 1988. Do 10.
avgusta se bodo v Trstu, v organizaciji občinskega gledališča Verdi, zvrstile tri operete: Straussov NETOPIR, Dostalova KLIVIA in Lebarjeva VESELA VDOVA. Rezervacije in prodaja vstopnic pri blagajni Gledališča Verdi na Trgu Verdi 1.
Nocoj ob 20.30 je na sporedu zadnja predstava operete VESELA VDOVA v režiji Gina Landija. Dirigent Rudoll Bibl.
izleti
Sekcija VZPI-ANPI E. Antončič prireja 3. septembra izlet v goriška Brda in v Ajdovščino ob priliki proslav 30. divizije in udarne bazoviške brigade. Cena 10.000 lir. Vse informacije nudi Gigi Bogateč (tel. 220175).
kino
ARISTON - 21.15 Wall Street, ZDA 1988; r. Oliver Stone; i. Michael Douglas, Charlie Sheen.
EKCELSIOR II - Zaprto.
EKCELSIOR I - Zaprto do 10. avgusta. NAZIONALE I - 16.30, 22.00 Vestito per uccidere, krim., r. B. De Palma, i. A. Dickinson, □.
NAZIONALE II - 16.30, 22.00 Mangia il ricco, kom., VB 1988; r. P. Richardson; i. F. Richmond, L. Pellay.
NAZIONALE III - 16.30, 22.00 Giochi erotici di Vanessa, pora., NAZIONALE IV - 17.30, 22.00 Arancia meccanica, fant., ZDA, 1971, 137'; r. Stanley Kubrick; i. Malcolm McDo-well, Patrick Mogel.
FENICE - Zaprto.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Le mille luči di New York, r. Sidney Pollack, i. M. J. Fox, K. Sutherland, □.
MIGNON - Zaprto.
LJUDSKI VRT - 21.15 II tempio del fuo-
co, dram., ZDA 1986; r. Jack Lee Thompson; i. Chuk Norvis, Lou Gros-sett jf.
EDEN - 16.00, 22.10 Lady Godiva, una sfrenata donna in calore, pora.,
VITTORIO VENETO - Zaprto.
CAPITOL - Zaprto.
LUMIERE FICE - Zaprto.
ALCIONE - Zaprto
RADIO - 15.30, 21.30 Mlele sulla bocca,
pora., □ □.	-
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □□
razne prireditve
TABOR '88 - Prosvetni dom Opčine -od 10. do 15. avgusta. Danes, 10. 8., ob 21. uri otvoritev razstave Umetnost v modi: Evi Sedmak, Magda Tavčar, Marija Vi-dau z modnim defilejem. Sodelujejo: Boris Kobal, Sergej Verč, Aleksander Vodopivec, Nadja Kriščak; manekenke Alda, Alja, Alma, Beti, Erika, Kristina, Melita in Mira. Nakit: draguljarna Malalan-Op-čine. Izid 21. številke društvenega glasnika. V soboto, 13. 8.: ob 18. uri odprtje kioskov, ob 20. uri ples z ansamblom Est Nordest; v nedeljo, 14. 8.: ob 15. uri odprtje kioskov, ob 18. uri koncert godbe Re-folo, ob 20. uri ples z ansamblom Est Nordest; v ponedeljek, 15. 8.: ob 15. uri odprtje kioskov, ob 18. uri kotalkarska revija ŠD Polet, ob 20. uri ples z ansamblom Gli altri baroni. Vse dni odprta razstava knjig, plošč in kaset ter sejem rabljenih knjig.
Sekcija KPI E. Berlinguer Devin-Nab-režina prireja 13., 14. in 15. t. m. PRAZNIK KOMUNISTIČNEGA TISKA na igrišču Sokola v Nabrežini.
ŠD Zarja prireja 14. in 15. avgusta tradicionalni ŠPORTNI PRAZNIK v prostorih Gospodarske zadruge v Bazovici.
__________razstave______________
V	TK Galeriji - UL sv. Frančiška 20 -
je na ogled razstava grafik slovenskih mojstrov.
V	konjušnici v Miramarskem parku
je odprta razstava z naslovom NOVE MEJE V ARHITEKTURI, ki prikazuje stvaritve arhitekta Maksa FABIANIJA. Urnik: od 10.30 do 18.30.
V	Kraškem muzeju v Repnu je odprta razstava ČLOVEK IN LES. Razstavo je pripravil Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v sodelovanju z odborništvom za kmetijstvo tržaške pokrajine,
V	palači Costanzi je odprta fotografska razstava o življenju in delu Nobelovega nagrajenca Alberta SCHWEITZER-JA.
Na sedežu turistične ustanove v Ses-Ijanu št. 56/B bo do 19. t. m. odprta skupinska razstava.
šolske vesti
Sindikat slovenske šole, tajništvo Trst, sporoča, da je urad SSŠ zaprt od 7. do 20. avgusta.
včeraj - danes
Danes, SREDA, 10. avgusta 1988
LOVRENC
Sonce vzide ob 5.59 in zatone ob 20.21
-	Dolžina dneva 14.22 - Luna vzide ob 3.21 in zatone ob 19.42.
Jutri, ČETRTEK, 11. avgusta 1988
JASNA
PLIMOVANJE DANES: ob 3.33 najnižje -58 cm, ob 10.28 najvišje 35 cm, ob 15.47 najnižje -8 cm, ob 21.10 najvišje 37 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 29,5 stopinje, zračni tlak 1012,5 mb ustaljen, veter 4 kilometre na uro zahodnik, vlaga 56-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mimo, temperatura morja 24 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Vanni Cernecca, Martina Henke, Francesca Ricamo, Mara Sil-la, Francesca Bevilacgua, Lorenzo Cla-rich.
UMRLI SO: 78-letna Alma Cassani, 70-letni Giovanni Vechiet, 79-letni Alfrede Billia, 86-letna Maria Malalan, 81-letni Felice Mikulus, 74-letna Anna Mandich, 85-letna Maria Giovannini vd. Toffoletti, 78-letni Rocco Fumo, 80-letna Rosa Muhr por. Meneguzzi, eno leto star Mario Valentino.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 8., do sobote,
13. avgusta 1988
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE). OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Danes slavita v Miljah srebrni ju' bilej
FABIA in BRANKO ŽERJAL.
4. avgusta sta slavila enako lop0 obletnico tudi
LILIJANA in BRUNO COSSL
Člani DSMO in pevci zbora Jadran želijo obe' ma družinama še mnog0 srečnih in veselih let-
čestitke
Danes praznujeta 30. obletnico p°r® ke MARA in EVGEN DOBRILA. Se veliko sreče, zdravja in ljubezni Poln. let jima od srca želijo Ksenija in Bor‘»j Alenka in Jožko, predvsem pa ni Matej.
razna obvestila _
Slovenski deželni zavod za poklic110 izobraževanje sporoča, da bodo urao zaprti do 22. avgusta.
Patronat INČA CGIL v Nabrežin1 sporoča, da urad deluje do 22. avgust0 samo ob ponedeljkih od 9. do 12. ure tel ob četrtkih od 15.30 do 18.30.
ZVI NOV obvešča, da bo pisarna zaprta od 12. do vključno 19. avgusta.
ZSKD vabi vse svoje člane na ogle<| predstave MIKLOVA ZALA, ki bo, kot najavljeno, v soboto, 27. avgusta, ob 20.3U na sugestivnem gradu v Štanjelu. V ta namen organizira ZSKD avtobusni prevoz. Uro in kraj odhoda bomo javili naknadno. Prijave sprejemamo še ta teden v uradih ZSKD v Trstu, tel. 767303 od «■ do 14. ure. Od 16. do 20. avgusta pa se lahko interesenti zglasijo v Tržaški knjigarni, kjer bodo lahko rezervirali tudi vstopnico za predstavo. Prosimo, da se interesenti čimprej prijavijo, kajti avtobusni prevoz bo mogoče organizirati samo če bo do 20. avgusta zadostno število vpisanih.
KD Kraški dom prireja POLETNj CENTER za otroke, ki obiskujejo zadnp letnik vrtca in za osnovnošolce. Poletni center bo potekal od 9.00 do 12.30 od lO' do 27. t. m. vključno soboti. Vpisnina 20.000 lir. Za vpis in informacije Vesna Guštin, Repen 54, tel. 227124.
__________prispevki________________
Namesto cvetja na grob Andreja Raž" ma darujejo Vera, Maja in Martin (Grgičevi) 15.000 lir za ŠD Zarja in 15.000 in za Bazoviški dom.
V	spomin na Andreja Ražma darujei°
sosedje 50.000 lir za ŠD Zarja, 50.000 i za KD Lipa, 50.000 lir za Sklad M. CuK, 25.000 lir za bazovsko cerkev in 25.000 l za ŠZ Sloga.	■„
V	spomin na Andreja Ražma dur j Nevio Tedesco 100.000 lir za ŠD Zarja.
V	spomin na Andreja Ražma daruje Nives in Jožko 30.000 lir za ŠD Zarja.
V	spomin na Danila Pilata darujeta Lucia in Anamaria Baša 30.000 Ur za MPZ Barkovlje.
V	spomin na Romana Šferco darujf Vanja 30.000 lir za knjižnico P. Tomažič in tovariši.
V	spomin na Bruno Sedmak darujejo letniki 1920 25.000 lir za ŠD Vesna.
mali oglasi
OSMICO ima odprto Lupine v Praprot0-Toči sortirana vina.
OSMICO je odprl Alojz Milič v Velikem Repnu.
OSMICO je odprl Marko Kovic pri M1' helčevih v Sovodnjah. Toči belo i črno vino.
OSMICO je odprl Rado Milič v Salez0 št. 68. Toči belo in črno vino.
PRODAM hišo v Tržiču, Vicolo Roma110
6. Tel. 0481 /78001.	.
PRODAM Hlavatyjev akvarel. Te • 413142 od 19. do 21. ure.
PRODAM kozo molznico staro 2 lot1' Tel. 200760.
TRGOVINA ANTONI na Proseku vam nudi ne samo jestvine, ampak tuo sadje in zelenjavo za vaše družine.
KUPIM hišo na Krasu, tudi potrebno p°' pravil. Tel. 226445 ob uri kosila.
IZKUŠENA PRODAJALKA išče resn° zaposlitev. Telefonirati v jutranj1*1 urah na št. 53961.
v večernih urah.	..,
LEPA DEKLETA za mažoretke ob pril1^ otvoritve športne manifestacije i=° društvo. Telefonirati zjutraj na s '
MLAD PAR išče v najem stanovanje n področju zahodnega Krasa. Tel. 2004"
IŠČEM V NAJEM hišo ali stanovanj6-Tel. 228390.	o
V NAJEM nudimo počitniško hišo z ležišči v škofjeloških hribih. InformaC je Tušek, Cankarjeva 30, Rad°vljlC
tel. 003864/74921 ali 75209.	,,ve
V DOLINI nova trgovina gostilni’ opreme in hladilno-točilnih sisteffl0^ za vino, pivo in sokove pre-mix post-mix Celli - leader te vrste v Ita ji. Tel. 040/228190.
menjalnica
9. 8. 1988
Ameriški dolar.. Nemška marka . Francoski frank . Holandski florint Belgijski frank Funt šterling.. Irski šterling .. Danska krona . Grška drahma Kanadski dolar
1388.—	Japonski jen......
736.—	Švicarski frank ...
217.—	Avstrijski šiling ...
651.—	Norveška krona ..
34,80 Švedska krona______
2360,-	Portugalski eskudo
1970.—	Španska peseta ...
191.—	Avstralski dolar ..
8,75	Debeli dinar.....
1140.—	Drobni dinar.....
9,50
881-T
104,5°
200-^
212--/T
8,5°
10,5°
1070-^
0,45
0,45
BC1KB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telet.: Sedež 04<V67001 Agencija Domjo ® ’ 611 Agencija Rojan	^
Res neidilični portret slavnega Johna Lennona
Ženska in njena stvarnost
Moška privlačnost v kopalkah
v
^ Ameriki je te dni izšla zadnja biografija o Johnu Lennonu. Napisal jo je p Goldman, ki'je za to delo potreboval celih šest let in je intervijuval K° !'200 prijateljev in znancev umrlega Beatla. pe ^ačetek biografije se nanaša na zadnje obdobje Lennonovega življenja. pa ec /e zadnja tri leta pred smrtjo preživel v svoji sobi v palači Dakota j2 Pj01* Central Parka popolnoma odtujen od sveta in od družine. Jedel je
lgR^n? malo, da so se mu mišice popolnoma atrofizirale. Vse se je začelo leta mo i 50 imenovali za debelega Beatla, tako da zadnje čase še kitare ni se m ^0^9° obdržati v rokah, saj se mu je po kratkem času zdela pretežka. Če kar /e.z^e^°- da ie preveč jedel, si je utaknil prste v usta, da je zaužito hrano
^ najhitreje izbruhal. Terorizirale so ga okužbe, ki bi jih lahko dobil ob dotiku vec[U9irni' tak° da še malega sina ni jemal v naročje. Če je kdaj to storil, je Pazil, da ga sinček slučajno ni poljubil. Zaradi tega se je tudi izredno °<iD?t0 um^vai- Užival je najrazličnejša mamila. Sam je pravil da mu je LSD Pep|/ nove poglede na Svet. Značilno je psihedelično obdobje albuma Sergeant LSl)n v katerem je tudi pesem Lucy in the sky with diamonds z akrostihom bral kneve ie Presedel v sobi v lotusovi poziciji v oblaku dima marijuhuane, knjige ali poslušal glasbene posnetke.
OnonIdmanova biografija ne postavlja v najlepšo luč niti njegove žene Yoko nadviP>suie jo kot zelo grobo in ukazovalno žensko, ki je Johna popolnoma tako a^0vaia in mu zjutraj podtikala mačje odpadke, da jih je pohodil in si ornazal stopala.
V teh sončnih poletnih dneh se naše misli kar rade vrtijo okrog počitnic, plaž, morja. Ce smo na počitnicah, v takih lagodnih premlevanjih najlaže pozabljamo na delo in obveznosti,^ s katerimi smo se ubadali vse leto. Če so počitnice že za nami, si skušamo s takim sanjarjenem podaljšati veselje, če pa še nismo uspeli ubežati asfaltni soparici, si tako lajšamo pričakovanje in zavist db vseh tistih, ki so odšli in nas zapustili v uradih, trgovinah (in redakcijah) med praznimi mizami srečnejših kolegov.
Pogosto se v tako fantaziranje vrine tudi kakšna moška postava. Prav vsi smo verjetno že doživeli julijske ali avgustovske ljubezni, če že ne ljubezni pa vsaj simpatijo, ki se je naglo rodila in prav tako hitro izumrla na pesku sončne plaže. In skoraj gotovo smo včasih pomislili, kako smo se ušteli na račun novega znanca (ali znanke), kako napačno sliko smo si ustvarili o njem. V dobi tehnologije in znanosti nam izvedenci skušajo priskočiti na pomoč tudi na področju poletnih radovednosti. Raznorazni testi in modne revije dokazujejo, da tudi kopalke, tisti neznaten delček blaga, izdajajo našo osebnost. Kdor obvlada govorico kopalk, se torej lahko izogne neprijetnim presenečenjem ali celo razočaranju.
Morda je res, morda pa tudi ne. Kljub temu si lahko dovolimo kanček igrivosti in se podamo - lahko tudi za šalo - v kraljestvo moških kopalk.
Moške kopalke moramo najprej razdeliti v štiri osnovne skupine: športne, casual, dandy in normalne. Športne kopalke so tiste najobičajnejše, "olimpijske", iz tankega blaga, hitro se osušijo in nikoli ne ovirajo gibov. Moški, ki jih nosijo, želijo prednjačiti, pri tem uporabljajo mišice, pa tudi prirojeno inteligenco. Sicer so vztrajni, preprosti, emotivni.
Kopalke casual so v bistvu hlačke, take, ki jih nosijo deskarji. Njihovi lastniki ljubijo zabavo, igre, kot so be-ach wolley ali tenis, športe, kot so deskanje ali vodno smučanje, niso pa agonistično nastrojeni. Navadno spadajo med bolj nervozne in raztresene tipe, znajo pa biti zelo prijetni in duhoviti.
Zanimivejše so kopalke - in lastniki - tipa dandy. Sicer si teh vsi ne morejo
dovoliti, ne zaradi cene, temveč zaradi zares skope uporabe blaga, ki komaj zakrije kočljive dele moškega telesa. Take kopalke oblačijo le tisti predstavniki moškega sveta, ki izredno zaupajo vase in v svojo očarljivost, saj radi osvajajo. Sicer razpolagajo z izredno inteligenco. Prav gotovo se nikoli ne odrečejo nobenemu užitku. Plaža je zanje oder ali izložba, na kateri se nemoteno gibljejo razkazujejo.
Najteže je opredeliti normalne kopalke, katerih edina funkcija je "oblačilo za plažo". Na te kopalke ne uspe vplivati niti moda, lastniki pa so. navadno precej navezani na materialne dobrine: odlikuje jih praktični čut, zaradi katerega posvečajo največ pozornosti trajnosti in moči.
Poleg oblike in velikosti igra precejšnjo vlogo tudi barva kopalk. Rumene. kopalke izdajajo sproščen značaj, lahkotnost, vedrino, pa tudi neutrudljivega človeka. Nosijo jih ambiciozne osebe, ki jih kar precej zanima mnenje drugih.
Modre kopalke izberejo navadno mirni in umirjeni, sladki in romantični ljudje, ki ljubijo mir in mehkobo. Včasih so le preveč naivni.
Črne kopalke so od vedno bile najbolj seksi, tako za ženske kot za moške. Ljubijo jih uporniki, ki vse kritizirajo in vsemu oporekajo, razuzdanci, ki iščejo vedno skrajne meje, saj onstran črne barve je samo še odpoved.
Zelena barva je najbolj pri srcu pridigarjem, tistim, ki ljubijo sami sebe in imajo o sebi visoko mnenje, zato se kar radi postavljajo na prižnico, da podučijo druge.
Pravo nasprotje predstavlja rdeča barva, od vedno simbol čutnosti, strasti, sladokusnosti. Lastniki rdečih kopalk so običajno nadvse vitalni, včasih tudi nervozni, želijo si intenzivnih, pretiranih doživetij, tako v dobrem kot v slabem smislu.
Kopalke so seveda lahko tudi vzorčaste. Pokončne črte izdajajo racionalno osebo, ki ljubi red in ustaljene norme. Ležeče črte so bolj včeš sicer redoljubnim osebam, ki sprejemajo norme, ker terja to najmanj napora. Karirasto tkanino izberejo tisti, ki nihajo med fantazijo in logiko, pike, večje ali manjše pa nosijo rahlo otročji, sicer prijetni, igrivi, domiselni ljudje.
Sicer vam ne svetujemo, da izrežete rubriko in jo ponesete s seboj na plažo kot vademecum, saj ne bi radi odgovarjali za eventualne netočnosti. Lahko pa se nas spomnite, ko boste ležale na toplem pesku in boste škilile proti lepotcu pod sosednjim sončnikom. Če so počitnice že za vami, imate še vedno možnost popoldanskega ali večernega sprehoda po barkovljanskem nabrežju. Lepotec si niti od daleč ne bo predstavljal, da vas zanimajo samo njegove kopalke in da ste pravkar razkrili plati značaja, ki jih je uspel prikriti celo soprogi ali ljubici... (nak)
r~
ram
12 (K wreine in dnevnik
Varile: Portomatto (vodi Maria
a
{■nevnik - tri minute...
14 nn viiiK - tri minul
Hls c°,rtoinatto (2. del)
cilm: Spiaggia libera (kom., It. 1966, r. Marino Girolami, i. Ric-
16.00 Vadete aTr0I!e, Ald0tGH ffrŠ) H' 17 nn Xrriete: Tanti vaneta di ncordi
1/ 00 Dokumentarec: i,0_ natura ^•30 Risanka:
Viaggio nella
17zič t,'i;,,aaKa: Lbspettore Gadget 17 rc ptjbrika iz parlamenta
Liim: Ouattro ragazze allabbor-oaggio (glas., ZDA 1952, r. James ..Kern, i- Tony Martin, Janet
fenka';
Leigh)
vreme in dnevnik
21	90 c;"lllidnKa: La signora in giallo
22	in čariete: Cucina Gambarotta 22 2n ?nevnik
Športna sreda: atletika (prenos iz ^rosseta), plavanje - italijansko 24 nn Rrvenstvo (prenos iz Milana) ais K.n7nik - zadnie vesti _____aoaljevanka: Malombra (4. del)
današnji televizijski in radijski sporedi
RAI 2
[A
RAI 3
11.50	Nadaljevanka: II signore di Bal-lantrae (3. del)
13.00 Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Nanizanka: Saranno famosi -Dna bottiglia piena di tristezza
14.30	Dnevnik
14.40 Variete: II piacere delLestate (vodita Patrizia Pellegrino in Luca Raffaelli)
16.55	Film: L'edera (dram., It. 1950, r. Augusto Genina, i. Columba Do-miniguez, Roldano Lupi, Jean De Landa)
18.20 Dnevnik - športne vesti
18.35	Nanizanka: Un caso per due -Una donna troppo sola
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Variete: Mare contro mare (vodi Ramona Dell' Abate)
22.35	Dnevnik - večerne vesti
22.50	Variete: Aperto per ferie (pripravila Michele Mirabella in Tony Garrani)
23.45 Dnevnik - zadnje vesti
23.55	Film: Progetto micidiale (krim., VB 1973, r. Ken Hughes, i. James Coburn, Lee Grant)
12.30	Nadaljevanka: Ombre su Dubli-no (4. in zadnji del)
14.00	Deželne vesti
14.10 Glasba: Mstislav Rostropovič igra Dvorakov Koncert v h-molu op. 104 za violončelo in orkester
15.00	Glasbena oddaja: Concertone -lan Dury and the Blockheads
15.50 Šport: beach volley (iz Pescare), kolesarstvo (iz Capagattija)
17.00	Dokumentarec: Afrika
17.55 Nanizanka: Spazio 1999
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.45	Dok.: 20 let prej - Drobci
20.00	Glas. oddaja: Bachove skladbe za orgle - La Passacaglia
20.30	Film: Mister Mamma (kom., ZDA 1983, r. Stan Dragoti, i. Michael Keaton, Teri Carr)
22.00	Dnevnik - večerne vesti
22.15	Nogomet: Roma-Koln (prenos 2. polčasa iz Pescare)
23.00	Kult. odd.: Una sera, un libro
23.15	Dnevnik - zadnje vesti
23.30	Dokumentarni film: Unser Nazi (r. R. Kramer-T. Harlan)
RTV Ljubljana
17.25 Video strani
17.40	Poletna noč, vmes nadaljevanka Sužnja Isaura (pon. 16. dela) in nanizanka Nenavadne zgodbe (pon. 10. delaj
18.40	Spored za otroke in mlade: Zmajčkov rojstni dan (1. del)
18.55	Pravljica: Miškolin - Sole je konec
19.05	Risanka
19.18 Vreme in Tv okno
19.30 Dnevnik in vreme
20.05	Film: Na Rivieri (kom., ZDA 1951, r. Walter Lang, i. Danny Kaye, Corinne Calvet, Gene Ti-erney, Marcel Dalio, Jean Mu-rat. Danny Kaye, mojster v dvojnih vlogah, igra tokrat hkrati zabavljača v nočnem lokalu in letalskega finančnika.)
21.40	Dnevnik
21.55	Poletna noč, vmes brazilska nadaljevanka Sužnja Isaura (17. del), informativna oddaja za tujce in nanizanka Knjiga šal (5. del)
1.00 Video strani
(iP) TV Koper______________j
13.30 TVD Novice
13.40 Športna oddaja: Juke box - zgodovina športa po želji
14.00	Avtomobilizem: Formula Indy -prvenstvo Cart (posnetki iz New Jerseya, pon.)
15.00	Odbojka: turnir Savim, ZDA-Francija (neposredni prenos iz Rige, SZ)
17.00	Odbojka: turnir Savim, Italija-SZ (neposredni prenos iz Rige, SZ)
19.00	Odprta meja
Današnja Odprta meja bo v celoti posvečena turizmu v Črni gori, posebno pozornost pa bo seveda poklonila čudovitemu črnogorskemu Primorju, biseru jadranske obale.
19.30	TVD Stičišče 20.00 Nanizanka
20.30	Odbojka: turnir Savim, ZDA-Francija (pon.)
22.30	TVD Vsedanes
22.40 Odbojka: turnir Savim, Italija-SZ (pon.)
L«
H.oo Kv
iS.OO
17.00
18.30
20.30
1.05 Nanizanka: Spy Force
© RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: II santo
9.15	Film: Noi ci difendere-mo (pust., ZDA 1981, r. Lou Antonio, i. Kevin Mahon, Joe Morton)
11.00	Nanizanke: Giorno per giorno, 11.30 Lucy show, 12.00 Vicini troppo vicini, 12.30 In časa Lawrence, 13.30 Detective per amore,
14.30	Bonanza, 15.30 La grande vallata
16.30	Nad.: Tutta una vita
18.30	Nanizanki: Iron-side, 19.30 Arsenio Lupin
20.30	Film: La parmigiana (kom., It. 1963, r. Antonio Pietrangeli, i. Nino Manfredi, Catherine Spaak)
22.40	Film: La lupa (dram. It., 1953, r. Alberto Lattua-da, i. May Britt, Keri-ma)
0.25 Nanizanki: Petrocelli,
I.	20 Vegas
^j> ITALIA 1___________
8.30	Nanizanke: Rin Tin Tin, 8.55 Flipper, 9.25 La terra dei giganti,
10.15	Chopper Sguad,
II.	05 Ralph Superma-
xieroe, 12.00 Movin' On
13.00	Otroška oddaja Ciao Ciao, vmes risanke Lo specchio magico, Cera una volta Pollon, Snorky
14.00	Glasbena oddaja: Dee-jay Beach
15.00	Nanizanka: Hardcas-tle & McCormick
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Aliče, Fiorellino, Kolby, II tulipane nero
18.00	Nanizanki: Luomo da 6 milioni di dollari,
19.00	Chips
20.00	Risanka: Una per tutte, tutte per una
20.30	Nogomet: Atalanta-Milan (prenos prijateljske tekme)
22.30	Nanizanke: Sulle stra-de della California,
23.30	Star Trek, 0.30 Ai confini della realta,
1.00	Taxi, 1.30 Giudice di notte
pgijaM TELEPADOVA
14.15	Nadaljevanke: La villa bianca, 15.10 Ciranda de Pedra, 16.30 Piume epaillettes
17.00	Dokumentarec
17.30	Risanke
19.30	Nadaljevanka: Bril-lante
20.30	Film: Spasms (srh., Kanada 1982, r. William Fruet, i. Peter Fonda, Oliver Reed)
22.15	Oddaja o ribolovu
22.45 Film: Gli scatenati
campioni del karate (pust., Hong Kong 1976, r. Chang Chen, i. Alexander Seng, Tang San)
0.30 Nanizanka: Switch
% TELEFRIULI
13.30	Nadaljevanka: Leone-la
14.30	Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte
15.30	Risanke
16.30	Glasbena oddaja: Musič box
18.15	Nadaljevanka: Giallo cronaca
19.00	Dnevnik
19.30	Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte
20.00	Dnevnik v nemškem jeziku
20.30	Variete: Hamburger serenade
22.00	Nanizanka: La vita co-mincia a 40 anni
22.30	Dnevnik
23.00	Nanizanka: II perduto amore
23.30	Dražba
24.00	Aktualnosti
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček; 8.10 Zbornik: Problemi sodobne družbe, (9.00) Kuharska potovnica; 10.00 Pregled dnevnega deželnega tiska; 10.10 Koncert v Mali dvorani gledališča Verdi v Trstu: sopranistka Jo Soo Kyong in pianist Corrado Gulin; 12.40 V prostem času; 13.20 Tržaški oktet v Kulturnem domu v Trstu; 13.40 Glasbeni listi; 14.00 Deželna kronika; 14.30 Glasbene diagonale; 16.00 V objemu gora; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album;
18.00	Slovensko slovstvo v filmu; 18.20 Glasbeni listi.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Počitniško popotovanje,
8.30	Instrumenti; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Turistični napotki; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Danes smo izbrali; 12,10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pojemo in godemo;
13.30	Melodije; 14.05 Mehurčki; 14.20 Mladi mladim; 14.45 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Minute z ansamblom Miha Dovžana; 18.15 Naš gost; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Zbori; 20.25 Naši interpreti; 21.05 Operna glasba; 22.30 Lahka glasba; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.05 9a-nes se spominjamo; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis-, 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled dnevnega tiska; 13.00 Na valu Radia Koper; 14.40 Teme v živo: razne zanimivosti, reportaže in pesem tedna;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Informativna oddaja: Primorski dnevnik; 17.00 Glasbeni kiosk; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Glasbena oddaja: V ritmu; 18.35 Popevke po telefonu; 19.00 Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.25 Koledarček; 7.35 Prisrčno vaši; 7.45 Pošiljam ti razglednico; 8.20 Pesem tedna;
8.40	Glasba; 9.32 Feeling v glasbi; 9.45 Ansambel Časadei; 10.00 Na prvi strani; 10.10 Srečanja; 10.40 Vstop prost;
11.00	Superpass; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Srečanje s Kompasom; 14.45 Edig Galletti; 16.00 Popevka tedna; 16.05 Glasba; 17.00 Bubbling; 17.33 Hot 20; 18.30 Musič business.
RADIO OPČINE
10.00	Za vsakogar nekaj; 12.00 Glasbeni mozaik; 19.00 Glasba po željah;
20.40	Aktualna oddaja: Pogovor z odvetnikom; 21.00 Ostali Trst, nato Nočni glasbeni spored.
Na 34. mednarodnem vinskem sejmu v Ljubljani
Priznanja goriškim vinogradnikom Nagrade za dvanajst vzorcev vin
Briška vina iz goriške pokrajine, pa tudi tista, ki jih pridelujejo v nižinskem predelu so si v približno dveh desetletjih priborila odličen sloves tako doma kot po svetu. Stalna prizadevanja za nadaljnje izboljšanje kakovosti pa so deležna zmeraj novih priznanj. Vinogradniški okoliš Goriške, ki ni velik, pa tudi pridelek ne dosega astronomskih količin, je postal sinonim za kakovost. O tem pričajo številna priznanja na sejmih, domačih in mednarodnih. Tako so goriški vinogradniki tudi na letošnjem mednarodnem vinskem sejmu — odprli ga bodo 29. avgusta v Ljubljani - osvojili lepo število priznanj, malih zlatih in srebrnih medalj ter celo eno veliko zlato medaljo.
Tolikšna bera nagrad, ob upoštevanju zelo ostre konkurence, saj je ocenjevalna komisija preučila nad tisoč vzorcev vin iz devetnajstih držav in pa dejstvo, da je bila ocenjevalna komisija (sestavljali so jo strokovnjaki iz petnajstih držav) strožja, je novo potrdilo da naši vinogradniki sodijo v svetovni vrh pridelovalcev dobre kapljice.
Sodelovanje na 34. mednarodnem vinskem sejmu za vinogradnike z Goriškega sta organizirali Trgovinska zbornica in Briška gorska skupnost. Škoda le, da odziv ni bil večji. Nagrade je prejelo pet zasebnih vinogradnikov, oziroma vinogradniških podjetij, med katerimi sta kmetijsko posestvo
iz Villanove pri Fari in Krminska zadružna klet.
Slednja je v Ljubljano poslala le vzorce dveh vrst penečih se vin in sicer cormorano rose in cormorano beli lanske proizvodnje. Obe vini sta bili nagrajeni s srebrno medaljo.
Veliko zlato medaljo je ocenjevalna komisija podelila Silvanu Gallu iz Mariana in sicer za beli pinot. Z malo srebrno kolajno sta bila nagrajena sivi pinot in kabernet frank istega proizvajalca.
Kmetijsko posestvo iz Villanove pri Fari je prejelo dve nagradi in sicer malo zlato medaljo za malvazijo (vrste isonzo) in malo srebrno medaljo za briški savinjon.
Med slovenskimi vinogradniki so bili nagrad deležni Boris Pintar in
kmetijsko podjetje Cibini in Sošol. Pintar prihaja iz Ljubljane s tremi medaljami: malo srebrno za renski rizling, malo zlato za beli pinot in malo srebrno za kabernet frank. Dve nagradi za vinogradniško podjetje Cibini in Sošol: mala zlata medalja za traminer in mala srebrna medalja zč) sivi pinot.
Vinogradniki z Goriškega so v oceno poslali skupno štirinajst vzorcev vin. Kar dvanajst jih je bilo nagrajenih, kar je nedvomno odličen uspeh in priznanje sposobnosti in stalnih prizadevanj tukajšnjih vinogradnikov za izboljšanje kakovosti pridelka, ki edino lahko pomaga pri premeščanju težav, ki nastajajo zaradi prevelike proizvodnje vina v svetu. Ob tem našim vinogradnikom seveda čestitamo.
»Dobri« belci M. Ferrerija
Filmski spored na gradu se nadaljuje nocoj z drugim od serije filmov "V pričakovanju Scole". Predsinočnjim so se zaključila predvajanja filmov pregleda Amidei, sinoči pa je bil na vrsti film Ettora Scole »Ballando Ballando«.
Nocoj bodo predvajali najnovejši film Marca Ferrerija »Come sono buoni i bianchi«. Groteskna zgodba o ekspediciji, ki naj bi s pasto in konzervami nasitila otroke v Sahelu, se zaključi s svojevrstnim razpletom: nekaj črncev se res nasiti, toda tako da požrejo "okusne11 belce. Ferreri je poskrbel za ponoven izziv, ki mu je sledil val polemik, pa tudi razmišljanj in koristnih dvomov. Pustimo Afriko pri miru, ne bremenimo je še z našo samovšečno "dobroto", ki bolj kot lačnim otrokom koristi raznim sponzorjem in organizatorjem te razvpite miloščine, trdi režiser. Trditev je ostra, najbrž pa skriva v sebi precej resnice.
Umrl je Ivan Leban
Ivana Lebana ni več. Umrl je po dolgi bolezni v ponedeljek. Na zadnji poti od bolnice sv. Justa v cerkev pri sv. Ivanu in na pokopališče ga bomo pospremili danes ob 11. uri.
Že dolgo let ga nismo videli, saj ga je bolezen priklenila na posteljo. Spominjamo se ga kot vedrega človeka, ki je znal na vsakokratnem srečanju povedati marsikaj zanimivega, še zlasti iz tistih let, ko je bilo slovensko ljudstvo na Primorskem tlačeno.
Ivan Leban je bil rojen v Tolminu leta 1909. Petnajstleten se je priselil leta 1924 v Gorico in se zaposlil pri stricu Viktorju Lebanu, ki je vodil znano Korenovo trgovino. Kmalu se je naučil šofiranja avtomobila (takrat to ni bilo tako enostavno kot dandanes). Steklo in drugo blago iz Korenove trgovine je prevažal po širni goriški deželi. Kmalu se je povezal s tigrovci in drugimi protifašisti, z Rejcem, Jelinčičem, Sfiligojem, Zelenom. Poslovne vožnje po goriškem podeželju in tudi tja do Trsta je izkoriščal tako, da je z avtom ali tovornjakom prevažal tudi ilegalno literaturo, orožje in velikokrat iz Gorice do Tolmina tudi italijanske protifašiste, ki so zatem skrivaj prekoračili italijansko-jugoslovan-sko mejo.
Ob koncu dvajsetih let je skupina slovenskih protifašistov pripravljala atentat na Mussolinija. Izvedel naj bi ga neki Kobaridčan, ki je tedaj služil vojaški rok v Rimu. Ivan Leban je imel nalogo pripraviti orožje. Imel ga je skritega na nekem podstrešju sredi
Doslej malo zanimanja na šoli Trinko
Samo še danes vpisovanje v slovenski tečaj 150 ur
Počitniška pavza v političnem življenju
V ponedeljek srečanje PSI-KPI Sestanek s KD odložen do 22. t. m.
Gorice. Pa so ga policisti, iz drugih razlogov, aretirali skupno z nekaterimi drugimi goriškimi Slovenci. Poslali so jih v internacijo. Ivan Leban je najprej moral na otok Ponza, kjer je ostal več let. Tam je bilo več Slovencev. Tam pa je bilo tudi veliko italijanskih protifašistov. Najbolj znan med njimi je bil kasnejši predsednik italijanske republike Sandro Pertini, ki se je spoprijateljil z Lebanom. Ivan Leban se je na Ponzi poročil. Iz domačega kraja je k njemu prišla Cirila Zakrajšek, ki je z njim delila prisilno internacijo na oddaljenem otoku. Kasneje so ga s Ponze preselili na kopno. Romal je iz enega kraja v drugega, do razpada Badogliove vlade v septembru leta 1943. •
Potem ko se je vrnil v Gorico se je Ivan Leban takoj vključil v narodnoosvobodilno gibanje. Še naprej je žive/ v Gorici, s tovornjakom prevažal blago in literaturo za partizane, skrbel za obveščevalno službo. Za njim so prežali fašisti, nacisti in domobranci. Med drugim je izvedel, da Nemci nameravajo aretirati člane goričkega CLN. Takoj je obvestil inž. Ri-bija. Vendar pa je bilo že prepozno,
rt/ti cAlnr-if* nrotirnli in'7 Dihi UH S6
Danes, 10. avgusta, zapade rok za prijave k tečajem 150 ur. Na slovenski nižji srednji šoli Ivan Trinko v Gorici, kjer zbirajo prijave k tečaju v slovenskem jeziku, smo se včeraj pozanimali, kako je z vpisi. V prejšnjih letih je namreč za tovrstno obliko dopolnilnega izobraževanja bilo dovolj zanimanja in se je med raznimi tečaji 150 ur odvijal tudi slovenski, potem pa se je zanimanje zmanjšalo in niso več mogli doseči zadostnega števila prijav za odprtje tečaja. V lanskem šolskem letu tako slovenskega tečaja ni bilo, pod vprašajem pa je tudi njegovo odprtje v prihodnjem.
Kot nam je povedala ravnateljica Simčič-Lojkova, je po zakonu določeno kot minimalno število 16 tečajnikov. Zakon pa obenem dopušča šolskemu skrbniku, da upoštevajoč posebne potrebe in okoliščine dovoli odprtje tečajev tudi z manjšim številom vpisov. Te možnosti so se v prejšnjih letih poslužili prav za odprtje slovenskih tečajev. Vsekakor pa mora tudi v tem primeru obstajati določeno zanimanje, kar pomeni, da število prijav-
ljenih ne sme biti dosti manjše od predvidenega.
Zaenkrat so v tajništvu šole Trinko sprejeli prijave le majhnega števila interesentov. Pričakujejo, da se danes, prav zadnji dan pred potekom roka, prijavi še kdo. V vsakem primeru se zdi število 16 tečajnikov nedosegljivo, morda pa bi še s kako prijavo dosegli zadostno število za odprtje tečaja upoštevajoč posebnost slovenskih šol. Kdor je še neodločen, naj se zato prijavi takoj: čeprav namreč zakon dopušča še vpis v prvih 15 dneh po začetku tečaja, je pač zadosten vpis v predvidenem roku pogoj, da se tečaj lahko sploh odpre.
Tečaji dopolnilnega izobraževanja (150 ur) so namenjeni vsem odraslim, ki iz kateregakoli razloga doslej niso pridobili diplome nižje srednje šole. Redno obiskovanje tečaja omogoča pridobitev diplome o dokončanem obveznem šolanju v enem samem šolskem letu. Zainteresirani se lahko še danes zglasijo v tajništvu šole v Ul. Alviano (tel. 530325), kjer jim bodo nudili vse potrebne informacije.
Napovedi da bo sestava odbora na Deželi avtomatično primogla k hitri sestavi koalicij tudi v drugih krajevnih ustanovah, kjer so bile konec junija volitve, se niso uresničile. Vse kaže, da novih odborov na Pokrajini, na Občini v Tržiču in Ronkah še ne bo tako kmalu. Dosedanji pogovori, zlasti med predstavniki KD in PSI so pokazali, da so vprašanja precej bolj zapletena, kakor se je sprva zdelo. Za včeraj napovedano srečanje med predstavniki omenjenih dveh strank je bilo odloženo, predvidoma do 22. avgusta. Politiki odhajajo pač na zasluženi dopust.
V ponedeljek popoldne sta se sestali delegaciji socialistične in komunistične stranke (na pokrajinski ravni) ter pojasnili svoja stališča v odnosu do najbolj aktualnih problemov na področju gospodarstva, socialnega skrbstva, storitev, varstva okolja itd. Kakor izhaja iz skupnega tiskovnega sporočila, se stališča glede načina reševanja omenjenih vprašanj v glavnem ujemajo. Predvsem je treba odpraviti razdvojenost (med Tržičem in Gorico), odpraviti nepravilnosti glede izkoriščanja ugodnosti in olajšav. "Treba je narediti kakovosten korak naprej, saj
bo goriška pokrajina samo tako lahko pripravljena dočakala novosti, ki jih prinaša leto 1992." Tak korak pa ne bo mogoče narediti, če bodo prevladale, tudi v bodoče, hegemonistične težnje, tistih sil, ki so imele nož in škarje v rokah štiri desetletja, navaja tiskovno poročilo.
Predstavniki socialistične in komunistične stranke so poudarili potrebo po nadaljnjem soočenju o vseh vprašanjih v iskanju najbolj primernih rešitev. Govor je bil tudi o sestavi upravnih koalicij v raznih ustanovah, kjer so bile junija volitve ter v tistih ustanovah, kjer so že nekaj mesecev prisotne krizne situacije (Gradež, Štaran-can).
Predstavniki PSI in KPI ugotavljajo, da je v nekaterih ustanovah mogoča sestava takih večin, ki bi vključevale obe stranki.
Delegacijo PSI so sestavljali pokrajinski tajnik Luigi Blasig, Sergio Me-deot in Franco Lupi, komunisti pa so zastopali pokrajinski tajnik Enzo Bu-covini, Maurizio Salomoni, Gianna Pi-rella in Renzo Redivo.
Delegacija PSI se je v ponedeljek sestala tudi z liberalci.
banu pomagat da je spet dobil trgovsko obrtnico, ki mu je goriške oblasti niso hotele dati.
Po vojni je Ivan Leban več let imel slaščičarno in sladoledarno na Korzu, upravljal je dvorano pri Zlatem pajku, potem pa spet pomagal v Korenovem steklarskem podjetju.
Vdovi Cirili, sinu Borutu, hčerkama Anki in Miryam z družinami, naj 9re naše sožalje.
Z Ivanom Lebanom je odšel se eden od protagonistov naše polpretekle zgodovine, ki so se sicer, po tolikih junaških podvigih, umaknili v zasebno življenje. (mw)
_______________kino_________________
Gorica
GRAD 21.00 »Come sono buoni i bianchi«. R. M. Ferreri.
VERDI 19.30-22.00 »II nome della rosa«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Orgasmi intermi' nabili«. Prepovedan mladini pod 1®' letom.
Zvonik v Števerjanu bo odslej trdnejši
Na sliki (foto Marinčič) vidimo zidarsko ogrodje, ki je nekaj tednov oklepalo zvonik cerkve v Števerjanu. Ogrodje so prav te dni zidarji podrli, potem ko so zaključili z zunanjimi deli pri utrjevanju strukture zvonika. V celoti so obnovili omet, poleg tega pa postavili trdnejše železobeton-ske podstavke za zvonove. Obnova števerjanskega zvonika, ki je sedaj začasno prekinjena zaradi dopustov, se bo nadaljevala v septembru, saj imajo v programu še izvedbo nekaterih notranjih del.
Morda jutri preklic prepovedi pitja
Voda je nekoliko bolj čista
Stanje v zvezi z dobavo pitne vode na območju občin Sovodnje, Doberdob in deloma Zag-raj, se na osnovi v teh dneh opravljenih analiz postopoma izboljšuje. Za dokončne rezultate analiz, ki jih opravlja KZE, bo sicer treba še počakati, vendar neuradni podatki o analizah številnih vzorcev, ki so jih opravili v teh dneh, dajejo upati, da se bo stanje normaliziralo že čez kak dan. To je mogoče sklepati na osnovi vesti, da so v nekaterih vzorcih, ki so jih v ponedeljek vzeli iz vodnih pip vseh zaselkov, ki jim dobavljajo vodo iz zajema pri Petovljah, včeraj ugotovili precej nižjo koncentracijo bakterij. V nekaterih primerih je okuženost vode v normi, torej pod mejo, ki jo zakon določa kot največjo sprejemljivo. V drugih primerih okuženost še presega to mejo, vendar dosega nižje vrednosti kot ob koncu prejšnjega tedna, ko so analize sprožile alarm in prepoved pitja vode.
Včeraj so ponovno vzeli vzorce vode tako iz izvira pri Petovljah kot iz rezervoarja vodovoda konzorcija CAFO. Obstaja upanje, da bodo rezultati analiz na teh vzorcih pokazali, da je večja okuženost že mimo in da bodo torej lahko župani preklicali odlok o prepovedi pitja vode iz omrežja. Pomoč v tem smislu bi utegnil dati tudi morebitni dež, ki ga zlasti kmetje tudi iz drugačnih razlogov že težko pričakujejo.
Najbrž bo - seveda v primeru pozitivnih izsledkov analiz - do tega prišlo že jutri ali kvečjemu pojutrišnjem, ko naj bi se sestali predsednik vodovodnega konzorcija CAFO, predstavniki Krajevne zdravstvene enote in župani treh zainteresiranih občin, da skupno ocenijo stanje in sprejmejo ustrezne ukrepe.
Vse dotlej ostaja seveda prepoved pitja vode v veljavi na vsem ozemlju doberdobske in sovo-denjske občine in z njo vse težave za uporabnike, ki si pač skušajo pomagati z vretjem vode ali z nabavo zabojev mineralne vode.
Tatovi zbežali iz gorečega avta
Tatovi, ki so izmaknili lastniku Antoniu Gori-ju iz Gorice, Ul. Garzarolli 109, star fiat 125 z evidenčno tablico GO 48770, očitno niso imeli sreče ali pa, kar je še bolj verjetno,, niso bili bogve kako spretni vozniki. Njihovo potovanje z ukradenim avtomobilom se je včeraj ob zori zaključilo na poljski poti, ki pelje k jezercem pri Fari. Zavozili so s ceste, avto se je prevrnil na streho in začel goreti. Najbrž potolčeni so jo tatovi urnih nog odkurili, avto pa so v kratkem času ovili visoki ognjeni zublji. Gasilce je poklical kmet, ki je okrog 6. ure zagledal goreče vozilo sredi polja, vendar je bilo za kak učinkovit poseg že prepozno. O zadevi se sedaj zanimajo karabinjerji operativne enote v Gorici, ki jim je Gori prijavil krajo avta.
Lesen tram zadel zidarja v glavo
V Ul. Don Bosco, kjer podirajo staro poslopje Alojzijevišča, se je včeraj dopoldne pripetila nezgoda na delu, ki se je sprva zdela dokaj težka, kasneje pa se je na srečo izkazalo, da so njene posledice nekoliko lažje. Okrog 10. ure se je pri odstranjevanju ruševin starega poslopja težak lesen tram zrušil na 50-letnega Elisea De Marchija iz Sovodenj, Bevkova 4. Moža je tram zadel v glavo, tako da se je nezavesten zgrudil na tla. Nemudoma je prihitel rešilec Zelenega križa in ga prepeljal v splošno bolnišnico, kjer pa so zdravniki lahko ugotovili, da si je De Marchi že nekoliko opomogel in počasi prišel spet k sebi. Ugotovili so mu pretres možganov ter udarce in rane po glavi in obrazu. Sprejeli so ga na 15-dnevno zdravljenje v nevrološki oddelek.
Nova Gorica
SOČA 18.30-20.30 »Moderna dekleta«. DESKLE 19.30 »Od tarče do smrti«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Marzini — Korzo Italia 89 — tel. 84443-
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Alla Salute — Ul. C. Cosulich 117 tel. 711315.
Kolektiv Globtrade izreka Borutu Lebanu iskreno sožalje ob izgub* dragega očeta.
Ob izgubi dragega očeta izrekaj0 iskreno in občuteno sožalje direk' torju Kmečke banke Borutu Lebanu ter družini
upravni svet nadzorni odbor ter direkcija Tržaške kreditne banke - Trst
Upravni svet, nadzorni odbor *** uslužbenci Posojilnice v Sovodnjab izrekajo dr. Lučki Tomšič iskren0 sožalje ob izgubi očeta.
Ob izgubi dragega očeta izrekaj0 upravni svet, vodstvo in uslužbenc podjetja Iret dr. Lučki Tomšič iskre no sožalje.
Pink Floyd, Sting in tovariši iztržiti nad 25 milijard tir
Italija - raj za tuje rockene
Pevec ali skupina št. koncertov_____gledalcev_________izkupiček
2 Pjnk Floyd -Sting
i?' ^iiehael Jackson • Bruce Springsteen e ^eorge Michael 6- Prince l' Supertramp Terence T. D Arbv frank Zappa __^ ^l'hitney Houston
5
11
3
3
4
4
5 3 8 2
203.870
178.457
125.000
102.962
50.000
33.000
32.000
31.500
30.000
19.500
6.465.360.000
5.613.255.000
3.990.000.	000
3.603.670.000
1.250.000.	000
1.300.000.	000 800.000.000
694.000.	000
800.000.	000 800.000.000
SKUPNO
48
806.289
25.316.285.000
Di»ve Gilmour (Pink Floyd)
Imel sem prijatelja (zdaj je spremenil spol in postal prijateljica), ki je trdil, da razvite države ne izvažajo nerazvitim samo umazanih tehnologij, aidsa in smrtonosnih odpadkov, ampak še eno zlo našega časa — namreč rock glasbo. Razpredelnica letošnjih gostovanj tujih rockerjev po Italiji mu daje skoraj prav, če seveda odštejemo dejstvo, da bi to deželo zelo težko uvrstili med nerazvite. Pink Floyd, prvi na seznamu ne le po dobičku, pač pa predvsem po ostarelosti (Tina Turner je še vedno videti vsaj za generacijo mlajša od Davea Gilmoura, a tudi lepša je), so letos s pičlimi petimi koncerti izželi Italijane za kakih šest milijard in pol lir. Lepi denarci. Kdor poje, ne misli nič slabega, bi lahko v zboru zapeli Sting, Michael Jackson in Bruce »the boss« Springsteen, ki so naslednji na seznamu najbolje plačanih gostov italijanskih pevskih aren. Občinstvo pa bi jim odvrnilo v ekstazi: Kruha in iger!
Kruha je, kot vemo, dovolj za vse (čeprav za ene bolj dovolj kot za dru-
ge). Zato je zdaj vsa pozornost usmerjena na igre. Točneje, na stadione, kjer smo priča dvema najbolj množičnima igrama vseh časov, nogometu in rock koncertom. Kaj je obema pojavoma skupno? Najprej seveda bajeslovni dobički. Zatem načini distribuiranja (tako rock kot nogomet potekata na stadionih, oba prenašata radio in televizija, o obeh izhajajo specializirani časniki...). Nato poklicne značilnosti: nogometaši delajo z nogami (odtod jim ime), rockerji z rokami (odtod jim ime). In na koncu — Italija kot prizorišče. Glede na blaginjo, socialno strukturo, dediščino preteklosti in druge zunanje razmere bi namreč težko našli še kako deželo, ki je taka Meka za rock in žogobrc kot Italija.
Vse torej kaže, da so nekateri bistri možje že dojeli, da se da največ zaslužiti ne z delom, pač pa s prostim časom. Eno, česar sodobni človek (poleg pleše in celulita) ne prenese, je dolgčas. Zato so najbolj obogateli prav tisti, ki preganjajo dolgčas, plešavost in celulit. Ljubljanska televizija tega še zdaj ni odkrila pa nam noč za nočjo vztrajno priporoča »Poletni nič« (nekateri mu pravijo na kratko poletni kič).
In kaj pravijo Italijani sami? Neki organizator rock koncertov se pritožuje, da mu vsaj 50 odstotkov izkupička pobere izvajalec, 9 odstotkov IVA (če se piše Zanicchi, pa še več), 10 odstotkov SIAE, enako najem prostorov in 5 odstotkov davek na prireditve. Revežu ostane le še njegov priimek. Piše se namreč Mamone. Nomen omen.
ALEKSA ŠUŠULIČ
Mednarodno priznanje za jugoslovanskega grafika
Vladimiru Veličkovicu beneška nagrada Do Forni
Vladimir Veličkovič je prejel pred dnevi v Benetkah letošnjo nagrado Do Forni za graiiko. Jugoslovanski slikar, ki sicer živi in predava v Parizu, je izrazil veselje, da prihaja nagrada (v višini petih milijonov lir) ravno iz Benetk, mesta, ki ga ljubi in kamor prihaja vsako leto. Umetnik je namreč prav v Benetkah požel prvo mednarodno potrditev na Bienalu 1972.
Nagrada Do Forni, ki jo podeljujejo že tretje leto, nosi ime po restavraciji, v kateri se odvija. S svojim obstojem in rastočim upoštevanjem, ki ga je deležna, potrjuje zgodovinsko vlogo »umetniških restavracij« v mestu na pilotih. Prestižno žirijo so letos sestavljali predsednik Bienala Paolo Portog-hesi, Philip Rylands iz Peggy Guggenheim Collection, direktor mestnih muzejev Giandomenico Romanelli in tajnik prireditve Do Forni, umetnostni kritik Enzo Di Martino.
Na sliki: nagrajena grafika Vladimira Veličkoviča.
Bruce
»the boss« Springsteen
V Radovljici in na Bledu festivala stare glasbe
Društvo ljubiteljev stare glasbe iz Radovljice prireja tudi letos vrsto zanimivih poletnih prireditev, ki bodo gotovo pritegnile pozornost ljubiteljev stare glasbe. V nedeljo, 14. avgusta, se bo v Radovljici začel Festival Radovljica 1988, ki bo trajal do 21. avgusta. Od 15. do 19. avgusta bo na Bledu prireditev Bled Antigua 1988, v Radovljici pa bo od 14. do 20. avgusta potekala 6. mednarodna poletna akademija za staro glasbo.
Obeh glasbenih prireditev in poletne akademije se bo udeležila vrsta priznanih glasbenikov, komornih skupin in pedagogov. Festival v Radovljici bo v nedeljo odprla tržaška komorna skupina Gallus Consort, ki jo sestavljajo Dina Slama (glas), Irena
Pahor (viola da gamba) in Miloš Pahor (prečna flavta in viola da gamba). Skupina bo izvajala glasbo od 12. do 18. stoletja z avtentičnimi instrumenti. Na sporedu bodo dela Perotinusa, Ganassija, Orlanda di Lassa, Bassana, Gorzanisa, Humea, Byrda, Morleya, Telemanna in drugih skladateljev.
Gallus Consort bo nastopil z istim sporedom tudi na blejski prireditvi, in sicer v četrtek, 18. avgusta, v ' muzeju na blejskem Gradu.
V Radovljici se bodo predstavili trio, ki ga sestavljajo Michael Steinkiihler (baročni violončelo in viola da gamba), Lucy Hallman Russell (čembalo) in Marcy Tean-Pdlly (viola da gamba), organist Milko Bizjak, Klemen Ramovš (kljunasta flavta) in kvartet
tub iz Ljubljane v sestavi Miha Likar (altovska tuba), Peter Dragar (tenorska tuba), Peter Širca (kontraba-sovska tuba) in Igor Krivokapič (kontrabasovska tuba).
V	soboto, 20. avgusta, bo na sporedu koncert študentov 6. mednarodne poletne akademije za staro glasbo, dan kasneje pa koncert gojencev orgelskega razreda te akademije.
V	okviru poletne akademije bodo delovali razredi za kljunasto flavto, baročni violončelo, čembalo in orgle. Udeleženci bodo sledili tudi seminarju za baročni ples in delavnici eksperimentalne viole da gamba za renesančno'glasbo (izdelavo lastne viole da gamba), ki jo bo vodil Miloš Pahor.
Kronika gledališkega poletja
Dandinov dnevnik
gačne skrbi! Obisk, dober! Verjetno uspeh! Čestitam!
Sobota, 9. julija
Zjutraj sem popolnoma brez glasu! Zatečem se k zdravniku za prvo pomoč katinarske bolnišnice. Da mi razna zdravila. Dan prebijem z aerosoli in grgranjem. Do večera sem še kar dober.' Pred predstavo hočemo narediti propagandni krog s kočijo po openskih ulicah. Na žalost zgrešimo kočja-ža in se vrnemo praznih rok. Na predstavi je veliko gledalcev. Vse je zasedeno, tudi stojišča. Za 30 ljudi ni več prostora in morajo stran. (Pravijo, da se je to zgodilo tudi včeraj. Škoda!)
Nedelja, 10. julija
Tistega, ki dvakrat spodiš s predstave, se v tretje ne vrne! Na repentabor-ski tribuni zija nekaj praznih mest. Na srečo jih ni veliko! Gledalci so sproščeni. Očitno jih igra privlači. Veliko je prijaznih komentarjev kar med odrskim dogajanjem. Veseli me, da so vsi na moji strani, tudi ženske!
Torek, 12. julija
Že od ponedeljka se je dvignil neprijeten veter. Ozračje se je nekoliko ohladilo. Mačkovljanski borov gozdiček je kot nalašč za poltene pasje dni. Na predstavi pa so gledalci ogrnjeni z majcami in šali. Kulise škripljejo pod sunki vetra. Tehnika je morala dodobra privezati kuliserijo.
Sreda, 13. julija
Borjač pri Šarnikovih je imenitna naravna scena. Večer-je prijeten, kot vzdušje pred, med in po predstavi, ko je gospodar gostil igralce in povabljence z domačo kapljico.
Četrtek, 14. julija
Predstava v Hribenci'bo šla v zgodovino našega gledališča. Veter, ki je pred predstavo le majal kuliserijo, jo je med predstavo kar dvigal s tal. Največja skrb tehnike je bila kljubovati vetrovnim sunkom. Kljub vetru in oblakom so Zabrežci, zaviti kot v zimskih dneh, zdržali do konca. Prav težko mi je šla z jezika fraza »Na) me strela udari...« ko se je tam z Razklanega hriba vedno močneje bliskalo.

Igor Škamperle
Opombe pod črto
O pajčevinah in kruhu
dragi dnevnik tebi tožim voj na svetu revni stan. ebi tožim, srce prožim,
‘$čem leka svojih ran...
ponedeljek, 4. julija 1988.
Prva r?nomesečnem premoru danes bro oonovitvena vaja. Sonce kar do-rav m Pe^a- Potim se, da je kaj, čep-bar sveže3 °^rU ^ulturne9a doma še
Rp£ek'.S- Jnlija
jejo n	Pohištvo in kostumi potu-
Orjentani epenta^or' Oh 19- uri se prva ni v nr ''S^a vaJa na prostem spreme-rektu?! ° PrV° aranžirko. Koliko ko-
feda. 6. julija
nikeJa na prostem. Po zagotovilih teh-ski nrp * sonce ne posijalo na igral-Pred 11 St0r °h repentaborski cerkvi pije v .' fro. Ob 9.30 se prostor že ko-z njn Jnrranjem soncu! Prične vaja in srečo P^enie- Vztrajati je treba! Za adimo v civilnih oblekah.
CtV- iul‘ia
Sein. t« določena za 18. uro. Hripav ijarn nL- ne. utrujal glasilk, uporab-*ebniki ai0 nnkrofon. Kljub moderni ka' da 0^S(LshuPaj tako škripa in pisalo laKL0*3 dveh zaporednih vajah le nko pomagam s to šaro.
Prišel 8' julija
tiiere 7^e. dan. tako pričakovane pre-2otišču a,'jtavice SSG kažejo pot k pri-P°Poln rrc zasilnih garderobah vlada lr (ali ne) ne vem! Imam dru-
Naslov bo slehernega bralca takoj spomnil na knjigo prof. Pavleta Merkuja, ki jo je v začetku tega leta izdalo Založništvo tržaškega tiska. Ker si je večina bralcev v tem času prav gotovo že našla tudi čas, da je knjigo prebrala, sicer pa lahko to postori v vročih počitniških dnevih, ne bom razpravljal o neposredni vsebini Merkujeve knjige, ki je prav gotovo za slehernega Slovenca vzpodbudno in zanimivo branje. Rad pa bi se zaustavil ob nekaterih problemih, ki jih knjiga implicitno zastavlja, včasih pa tudi povsem čutno nazorno odpira v skorajda mučni resničnosti. Ob branju sem se večkrat spomnil neke misli Edvarda Kocbeka, ki pravi, če se prav spominjam, nekako takole: Slovenci še nimamo napisane svoje celovite zgodovine. Kdor bo to storil, tako kot je treba, bo napisal strašno, grozljivo knjigo.
Ko sem se bil prvič srečal s to Kocbekovo mislijo, me je globoko prevzela in zamislil sem se nad majhnim narodom, ki ga je komajda za predmestje Pariza in nad vsemi njegovimi, skozi stoletja zgodovine, velikimi dejanji, med katerimi so se vrstile tudi številne »velike narodnosti«. Tudi v zadnjem času nam ni manjkalo predrznih, eshatoloških in pravih apokaliptičnih mislecev Kardeljevega tipa. Mislil sem si da, napisati tako zgodovino, to bi pa res bilo mogočno, presunljivo delo. To je nekaj, kar bo potrebno še storiti. Toda bolj ko sem sledil Merkujevi knjigi, njegovim zapisom o narodu in še'posebej Beneškemu dnevniku, bolj se mi je porajal občutek, ali bo kaj takega, napisati celovito zgodovino Slovenskega naroda, sploh še mogoče storiti!? Koliko je pri odgovornih ljudeh volje in pripravljenosti po sproščenem, idebloško neobremenjenem obravnavanju naroda in njegovega celovitega življenja?
Poglejmo v obliki kratkih orisov nazaj v zgodovino. Zdi se, da je uradna slovenska politika prvič padla na izpitu že leta 1848 na Dunaju, v tistem že precej odmaknjenem obdobju, ki mu pravimo tudi »pomlad narodov«. Tedaj je resnično šlo za nekakšno prebujanje narodov Evrope, v zraku so bile ljudske, meščanske revolucije in obdobje romantike. Pesniki in umetniki vseh vrst so pričeli odkrivati ljudska izročila svojih narodov, brata Grimm sta začela zbirati stare pravljice in narodi so se ozavedli sebe, prišli so do svoje zavesti. Slovenci so tedaj, s Francetom Prešernom, Matijo Čopom, programom Zedinjene Slovenije itd. suvereno stopali v evropska dogajanja. Polomila ga je politika, ki ni znala ustrezno postavljati svojih zahtev, tako da sO morali še tja do 20. stoletja in tako rekoč do današnjega dne narodno politično vlogo opravljati literati. Društvo slovenskih pisateljev še danes opravlja odločilno vlogo v procesih demokratizacije družbe v Sloveniji, še pomembneje pa je to, da se je velik in pomemben del zgodovinskega izročila
in narodovega spomina ohranil v romanopisju in literaturi.
Ob ključnih dogodkih koncem prve svetovne vojne in propada Habsburške monarhije se je v slovenski prostor vključevalo več kulturno bogatih in dinamičnih centrov: Trst, Gorica, Celovec, Ljubljana, Maribor... toda nova uradna Ljubljana je ob propadu cesarstva uvidela možnost, da se vzpostavi kot edini center slovenstva. Izgubljen je bil Trst, zaradi malomarnega odnosa politike in brutalnega, primitivnega obnašanja srbske vojske na koroškem, tudi Celovec. Maribor je sicer pristopil k novi državi SHS, toda le po zaslugi generala Majstra in lokalnega prebivalstva. Vrli Slovenci v novi, današnji Jugoslaviji so spomenik Majstru postavili šele lansko leto.
Z drugo svetovno vojno so se šli z ničemer zadovoljni Slovenci spet nove preizkuse. Želeli so pridobiti nazaj izgubljeno ozemlje, še posebno krivično odvzeto Primorsko, toda hkrati so se šli hude nove preizkuse, preizkušali so komunizem. Na žalost so veliki idealisti in vizionarji pozabili, da se uvoz iz ruskih step med pretežno katoliškimi Slovenci najbrž ne bo obnesel. In res se ni, že zato, ker so Slovenci zrasli v senci Cankarja in njegovega Hlapca Jerneja; ker nočejo nasilja. Osvobojena Slovenija je stopala v rdečo zarjo z novo čarobno formulo, teh čarobnih formul se je do danes nabralo že za celo košaro, toda hkrati so pozabili vzpostaviti in uveljaviti nekatere temeljne družbeno civilizacijske pridobitve: delovanje pravne države, svobodo misli in govora, pozabili so tudi na politično kulturo in plurajizem. Kdo je bil kriv? Težko je reči, a večinoma je bila to sama politika s svojo v svoj prav zaverovano ideologijo.
Iz narodove zavesti pa so medtem izginjali spomini, izginjal je očutek za ljudi istega naroda, ki je ostal zunaj meja nove Slovenije. Danes se stvari skušajo spremnih, a kot je mogoče to opaziti, potekajo stvari v dramatičnih okoliščinah. V ljubljanskem dnevnem časopisju je bilo zadnje čase opaziti številne članke -govore, ne malokrat grozilne, raznih generalov, polkovnikov, vice-admiralov itd. jugoslovanske vojske. S tem je oblastniška garnitura pokazala popolno nerazumevanje, kaj se v Sloveniji dogaja, ni razumela, da si ljudje želijo zadihati zrak suverene državljanske varnosti in svobode, miroljubne in civilne, ne pa v duhu stalnih groženj in partijskih spominov.
Kako je v tem ozračju z narodovim spominom? Še vedno žalostno , kopica, a zdi se, da se sredi zamrle tišine gozdov prebujajo nekatere ptice. S pomislekom ob Merkujevi knjigi bi dejal le še to, da moramo Slovenci z onstran meje (ali tostran) paziti, da ne zapademo v disidentski diskurz, da ne pretrgamo vezi s celoto naroda in izgubimo občutek, kaj se dogaja. V kolikor ne bo Minervina sova spet poletela prepozno.

Nogomet: vrsta poletnih turnirjev
Sampdorii prestižna zmaga
Sampdoria trenerja Boškova_nada-Ijuje s serijo prestižnih zmag. Že res, da je poletni nogomet povsem drugačen od prvenstvenega, vseeno pa nekaj pomeni, da so Vialli, Mancini in tovariši gladko premagali kar po vrsti Benfico, Ajax in sinoči še moskovski Torpedo. Včeraj se je namreč v belgijskem mestu Charleroi začel četveromeč, na katerem nastopajo še kar solidne ekipe.
Zmaga Sampdorie, ki je v presenetljivi formi, ni bila nikoli v dvomu, saj so igralci iz Genove nadigrali nasprotnike. Prvi zadetek dneva je v 35. min. dosegel Mancini, v drugem polčasu pa je končni izid zapečatil Dos-sena, ki pri Sampdorii igra kot prerojen. Na drugi tekmi turnirja je domači Sporting pregazil Grke Arisa iz Soluna s 3:0 (0:0).
Danes pa se bo v Pescari začel tur-nirt katerega se udeležujejo poleg domače ekipe, ki jo med drugimi se-
stavljajo tudi trije brazilski igralci (Tita, Junior in Edmar), še Roma, Kbln in Nottingam Forest. Prva tekma bo drevi ob 20.30 med Romo in Kdlnom, sodil pa jo bo Tržačan Bal-das, druga pa jutri med Pescaro in angleško enajsterico.
Na sinočnji prijateljski tekmi je v Rimu Lazio z 2:0 z goloma Mura in Dezottija iz enajstmetrovke premagal španskega prvoligaša iz Žaragoze. Verona pa je sinoči prispela v Buenos Aires, kjer bo v nekaj dneh odigrala dve prijateljski tekmi z domačo ekipo River Plateja. Italijansko ekipo je na letališču sprejela velika množica ljudi, saj v Veroni sedaj igrata bivša argentinska nogometna idola Troglio in Caniggia.
Posebno disciplinsko sodišče za nogometne prekrške je sinoči oprostilo Torinovega nogometaša Mullerja obsodbe, da je brez dovoljenja zapus-
til svojo nogometno reprezentanco, ko je bila na turneji v skandinavskih državah.
Norveška je sinoči v Oslu v prijateljski tekmi izenačila proti Bolgariji z 1:1 (1:0). Domačine je povedel v vodstvo že v 2. minuti Srolth, za Bolgare pa je v 57. min. izenačil Hristo Stojčov.
Za veliki šmaren bodo v Forni di Sopra odigrali nogometno tekmo v spomin na trenerja Nerea Rocca. Nastopili bodo bivši nogometaši Tri-estine in Udineseja, trenerja Buffoni in Giacomini ter bivši boksar Nino Benvenuti.
Tenis: Goleševa v 2. kolu
SOFIJA — Jugoslovanska teniška igralka Sabrina Goleš je v 1. kolu mednarodnega turnirja v Sofiji premagala Bolgarko Doro Rangelovo v dveh setih z izidom 6:4, 6:2.
Na regati okrog Avstralije
Tragičen začetek
Kolesarstvo: po Belgiji
De Wilde vodi Fondriest šesti
GEEL (Belgija) - Na predetapi kolesarske dirke po Belgiji (posamezno na kronometer) je bil najhitrejši domačin De Wilde, ki je 7,8 km dolgo progo prevozil v 9'44».
2. Maassen (Niz.) po 2"; 3. Van Itter-beek (Bel.) 6”; 4. Van Lancker (Bel.) 12"; 5. Peiper (Av.) 14"; 6. Fondriest (It.) 19"; 7. Golz (ZRN) 20"; 8. Sergeant (Bel.) 22"; 9. Emonds (Bel.) 22"; 10. Ker-sten (Niz.) 23".
Phinney v vodstvu
SAN FRANCISCO V predetapi ameriške kolesarske dirke "Coors Classic", ki se bo odvijala po Kaliforniji, Nevadi in Koloradu in se zaključila 21. t. m. v Denverju, se je uveljavil Američan Phinney, ki je 1,680 km prevozil v 2'35"42. Sledijo: 2. Kiefel (ZDA) po 2"26; 3. Grewal (ZDA) 4"18; 4. Stie-da (Kan.) 4"93; 5. Hampsten (ZDA) 6"39; 6. Gunther (ZRN) 6"55; 7. Sanders (ZDA) 6"78; 8. Tilford (ZDA) 7"22; 9. Tomac (ZDA) 7"55; 10. Engleman (ZDA) 9".
SYDNEY — Organizatorji so si drugače zamišljali jadralno tekmovanje, s katerim naj bi_ proslavili avstralsko 200-letnico. Šlo naj bi namreč za epsko dejanje najbolj prekaljenih jadralcev, ki bi morali v treh mesecih prepluti 7.500 morskih milj okrog Avstralije, končalo pa se je s tragedijo, ki je morda terjala tudi človeško življenje. Kljub skrbno izbranemu datumu (8. 8. 88) in uri (8. 8"), namreč niso imeli sreče: že nekaj ur po startu je začel pihati veter z jakostjo 40 vozlov, morje je bilo razburkano do skrajnosti, saj so se valovi dvigali kar 15 metrov visoko. Tako sta se samo nekaj ur po odhodu dve plovili prevrnili, ista usoda pa je doletela dva čolna varnostnih sil, ki sta jima prišla na pomoč. V ledenih vodah Tihega oceana še vedno iščejo enega od članov posadke. Več sreče pa je imela posadka neke druge jadrnice, ki se je prav tako prevrnila: dva zdravnika iz Melbourneja so po 12 urah napol zmrznjena le rešili.
Regato so začeli načrtovati pred štirimi leti. Tedaj se je vpisalo okrog 30 tekmovalcev, zaradi visokih stroškov in težav s posadkami (na vsaki jadrnici bi moralo biti do 20 izkušenih mornarjev) pa so na koncu ostali le v štirih. Regato so rešili s tem, da so jo priključili »Two-sail Australia '88«, na kateri so lahko nastopile tudi jadrnice z dvema možema posadke. Tako se je število vpisanih povečalo na 15. Očitno pa se je regata rodila pod nesrečno zvezdo.
Odbojka: Italija začela s porazom
MOSKVA — Na mednarodnem odbojkarskem turnirju za »Memorial Vladimira Savina« v Rigi je Japonska s 3:0 (15:5, 15:10, 15:10) premagala Italijo. V drugi tekmi dneva so ZDA prav tako s 3:0 (15:3, 15:4, 15:11) odpravile Češkoslovaško, Kuba pa je s 3:2 (15:10, 15:9, 12:15, 13:15, 15:10) premagala Francijo.
Alpinizem: novica po radijski zvezi
Jugoslovani na K2 niso uspeli
LJUBLJANA — Jugoslovanska alpinistična odprava na drugi najvišji vrh sveta, 8611 m visoki K2, je po radijski zvezi sporočila v domovino, da je zaradi slabega vremena opustila vse poskuse, da bi se povzpela na vrh. Posebej so poudarili, da vrha niso mogli doseči niti po Italijanski smeri, ki vodi po Abruzzijevem grebenu. Za to smer so se odločili, ko so spoznali, da nimajo več nobene možnosti splezati na vrh po načrtovanem jugozahodnem grebenu, kjer je zapadlo preveč Snega.
Te dni pa se je izkazalo, da vrh K2 v takih razmerah ni dosegljiv niti po normalnem pristopu, saj je na višini osem tisoč metrov zapadlo kar tri metre snega, zato so se vsi člani vrnili v bazo, danes pa se bodo podali proti domu. Nosači so z večino opreme zapustili bazo že v nedeljo.
K2 je splošno znan kot izredno težek osemtisočak. Po katastrofalni sezoni leta 1986, ko je na gori izgubilo življenje trinajst alpinistov, ni K2 osvojil nihče. Lani se je več odprav trudilo, da bi prišlo na vrh, pa ni nikomur uspelu, prav tako pa ni niti letos na vrhu tega karakorum-skega očaka stal nihče. Poskušale so namreč še tri odprave poleg jugoslovanske, vendar pa jim je vreme pokazalo hrbet.
Jugoslovansko odpravo je vodil izkušen himalajec Tomaž Jamnik - Mišo, udeležili pa so se je je še zdravnik Damjan Meško ter alpinisti Filip Bence, Stane Belak, Rado Fabjan, Pavle Kozjek, Milan Romih, Slavko Svetičič, Andrej Štremfelj in Danilo Tič.
Košarka: SZ tesno premagala Avstralijo
BRISBANE - V prvi tekmi na turneji po Avstraliji je sovjetska košarkarska reprezentanca s 87:86 (40:41) premagala domačine. V avstralski ekipi ^o bili najboljši Carroll s 24 koši, Smith z 21 in Gaze z 22. V odsotnosti Marčule-nisa so se v sovjetskem moštvu najbolj izkazali Kurtinaitis (16), Volkov (17) in Goborov (12). »Zbornaja«, ki se pripravlja na olimpijske igre, bo v Avstraliji odigrala skupno 6 srečanj.
Vaterpolo: italijanska reprezentanca v Jugoslaviji
RIM — Italijanska reprezentanca v vaterpolu je včeraj odpotovala v Jugoslavijo, kjer se bo od 11. do 14. t. m. udeležila mednarodnega turnirja, na katerem bodo nastopile še Avstralija, Madžarska, Zahodna Nemčija, ZDA, Francija, Kuba in seveda Jugoslavija. Zatem bo Italija krenila v Grčijo, kjer bo od 18. do 21. t. m. turnir z udeležbo Francije, Avstralije, Španije, Kube in Grčije. Od 25. do 18. t. m. pa bodo »azzurri« zaposleni v Palermu, kjer bodo nastopile še SZ, Španija, Jugoslavija, ZRN in Grčija.
Jadranje: jugoslovanski tekmovalci odlični
KOPER — Na drugi regati svetovnega jadralnega prvenstva v razredu evropa v Belgiji so se imenitno izkazali jugoslovanski predstavniki, ki so pripravili prvorazredno presenečenje. Zmagal je mladi jadralec koprskega Jadra Branko Brčin, na 5. mesto pa se je uvrstil Samo Potokar iz Portoroža, sicer letošnji prvak Sredozemlja. Tudi ostala dva jugoslovanska jadralca iz Portoroža sta se uvrstila v prvo polovico nastopajočih: Deržek je bil 21., Iglič pa 31. (Kreft)
Nezadržna moč ideje
Baron Pierre de Coubertin
Športni svet se bliža olimpijskim igram v Seulu, celotno gibanje pa nekako že žari od zadoščenja, da se moderno olimpijsko gibanje že bliža 100-letnici.
Današnji ritem življenja je v glavnem tak, da z vrtoglavo naglico požira in prebavlja vesti, olimpijske zgodbe in anekdote pa so le take, da se jih z romantično otožnostjo prebira in pregleduje. Slike z iger v Rimu ali še prej, iz Helsinkov so po kakovosti take, da se na njih postavljeni junaki skoraj smilijo. Da ne govorimo o še starejših izvedbah, ki so zaradi pomanjkljive dokumentacije v marsičem zavite v meglico in izpostavljene fantastičnemu opisovanju dogodkov. Rezultati mnogih olimpijskih tekmovanj bi se danes komaj kosali z dosežki prireditev regionalnih omejenosti.
Bistvo iger pa je ne glede na kakovost sporočila vedno enako. Ob vsej obrobni koreografiji je človek še vedno glavna osebnost. Olimpijska zmaga je utopisti-čen ali konkreten cilj športnika in razlog, da se kakovost rezultatov viša. Gibanje je tako široko, da se ob razvitem svetu še vedno najde nekaj prostora za tretji svet, ki preko olimpijskih iger nabere nekaj tistega materiala, preko katerega opozarja ostale, da obstaja.
Udeležba bo v Seulu skoraj popolna. Zaradi težav v notranjem ustroju Južne Koreje in njenih odnosov s severnim delom dežele bo nekaj odsotnosti. Med temi bo najbolj boleča kubanska, ker karibski otok predstavlja kakovostni šport vse Latinske Amerike.
Za varnost iger se menda ni bati. V zadnjih mesecih so pas agencijske vesti zalagale s prizori prej vojaških kot policijskih vaj. Ozračje je v Južni Koreji pre-
cej razgreto. Že dejstvo, da je vlada države z veliko odločnostjo odbila razn olimpijske zahteve Severne Koreje P dokazuje, da je politični aparat dovo J močan in se mu ni treba posebno bati za usodo iger.
Južna Koreja je v polnem pomenu besede kolonija gospodarskih velikan°v Japonske, ZDA in delno drugih držav razvitega sveta. Kot taka je usmerjena v potrošništvo, ki se je žal izkazalo m°c' nejše od marsikatere ideologije. Ob času iger bo zato tudi v Koreji skoraj vse tiča' lo pred televizorji. Kdor bo imel dovolj razlogov za protestiranje, bo ostal zel osamljen in že zaradi športnih dogodko povsem brez odmeva v sredstvih javnega obveščanja.
XXX
Ob koncu prejšnjega stoletja je bila športna dejavnost sila omejena na skoraj zgolj bogate sloje. Vsaj organizirana dejavnost. Tudi kmetje in delavstvo s° imeli svoje igre, v glavnem pa je bil njihov edini šport delo.
Arheološka odkritja v Grčiji so bila v polnem razmahu in to dejstvo je brez dvoma vplivalo na francoskega barona de Coubertina, da je leta 1892 predlagal uvedbo športnih tekmovanj po zgledi starih Grkov.	,
Iz grškg dobe smo dobili leto 776 prnd Kristusom kot prvo olimpijsko. Olimpi' ad, oziroma 4-letnih obdobij, je bilo kar 293 in igre je leta 393 nekako uradno ukinil cesarTeodozij z motivacijo, da so predstavljale za mir nevarno manifestacijo. V resnici je cesar ugodil pritiskoin milanskega škofa Ambroža, ki je imel olimpijske igre za obujanje poganstva.
Grška Olimpija, središče na Peloponezu, je v kratkem času propadla. Olimpijske igre, ki so v teku 11 stoletij doživele športne in tudi cirkuške vrhunce, so morale počakati kar 15 stoletij, da so jin ponovno priklicali k življenju.
De Coubertin, ne še 30-letnik, je bu pravi športni menežer, kateremu je premoženjsko stanje omogočalo, da se je dela lotil »full-time«. Prepotoval je vso Evropo in tudi ZDA v iskanju pomoči.
Politična kasta za dogodek ni bila še zrela in tudi gospodarstvo ni v zadevi videlo koristi. De Coubertin pa je v Atenah le našel bančnika, ki je preskrbel glavnino sredstev za gradnjo olimpijskega stadiona. Mihael Averof je postal prv1 sponzor in baje odštel milijon drahem za stadion, ki je zelo spominjal na starogrški iz Delfov. Rezultat te pomoči je še danes razviden v Atenah, kjer se v vsej marmornati mogočnosti blešči dolga ih ozka struktura stadiona. Za današnja atletska tekmovanja stadion ni več primeren, brez dvoma pa bodo na njem važni športni dogodki čez 8 let, ko bodo v Atenah skoraj gotovo olimpijske igre 100-letnice.
BRUNO KRIŽMAN
Vse bolj se bliža športni dogodek leta
J. Koreja si od olimpiade mnogo obeta
Jutri uradna otvoritev v Sestrieru
Atletski stadion v osrčju Alp
SEUL — V daljšem intervjuju z novinarjem italijanske tiskovne agencije ANSA je eden najožjih sodelavcev juž-nokorejskega ministra za informacijo Kim Yong Moon obrazložil marsikatere aspekte bližnje olimpiade v Seulu in pojasnil, kaj si država od nje obeta.
»S XXIV. olimpiado modernega časa se za našo majhno državo odpira novo zgodovinsko obdobje. Z organizacijo slednje bomo dokazali, da smo povsem zrela država, ki ne potrebuje nikakršnega pokroviteljstva. Ta olimpiada«, je nadaljeval Kim Y_ong Moon, »je revanš proti zgodovini. Že na začetku stoletja smo doživeli japonsko okupacijo, pred štiridesetimi leti je vojna, ki je terjala deset milijonov žrtev, umetno razdelila državo na dva dela. Po vsem tem pa smo med prvimi petnajstimi državami na svetu, po olimpiadi pa bomo začeli s plodnimi gospodarskimi izmenjavami z državami socialističnega bloka«, je svoje izvajanje zaključil Moon.
Na sliki (foto AP): vodilni južnoko-rejski atlet Koan Doo Tae nosi olimpijsko baklo.
V znanem zimsko-športnem središču Ses-triere bodo jutri otvorili edinstveno športno napravo: popoln atletski stadion z osmimi progami na nadmorski višini skoraj 2.100 m. Delo je last finančne družbe, ki izkorišča Sestriere in ki spada v okrilje Fiata. Cena objekta seveda presega tiste, ki jih terjajo podobne naprave v nižjih legah, jasno pa je, da bo atletski stadion v Sestrieru lahko služil samo občasno, kajti pod snegom bo gotovo kakih sedem mesecev na leto.
Stadion so zgradili z namenom, da bi Sestriere postal center za.višinsko treniranje, katerega se občasno športniki poslužujejo pred važnimi trenutki športnih sezon. Ni zato slučajno, da bodo na priložnostnem tekmovanju sodelovali tudi olimpijski kandidati iz NDR, ki so v ponedeljek prišli v ta kraj za dopolnjevanje svoje forme v pričakovanju olimpijskih iger. Na startu, čeprav v različnih tekih, bosta tudi slovita Ben Johnson in Karl Lewis.
Podobne naprave so za sedaj v Evropi na razpolago samo na francoskih Pirenejih in na sovjetskem Kavkazu. Živ pa je še spomin na fantastične rekorde, katere so dosegali pred dvajsetimi leti v Ciudad Mexicu. Ni izključe-
no, da so bili prav novi rekordi vzmet, ki 1 botrovala zamisli za gradnjo.
Sestriere je do sedaj zamišljen le kot štor za treninge, zaradi njegove bližine in st ^ vilnih tekmovanj v srednji Evropi pa kratkem v njem po verjetno razvil PraVl.lje na prestižne rekorde. Zimsko-športno sredis za sedaj že ima veliko telovadnico, ki slu raznim športnim zvezam, v načrtu pa je tu gradnja večjega objekta, v katerem bi m drugim tudi atletsko in kolesarsko pokri ^ dirkališče. Atletske naprave so prekrite umetno maso sportflex podjetja Mondo Ru ber, ki je vodilno v tej stroki na svetu.
Graditelj je poskrbel za varianto te 1113 ' ki upošteva nenavadne vremenske pogoie taki nadmorski legi in v osrčju Alp. Zanim. vost je tudi ožje tekališče znotraj glavnega, je prekrito z novo maso stilflex, ki je satn0 poskusne narave. Gre za zmes, ki je zna ^ mehkejša od navadnih in je namenjena pr®. vsem tekačem na dofge proge, ki naj bi največji koristniki novega stadiona. Mehkej^ steza znatno zmanjšuje možnost poškodb tetivah. (B. K.)
Nogomet: pred bližnjim pričetkom nastopov v višji ligi
Okrepitev ekipe prvi cilj Juventine
ariBka sezona je bila za nogometa-uventine iz Standreža še posebej tri!?sna' P° več letih nastopanja v DrJ1 amaterski ligi si je v lanskem DrmnSiVU članska postava zasluženo ten pravico do igranja v višji ka-tpru^v ^aPred°vanje v drugo ama-za i °	^eP° Priznanje samo
,ce' temveč predvsem za mlade dpi 0rni^e' ki so v samih dveh letih na 0V5nia' Potem ko je bilo društvo že ditir°bU ProPacia' uspeli ponovno obu-zanimanje za nogometno dejav-
^OSt V p1-'--	.	J
okviru vaške skupnosti, -■^vtdušenje za nastope beloraecin, naJlm. je sledila vedno lepa skupina
t„ iaoev: ni poznalo nihanja, kljub cir.tT,U da je morala Juventina odigrati drpčnCe te^me na Rojcah, ker je štan-liui K° ^9ri®6e še neuporabno. Nada-so ^ SS tak° romanje štandrežcev, ki qo .e Pred dvema letoma igrali v Pod-nm j-le,;os Pa bodo nastopali na pre-srpr,)enem igrišču v Ul. Baiamonti v ven !rCU n?esta. Zasilno nastopanje iz-stav].0IPa6e vasi pa ne bi smelo pred-
PrepUčamVeriiihK Problenloy.' saj sm°
velit- “O1, da bodo navijači vseeno v tinp e® številu sledili tekmam Juven-druSt laka je tudi želja predsednika sinn Va' ?-adota Marchija, s katerim Se2;o^Inoii kratek razgovor o naslednji »V r se bdza 2 naglimi koraki. je n ?86 ie za zmago v prejšnji sezoni čaka**0 ,zares nepopisno, letos pa nas lia i 26 ° naPorno prvenstvo. Naša že-bi ie,Zat0, da bi se čimbolj okrepili in tem11 \a^° k°s zahtevnejši nalogi. V oiačH?°letnem premoru smo skušali pe a 1 s^cer že solidno strukturo eki-do v?rav nb vsaj do danes, prišlo še kaip ecbb novosti. Od Pro Gorizie, s 6 smo v zadnjih dveh letih vz-
Lado Marchi
postavili zelo dobre odnose, smo odkupili Kausa in Trevisana, ki sta že lani branila društvene barve. Ponovno pa smo si tudi zagotovili usluge odličnega vratarja Molinarija, k nam pa je pristopil še njegov mlajši brat, ki je baje zelo perspektiven igralec. Upam,
da nam bo v prihodnjih dneh uspelo še okrepiti naše vrste.«
Prav s tem v zvezi se v zadnjem času v nogometnih krogih mnogo šušlja, da bi v štandreške vrste prišli nekateri slovenski nogometaši, ki so že nastopali v višjih kategorijah. So te vesti resnične?
»Res je, da smo pozorni na marsikaterega izkušenega igralca, tako da bi potrjeni trener Grion lahko razpolagal z res dobro garnituro igralcev. Z nekaterimi nogometaši smo sicer še vedno v kontaktu, konkretno pa nismo še nič sklenili. Zato ne bi hotel, da bi se o tem preveč govorilo, bolj izčrpno pa se bomo lahko pogovarjali šele tedaj, ko bo ekipa sestavljena.«
Marchi nam ni hotel kaj več razodeti o načrtih odbornikov. Prepričani pa smo, da bo 22. avgusta, ko se bodo začele priprave štandreške enajsterice, na seznamu sklicanih nogometašev tudi kakšno novo ime. S prihodom dveh ali več kvalitetnih igralcev pa bo Juventina lahko odigrala vidno vlogo tudi v drugi amaterski ligi.
(MAL)
SPDT
obvešča, da je na razpolago še nekaj prostih mest za »dolgi pohod« SPDT, ki bo od 20. do 27. t. m. v okolici Monvi-sa. Informacije in vpisovanje pri Ervinu Gombaču (tel. 754742) in na sedežu SPDT (Ul. sv. Frančiška 20, 2. nadstr., tel. 767304).
ŠD SOKOL
obvešča, da bo prvi odbojkarski trening za letnike 1972 in mlajše na igrišču Sokola 18. t. m. ob 19.30.
Lokostrelstvo: na tekmovanje za turnir Alpe-Adria
Predstavniki naše dežele najboljši
ttietn 0boto in nedeljo se je na nogo-•hedif111 *9rišču na Stražicah odvijalo st v n ar°dno tekmovanje v lokostrelca strVrlaVno za turrdr Alpe-Adria. h _eiišču so se zvrstili lokostrelci
heh oh ' ®11 80
dežel, Furlanije-Julij-se n Slovenije in Koroške, ki z0ni P0Inerili že drugič v letošnji se-lija v .rv° tovrstno srečanje je bilo juho v pLlPici, zaključno tekmovanje pa Kot °rtscllaKu blizu Celovca.
ci j7 _t najbolje odrezali lokostrel-nase dežele, ki so zbrali 39.461 stavtlj^ru9o mesto je pripadlo pred-
točk,
tudi t i|aa Prvem tekmovanju, so se
r-;	nQiVw"»lio nHrovali 1 nEnctrčM_
56 Jg(
Koro'šV»0rn Stovenije z 32.345 točkami,
Vsaki k Pa S° zbrali le 25'669 točk- V prerjot ,e90rtji sta posamezno deželo P. j j, avljala dva tekmovalca, edino bi rT1£ftt6 nastopala v popolni zased-Gorir C;ern K° sta ostali dve ekipi v V 7° doP°tovali dokaj okrnjeni. va); ast°pstvu naše dežele so tekmo-Pranorp Q triie Predstavniki Našega svoin rf i non' kr so dobro opravili ka p al090- Z 2.087 točkami je Zden-18 p, r at zmagala v kategoriji under 9ern m1118 Bensa pa je pristal na dru-2.476 t65-*'.11 med dečki (skupno je zbral Alekc °ck)- Manj sreče pa je imel točk	Coceani, ki je zbral 2.696
Seqel nk°nkur®nci under 18, ni pa po-delnice Vlsllk mestih skupne razpre-
. n konkurence za tekmovanje a so nastopili še drugi briški ■ Med dečki je Boris Lut-2.114 "ivm 3'^ ^ točk, Franko Baradel
^P-Adrfa0: lokostrelci ®an zbral
Na sru-Zotti pa t878-
trelcevIlkl: Postrojena vrsta lokos-Straži Z10 nog°metnem igrišču na trazicah. (foto Marko Lutman)
^	Dušan Jelinčič
Zvezdnate noči
Utrinki iz Karakoruma
Mrak
Ob mraku se dogodki zgostijo, kot da bi nanje legla nevidna plast sonca in teme obenem, kot da bi se le takrat zavedali, koliko si imamo povedati, kot da bi le takrat čutili potrebo po bližnjem. Takrat je najlepše, ko se človek razodene sočloveku. Takrat človek od sočloveka doživi razodetje ali razočaranje. In to je edino, kar je na naši poti resnično vredno: besede. Besede tistega, ki hodi pred teboj, utrinki tistega, katerega začutiš, da si želi pogovor.
Ob mraku se dogodki zgostijo. Ko hodim po razbitem ledeniku, kjer zevajo vse večja in hinavska brezna, se domislim na večer, ki sem ga pred dnevi doživel v Liligu, eni zadnjih zelenih oaz v Karakorumu. Bili smo Primorci: Bogdan, Matevž, Rado in jaz. Komaj pridobljeni, a že veliki prijatelji. Nič posebnega ni bil tisti večer, toda... Sedeli smo na kamenju in čakali mrak, med nami so se pletli vsakdanji pogovori. Toda... sedaj se zavem, da sem jih takrat prvič resnično spoznal. Toda ne v besedah, ki so jih izrekli, ne, spoznal sem jih preko besed, v nenapisanih vrsticah njihovih stavkov, v intonaciji njihovega glasu, v pogledih, ki so spremljali njihove besede.
Prijatelj je tisti, ki te spozna mimo besed, tisti, ki vsaj začuti, kako ti je takrat pri duši. Spominjam se, da smo, ko smo zrli v oddaljene granitne pakistanske špice, govorili o vsem mogočem, le o hribih ne. Pogovori o mogočnih osem-tisočakih, o velikih minulih odpravah, o mrtvih tovariših, o Bergantu, o Nejcu, o Bregarju so se pletli med nami, ko smo bili zbrani vsi, vendar pa ni bilo nič čustvenosti v teh pogovorih. Tisto smo takrat ohranili zase. Ni vsak trenutek primeren za to.
Ob mraku pa je čas za to. Vendar ni potreba, da govorimo o prijateljih, ki so za vedno ostali v objemu snega in ledu, ali ki so omahnili v sončnih domačih stenah. O njih nam je takrat vse jasno, imamo jih v srcu, kjer je tudi njihov prostor. Ob mraku pa so se pletli drugačni pogovori, so se razodevale drugačne skrivnosti. Kako živimo v dolini, v vsakdanjem življenju. Ali sploh znamo živeti v dolini. In zakaj nas hrepenenje vedno izžene iz nje. In nenadejano sem se zavedal, da se je takrat nekaj v odnosu do njih, do mojih Primorcev, premaknilo. Prvič sem jih sprejel kot ljudi, ki so mi resnično blizu, prvič kot prijatelje. Morda so odpadle maske, ki smo jih vsi nezavedno imeli, morda je le končno nastopil čas za to.
Bledikasto sonce
Jutri bomo že v bazi, mi kljuje v možganih. Približujemo se zadnji etapi, zadnjemu postanku, zaključku prvega dela naše poti. Ledenik
se spreminja, vreme se spreminja, vse se spreminja. Morda se tudi mi spreminjamo. Ko pridemo v Gore, nas preseneti predvsem rezkost, strogost tega kraja. Smo na neskončni ledeniški moreni, na neskončnem razbitem in tu že črnikastem ledeniku, v neskončnem Karakorumu. Kar zazebe me. In prvo, kar storimo, je, da gremo iskat vodo. Ker je ni. Ker izpod leda odteka le v neskončno počasnih kapljicah. In nad nami je neko stalno bledikasto sonce. Koprena oblakov je prekrila celotno nebo, nam pa je strahotno toplo, saj nas žarki divje božajo kar skozi belkasti pajčolan nad nami. Zvečer, ponoči pa bo mraz. Sedaj hodimo okoli z dežniki, ker je sonce na višini preko štiri tisoč metrov neusmiljeno, prav tako pa bo neusmiljeno mraz v temni dimenziji našega dne.
Morda sta nas hotela sonce in ledenik opozoriti, da je nastopil čas streznitve. Čas, ko gre zares. Do se-
Postanek v Goreju: z dežnikom proti soncu...
daj je bilo vse to, kar se nam je dogajalo, le priprava na veliki dogodek. Ta hoja, ti nosači, ti pogovori. Sedaj pa so pogovori različni. Vnašo ogrado, ,ki smo jo Primorci pripravili iz kamenja in kjer nameravamo spati, pride Viki in govori o Makaluju. Stvarno in natančno govori o tem himalajskem osemtiso-čaku, nato pa nakaže, da bomo na Broad Peak odšli čim prej. Če bo treba, še predno bomo popolnoma postavili bazo.
Viki odide in se zagrize v več desetmetrske ledene odlome v bližini. Vztrajno pleza in preizkuša svojo formo. Silvo in Pavle komaj čakata, kdaj se bo plezanja začela. Pravita, da že naslednji dan, ko bomo prišli v bazo. Tomo pa pravi, da ne potrebujemo poštarja, ki ga pravzaprav niti nimamo. »Na Jalung Kangu je bilo še slabše, ko smo imeli sela, ki nam je prinašal novice iz doline. Komaj so nam sporočili, da nas čaka v bazi pismo, smo naravnost zleteli iz gornjih taborov, da bi čim prej prebrali tiste vrstice, ki so nam jih poslali od doma. Kar hlastali smo po njih in čakali na pošto in ob tem čakanju bili nestrpni. Tukaj pa smo za dva meseca popolnoma odmaknjeni od sveta. Saj ne moremo zganjati kompromisov: ali smo na odpravi ali pa smo doma. Vmesne možnosti ni!«
v makVrt0Vska desetdnevna tura je naslednje leto vodila Anami OI1Ske ?ore' Najvažnejša akcija pa je bila odprava 9°rstvrna ki.sta 1° priredili komisija za odpravo v tuja S?DT S V1	zvezi Slovenije in Alpinistični odsek
SPDT O ^ru9im ie šlo za proslavljanje 80. obletnice tudi ^-letnice Planinske zveze Slovenije._Leto 1983 je desetih i Va:zen mejnik za dom Mangart v Žabnicah. Po letih težavne gradnje so ga takrat otvorili.
hov .acrtati je treba pomoč društvenih odbornikov in čla-Srnučaj organizaciji večjih prireditev, kot so deželna šolska izlet n S\ Prvenstva za slovenske šole vseh stopenj ali npr. ki So a Montaž, namenjen večji skupini otrok iz Benečije, Žabnicah na '■etovanju »Mlada brijeza« v domu Mangart v
julija	obletnice ustanovitve društva se je konec
^Olino Ao jPoc^0 članov na devetdnevno ekskurzijo v
vrsto tr ‘,-V tem desetletju so v okviru društva priredili je vsako iCi°nalnib akeij, kot je »Dan planincev SPDT«, ki leto jeseni (Samatorca, Repnič, Žabnice), leta 1983
je priredilo Srečanje zamejskih in obmejnih planincev v Nabrežini; vsako leto prireja društvo Zimske športne igre ali na Zoncolanu ali v Ravasclettu.
BRDA, BRIŠKI GRIČ
Vsa društva, ki sem jih doslej• omenil ali široko opisal, so bila z levega brega Soče. Na desnem bregu Soče sta telesna kultura in zlasti njen tekmovalni del imela precejšnje težave do pred nekaj leti. Do oprijemljivejšega premika je prišlo v tem desetletju. Naj omenim nekaj podatkov. Dolgo let — vendar le enkrat letno in torej brez neke stalne prisotnosti — so skrbeli za športna tekmovanja in za sestavo moštev iz Brd za razne druge prilike pri športnem društvu Brda. Višek so Števerjanski športni tedni dosegli še v prejšnjem desetletju, medtem ko so v tem desetletju nekoliko manj odmevni. Nekaj malega pobud in vedno samo enkrat letno so si privoščili tudi pri prosvetnem društvu Briški grič.
Ko smo že na desnem bregu Soče, ne morem mimo najmnožičnejše manifestacije s področja telesne kulture, ki se je razvila v tem desetletju in je v organizaciji naših društev, posebej društva Briški grič. Gre za množičen pohod iz Števerjana v Gonjače in nazaj ob priliki prvomajskih praznikov. Briški pohod se je razvil in dosegel največjo prisotnost osemsto udeležencev, vendar je ostal edini od vseh podobnih pobud, ki so se odvijale v Štandrežu, na Peči in na Vrhu. Otroci z Brd, mladina iz Nove Gorice, planinci in športniki iz Gorice in okolice, vaščani iz Stever-jana štartajo vsako prvo nedeljo v maju pod geslom delavskega praznika, s spominom na osvoboditev, za utrjevanje zdravja in preseganje meje: skladje med telesno kulturo, politiko in ljudskim praznikom.
NAŠ PRAPOR
V Pevmi pa je uspevala tako imenovana otroška telovadba oziroma strokovno povedano splošna telesna vzgoja za otroke. Tudi ta je pred nekaj leti zamrla. Vzporedno je raslo in se utrjevalo pravo športno društvo z uradnim sedežem v Pevmi. To je prava novost, dejanska drugačnost tega desetletja na desnem bregu Soče. V okviru kulturnega društva Naš prapor je stalno deloval športni odsek z namiznim tenisom, kot rečeno s splošno telesno vzgojo in občasno z odbojko ob raznih priložnostnih turnirjih in praznikih. Ravno odbojka se je izkazala za najbolj perspektivno. Pod vplivom in pritiskom hotenj in želja ostalih odbojkarskih okolišev in središč pri ostalih društvih so se odločili tudi v Pevmi za pot redne vadbe in vključitve v vsedržavno zvezo. Danes je Naš prapor skupaj z Valom, Domom in 01ym-pio eden od stebrov goriške odbojke. Poleg tega pa ustvarja pozitivno vzdušje v svojem delokrogu, kar recimo povzroča, da so Pevmci prisotni kot skupnost tudi ob rekreacijskih prilikah, ki ne sovpadajo z odbojko.
Tudi pri Našem praporu so se vključili v proces povezovanja in združevanja odbojkarskih moštev; pomanjkanje naraščajnikov v Pevmi, na Oslavju in v Podgori pa je povzročilo še drug pozitiven premik. Delokrog se je razširil na števerjansko ozemlje, od koder je generacija otrok, ki je nekaj let hodila k splošni telesni vzgoji v Gorico, prešla vsaj deloma k odbojki. Primer obrestujoče se naložbe, ki je bila opravljena v začetku osemdesetih let. Ni šla sicer v smer, ki smo jo takrat načrtovali, toda to niti ni važno: važno je, da ni bila storjena zaman.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 500,- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000,- din, trimesečno 17.000.- din, letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500.- din, trimesečno 12.000 - din, letno 45.000,-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000,-din, letno 75.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
A	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko Waltritsch
Član Italijan*1!®
vuA-ra rasopisn*
10. avgusta 1988
Po včerajšnjem sestanku z ministrom za civilno zaščito
Ravensko pristanišče ni zanesljivo za privez ladje s strupenim tovorom
RIM — Predstavniki dežele Emilije Rbmagne, ravenske pokrajine, raznih krajevnih ustanov in predstavniki trgovinske mornarice ter naravovarstvenikov so se včeraj sestali z ministrom za civilno zaščito Vitom Lattanziom. Od njega so želeli izvedeti, kam bodo zasidrali ladjo, ki je s tovorom strupenih odpadkov odplula iz nigerijskega pristanišča Koko proti Ravenni. Minister je povedal, da bo o tem danes odločal ministrski svet.
Po dveurnem sestanku je deželna odbornica Alessandra Zagatti seznanila javnost z vsebino pogovora. Uvodoma je srečanje označila kot »zelo negativno«. Sestanek so zahtevali, ker so »vse podatke dobivali le preko tiska«. Ministra so vprašali, kdaj bo ladja priplula v Italijo, kakšne snovi prevaža in v kolikšni meri ter kako jih nameravajo uničiti. Lat-tanzio pa jim je odvrnil, da »je o tem seznanjen, kolikor so oni«. Podpredsednik ravenske pokrajine Albonetti je časnikarjem povedal, da bodo v teku
dneva poslali predsedstvu vlade tehnično poročilo o stanju ravenskega pristanišča. »Če pa se ne bo nič spremenilo, bodo oklicali splošno stavko, uprava pa ne bo sodelovala,« je povedal Albonetti. V glavnem so ministru predočili dva problema. Prvi zadeva nezanesljivost ravenske luke (lani je v nesreči umrlo 13 oseb), drugi pa potrebo regulacijskega načrta na državni ravni, kar zadeva uničevanje strupenih odpadkov oziroma snovi.
Na tiskovni konferenci je Lattanzio povedal, da je odločitev o zasidranju ladje v ravensko pristanišče padla že pred njenim odhodom iz Nigerije na treh srečanjih, ki jih je sam imel z drugimi ministri, ki se ukvarjajo s tem problemom. »Mednarodna določila pač pravijo, da treba pred odhodom ladji nakazati kraj piristanka,« pravi minister. Pojasnil je, da je šlo za izjemno stanje, zaradi česar niso o tem obvestili krajevnih oblasti. Lattanzio je o celotni za-
devi obvestil predsednika vlade Ciriaca De Mito. »Sedaj pa iščem ministra za okolje in ministra za trgovsko mornarico, da ju seznanim s potekom dogodkov,«'je še dejal, »vsekakor bo moral predsednik vlade odločiti, če sklicati ministrski svet ali ubrati druge postopke.« O izbiri ravenske luke je pojasnil, da so jo izbrali »iž varnostnih razlogov« in ker tam deluje ENI, ki je državi pomagala, ko je prekinila diplomatske stike z nigerijsko vlado (slednja je dalj časa zadržala italijansko ladjo Piave s 23 mornarji na krovu). Čeprav ne ve, za kakšne snovi gre, je minister povedal, da na ladji ni radioaktivnega ne eksplozivnega materiala.
Po končanem zasedanju je parlamentarna zelena skupina naslovila predsedniku vlade oster protest zaradi »neverjetnega in neodgovornega vedenja ministra Lattanzia«. Poudarili so še, da je kot v primeru Zanoobie minister odsoten.
Na delo
v spremstvu
karabinjerjev
STILO (REGGIO CALABRIA) Delavci obrata Mangiatorella so pr®' dvčerajšnjim ostali doma, ker so P® I mafijci že nekaj tednov grozili, v^e' raj pa so šli ponovno na delo, vendar tokrat v spremstvu karabinjerjev' Tako se je vsaj začasno rešil hud P®" ložaj, v katerem so se znašli uslužbenci podjetja za ustekleničenje 1®' neralne vode in brezalkoholnih pija.Cl vprašanje njihove varnosti pa ostaja še vedno odprto.
Neznanci so namreč »toplo svetovali« (na mafijski način, seveda) delavcem, naj nikar ne hodijo v služh° in tako oškodujejo lastnika podjetja, ki se je vztrajno upiral vsakršnemu izsiljevanju in ni nikoli pristal na plačevanje mafijskih uslug.
Upokojenec ubil soseda
TAURIANOVA Nedaleč od mesta Reggio Calabria se je včeraj tragično zaključilo prijateljstvo med sosedoma. Priletni upokojenec Carmelo Sabatino je namreč vzel v roke lovsko puško in jo - iz še ne pojasnjenih razlogov - naperil proti 69-letnemu sosedu Giuseppeju Andreacchiu. Sabatino je ustrelil prijatelja, nato pa se je zabarikadiral v stanovanje in streljal nadvse, ki so se mu skušali približati. Šele kasneje se je 78-letni morilec pomiril in se predal policiji.
Sabatino ni bil povsem uravnovešen. Že pred leti se je zdravil zaradi hudih psihičnih motenj, poleg tega pa ga je često dajala božjast. Kljub težavam, ki jih je očitno imel, pa ni nihče zaslutil, da bi se lahko njegovo stanje tako zaostrilo in iz upokojenca naredilo morilca.	,
Šampanjec za kronano dete
V veliko veselje Londončanov je Sarah Vorška rodila prav 8. 8. 1988. Mamici in Elizabetini vnukinji so seveda nazdravili s šampanjcem... (Telefoto AP)
Ustanove hitijo s prodajo stanovanj v večjih mestih
RIM — Kot strela z jasnega je mnoge najemnike stanovanj v velikih mestih presenetila novica, da lastniki, ki so javne ustanove in velike zavarovalniške družbe, prodajajo stanovanja, v katerih že dolga leta prebivajo. Pri nakupu teh stanovanj imajo sicer stanovalci predkupno pravico, toda pogoji so izredno težki, predvsem pa je rok za odločitev zelo kratek. Najemniki morajo namreč že do konca avgusta sporočiti, če so pripravljeni odkupiti ta stanovanja.
Proti nameravanim prodajam so ostro posegli predstavniki sindikatov najemnikov stanovanj, ki lastnikom očitajo, da so se za prodajo odločili v času dopustov, poleg tega pa so predlagali posojila z oderuškimi obrestmi, ki najemnikom ne dajejo nikakršnih možnosti za odkup stanovanja.
Glavni razlog za prodajanje stanovanj mnogi vidijo v tem, da bo kmalu odobren zakonski osnutek, ki predvideva reformo stanovanjskih najemnin, v pripravi pa je tudi zakonski ukrep ministra za delo Formice, ki naj hi urejal problematiko stanovanjskega prp' moženja zavarovalnic in zavodov za socialno skrbstvo. Oba ukrepa naj bi zmanjšala zanimanje za vlaganje v stanovanj3' Najbrž pa ne bomo daleč od resnice, če zapišemo, da ustanove in zavarovalnice stanovanja prodajajo tudi zaradi visokih cen, ki vladajo na tržišču-Cene stanovanj naraščajo namreč že od lanskega leta; pri tem pa še posebej raste vrednost stanovanj v središču ali neposredni bližini središč v velikih italijanskih mestih. In prav v velikih mestih ustanove in zavarovalnice tokrat ponujajo največ svojih stanovanj....
Za Carrerasa triumf v Veroni
Slavni operni pevec Jose Carreras, ki je srečno prebolel levkemijo, je bil predsinočnjim deležen triumfalnega sprejema na gala večeru v veronski areni. Večera so se udeležile najvidnejše operne zvezde, ki so dale tako svoj doprinos k razvoju Carrerasove pobude za boj proti levkemiji (Telefoto AP)
Težavno sožitje med ljudmi in ognjeniki na Japonskem
TOKIO — Na celem svetu posveča svoje življenje nadzorstvu vulkanov, ki bi lahko izbruhnili, le 250 znanstvenikov. Večina od njih pa opravlja svoj posel v bogatih državah, tako da je rizik nesreče zaradi vulkanskega izbruha skrajno neenakomerno porazdeljen, kar je v škodo državam v razvoju. Poleg tega samo 17 držav opazuje vulkane. To je glavno sporočilo mednarodne konference o vulkanih, ki je bila pred kratkim v Kagošimi, na njej pa je sodelovalo približno 400 vulkanologov iz 30 držav.
Iz raziskav izhaja, da je na Zemlji 82 ognjenikov, označenih kot izjemno nevarnih. Ta klasifikacija pa ne pomaga mnogo, saj npr. vulkan El Chicon, ki je v Mehiki leta 1982 povzročil 2.000 smrtnih žrtev, in vulkan Nevado Del Ruiz, katerega izbruh je terjal 2.500 žrtev, nista bila na seznamu »izjemno nevarnih«. Vzrok za to tiči v dejstvu, da vulkano-logi niso še v stanju točno predvidevati izbruhe.
Na Japonskem je 77 vulkanov, od katerih je 17 »izjemno nevarnih«,, eden pa dnevno bruha. Vulkanologi si ne morejo razložiti, zakaj Japonci stanujejo prav na vznožjih aktivnih vulkanov. Dejstvo je, da so obronki vulkanov polni vasi in naselij in da so vulkani v tej državi turistična atrakcija. Ljudi pravzaprav pretirano ne skrbi dejstvo, da bi hrib lahko vsakčas eksplodiral. Po njih se sprehajajo, zahajajo v kratere, kopajo se v njihovih toplih izvirih itd.
. Na Japonskem se je zadnja vulkanska nesreča pripeti^ pred več desetletij, tako da ljudje pozabljajo na nevarno^1 ki so ji izpostavljeni. Poleg tega so prepričani, da zncttj' stveniki in moderna tehnika lahko natančno predvidijo ,f! tako preprečijo katastrofo. Vulkanologi pravijo, da je 10 »nevarna pomota«.
Usu je eden od najbolj aktivnih ognjenikov, pod njim Pa so tri prikupna naselja. V večjem izbruhu so pred 11 letI umrle 3 osebe, znanstveniki pa se še sprašujejo, zakaj Ij11®' je naprej živijo na tako nevarnem območju.
Japonska je v opazovanju vulkanov in predvidevani11 izbruhov prva država na svetu. Vulkanologi pa pravijo, bi imeli roke vezane, četudi bi lahko točno napovedo' izbruh. Lahko bi namreč edinole posredovali svoje slutnie krajevnim oblastem v upanju, da jih bodo poslušali. lasti pa celotni zadevi bolj malo sledijo. Na Japonske^1 npr. na ognjeniških področjih ni oznak, ki bi opozarjale nevarnost, kar sploh ni dobro za turizem. Poleg tego hj javnih navodil, katere poti ubrati v primeru izbruha. Top1 izvirki vulkanskih mineralnih voda privabijo na kopohr. mnogo ljudi, ki se očitno ravnajo po načelu »znanstvenik1 lahko dandanes vse predvidijo«. Znanstveniki pa pona'1' Ijajo, da ni tako, a jih nihče ne posluša...
Preiskava o nesreči pri Liparih še teče
LIPARI Komandant pristaniškega poveljstva na Liparih Qu-inzio je včeraj zaslišal pet članov posadke hidrogliserja, ki je v soboto ponoči trčil v motorni čoln in povzročil smrt treh in izginitev ene osebe. Ouinzio vodi preiskavo vzporedno z namestnikom državnega pravdnika Serraino iz Messine.
Vseh pet članov posadke je potrdilo, da je bil motorni čoln neosvetljen. Izjavili so tudi, da sta oba preživela potnika na čolnu takoj po nesreči povedala, da je luč na krovu čolna pregorela. Pristaniško poveljstvo je tudi že obtožilo lastnika nesrečnega čolna Giuseppe Zaio, ker je izplul brez svetlobnih naprav.
Še naprej pa iščejo truplo Lui-gija Scoglia, ki je najbrž umrl pod propelerjem hidrogliserja. To domnevo potrjujejo tudi nekateri kopalci, ki so včeraj v bližini kraja nesreče v morju opazili del lasišča, ki naj bi pripadalo Scoglii.
Iz Rima v Salsomaggiore
Brhka dekleta se pripravljajo na tekmovanje mls Italija. Letos jim bo Pryp) sodila žirija televizijskih gledalcev	(Telefoto A