Naročnina mesečno 25 Din. za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi al. 6/111 VENEC Telefoni uredništva: dnevna služba 205» — nočna 2996, 2994 ia 2050 lakaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka ia dneva po praznikn ček. račun: Ljubljana št. 10.0511 in 10.349 za inserale; Sarajevo štv. 7565 Zagreb štv. 59.01t, Praga-Dunaj 24.79? Uprava: Kopitarjeva b, telefon 2993 Važen moment na Balkana Bolgarija je naenkrat postala zelo važen faktor balkanske in mednarodne politike. Dozdaj je bilo takorekoč načelo bolgarske diplomacije, da je ostajala popolnoma v ozadju, se ni vezala z nikomur in se samo prizadevala, da si ohrani ali pridobi simpatije vseh velesil brez izjeme. Ta taktika se je opravičevala s tem, da mora Bolgarija gledati, da omili posledice težkih obveznosti, ki eo ji bile naložene po nesrečnem izidu svetovne vojne. Te politike se je držal več ali manj dozdaj vsak bolgarski režim, čeprav se je s tem izpostavljal napadom opozicije, od katerih je vsaka smatrala za svoje glavno orožje proti vladi očitek, da je Bolgarija mednarodno popolnoma osamljena. Zdi se, da so režimi imeli prav, da 6e niso vezali z nobeno skupino evropskih velesil, zakaj danes, ko so mogočne sile na delu, da v vzhodni Evropi ustvarijo nov položaj, iščejo drugi Bolgarijo, ne da bi bilo treba njej napraviti kakšnega koraka. Septembra meseca pričakujejo v Sofiji poseta turškega ministrskega predsednika izmet paše, ki ga bo spremljal zun. minister Ruždi bej, potem se poda šef bolgarske vlade Mušanov v Atene, oktobra je napovedan v Sofiji obisk romunskega zunanjega ministra Titulescu-ja, 25. oktobra pa se bodo v Ankari sestali vsi šefi balkanskih držav kakor tudd vseh drugih sosednih držav Turčije, da počastijo desetletnico moderne turške republike. Da se bodo ob tej priliki vršili važni razgovori o perečih vprašanjih Balkana in svetovne politike sploh, se pač razume samo po sebi. Znano je, da so se vzhodne države, ki 90 sklenile med seboj z Rusijo na čelu pakt o ne napadanju, v členu 5 takozvane londonske pogodbe obvezale, da se bodo med seboj podpirale tudj v slučaju, če bi bila kakšna članica pakta napadena ali nadlegovana po kakšnih četnikih. Ker je ta stvar očitno naperjena na a d reso Bolgarije, kjer Makedonci vzdržujejo neke vrste stalno gverilsko vojsko proti Jugoslaviji, so se v Bolgariji zavedli, da ne bodo mogli več vztrajati pri svoji dosedanji taktiki pasivnosti. Četudi bi sosedi Bolgarije pa velesile, ki stoje za njimi, ne prišli sami do nje, da 9e medsebojni odnosi razčistijo, bi se morala Bolgarija hočeš nočeš odločiti za to, da stopi sama iz svoje izolacije. Tem bolj ugodno zanjo, da so prevzeli iniciativo drugi, ker je v sedanjem momentu pač od Bolgarije odvisno, kakšna skupna smernica balkanske politike se bo uveljavila za bodoče in ali je taka 9mernica sploh mogoča. Na Balkanu se zdaj določno kažeta dve tendenci: italijanska in francoska. Italija gre za tem, da bi se sklenila, zveza med Turčijo, Grčijo in Bolgarijo, ki bi seveda bila pod njenim blagohotnim pokroviteljstvom in bi izgledala na zunaj kot »nov kamen v zgradbi evropskega miru«. Mussoliniju se je posrečilo, da je za tak pakt ustvaril izvrstno j razpoloženje in da ga je obenem prikazal kot para- j lelno akcijo, ki se krije s prizadevanji francoske politike, da bi se majajoča stavba evropskega miru in solidarnosti cementirala; in prav nobenega dvoma ni, da marsikdo v to tudi veruje. Na drugi strani pa imamo Francijo, koje paralelna akcija se, j to se razume, tudi krije z italijansko v želji po soglasju mednarodnega koncerta, dasi počiva na čisto drugi kombinaciji. Francoski načrt gre namreč za tesnejšo zvezo med Romunijo, Bolgarijo in Jugoslavijo ter je za advokata tega načrta določen nadvse spretni g. Titulescu, ki je znan kot prvovrsten posredovalec med najnasprotnejšimi tendencami. Še večjo slavo pa bi si pridobil tisti diplomat, ki bi obe te kombinaciji — italijansko in francosko — združil pod nadstavbo (tako se namreč glasi najnovejši izraz za tako stvar) kakšnega splošnega balkanskega pakta ali balkanskega Lo-carna. Turšiki in grški diplomaciji ne bo pač težko pridobiti Bolgarijo na vojo stran, ker so za to dana srečni predpogoji .Med Turčijo in Bolgarijo sploh ne obstojajo nobeni spori, kar se pa tiče Grkov, je sedaj tam, ko je odstopil veliki bolgaro-mrzec Venizelos, na vladi struja, ki proti Bolgarom nima ničesar. Caldaris je Skrivaj monarhist in grški monarh isti so z Bolgarijo vedno simpati-zirali. Tudi žive grški monarhisti vedno pod psihozo nekega (seveda neobstoječega) geopolitičnega pritiska Jugoslavije na Solun in Egejsko morje in imajo zato v svojih mednarodnih računih vedno pripravljen prostor za Bolgarijo. Seveda zahtevata Grčija in Turčija od Bolgarije, da se enkrat za vselej odpove svojim zahtevam po Makedoniji in j Trakiji, oziroma po Drinopolju in Dedeagaču. V j zameno za to bi Bolgarija dobila v Turčiji, ki je j danes tudi v vojaškem pogledu vse kaj drugega, i kakor pod režimom propalih sultanov, močno krit- i Je za hrbtom, Grčija pa, ki vojaško pač ne pomeni preveč, bi bila drugi največji odjemalec bolgarskih agrarnih produktov, kar je bila vedno, dokler ni nastopilo zadnja leta med obema državama napeto razmerje. To bo torej predmet razgovorov med turškimi in bolgarskimi državniki v Sofiji ter med Mušanovom in Caldarisom v Atenah. Precej drugačni pa bodo razgovori med Titu-lescom in Mušanovom oktobra meseca v Sofiji. Titulescu bo predvsem delal na zbližanju med Bolgarijo in Jugoslavijo, oziroma na bloku Romunija-Jugoslavija-Bolgarija, ki naj bi se naslonil na Malo zvezo in tako Bolgarijo tudi vključil v vzhodni pakt, kar bi vsekakor pomenilo dejstvo vprav epo-halnega pomena, saj bi na ta način bile zvezane med seboj vse slovanske države Evrope brez izjeme. Razen svoje znane diplomatične spretnosti se bo Titulescu lahko pri tem naslanjal tudi na Malinova, predsednika bolgarske poslanske zbornice, ki je od nekdaj odiočep . .jatelj Francije, ker stoji na stališču, da je v,/Ostavitev Bolgarije kot važne balkanske sile mogoča samo, če se Bolgarija nasloni na Francijo in na njene zaveznike, ta politična struja je v Bolgariji znatno močnejša, nego se navadno misli, in Titulescu je državnik takega formata, da tudi taka naloga zanj ni pretežka. Malinnv je v Londonu, kjer je 'jot bolgarski delegat nedavno dolgo bival, imel tozadevne razgovore in posvete in ko se bo Titulescu pojavii v Sofiji, kaetr od čaaa vojne ni bil še noben -'«nu»- Skrbi in borbe Katoliške Cerkve ... Vzgled katoliške AIzacije Naval iramasonov na verske šole Herriot, ki se je po vojni prvi zaletel v verske šole. Naskok na šolo Strasbourg, 4. avgusta 1935. Na letnem kongresu francoskih učiteljev, ki so v veliki večini organizirani v socialističnih in komunističnih stanovskih organizacijah, je letos bolj kot druga leta razburjalo duhove vprašanje šolstva v bivši Alzaciji in Ločeni. Številni so bili govorniki, ki so se za .o priložnost zavili v patriotični suknjič in v imenu republike in svobode zahtevali od vlade, naj jim pomaga »da se zatre delovanje katoličanov, ki je državi škodljivo«. Nekateri delegati so se z začudenjem vpraševali, kako je mogoče, dn »francoska vlada 15 let po osvoboditvi pošilja katoliške učitelje in nastavlja katoliške uradnike po Alzaciji«. Drugi zopet 60 se spravili nad nekatere ministre ter jim v »imenu svobodne vesti in republikanskega mišljenja« očitali, da jih »ne podpira v zadostni meri v boju proti klerikalizmu«. »Mesto, da bi se Alzacija in Lo-rena polagoma prilagodili zakonodaji v ostali Franciji, se bo menda Francija prilagodila razmeram v Alzaciji-Loreni«, je potožil neki delegat ter nato poslal poslednje svečano 6varilo odgovornim oblastem v Parizu: »Pazite, pazite! Če ne boste vpeljali nemudoma brezverske šole v Alzacijo in Loreno, boste doživeli, da bo AI-zacija-Lorena zaradi početja duhovnikov in klerikalcev za vedno izgubljena za Francijo.« Kongres je sprejel tudi zelo ostro resolucijo, v kateri naznanja, »da se bodo laični (to je brezverski) učitelji s pomočjo drugih somišljenikov sami spravili na delo, da nadomestijo brezbrižnost vlade in izvedejo po vsej Alzaciji-Loreni brezobziren boj proti duhovnikom in klerikalcem, da se vendar enkrat uvede laična (brezverska) šola, da se preprečijo številne zasebne šole, ki jih odpirajo katoličani in celo redovniki in da se iz učiteljskega osobja iztrebijo vsi elementi, ki so sovražni laičnemu (brez-verskemu) pojmovanju šolske vzgoje in 60 največja opora klerikalne akcije.« Kapitulacija francoske vlade Francoska vlada se je očividno splašila teh groženj učiteljstva, ali pa je radevolje segla po tej priliki, da zopet poseže v šolstvo bivše AI-zacije in Lorene. Kajti državnii podtajnik Guy La Chambre, ki načeljuje oddelku za Alzacijo in Loreno, je ravnokar izdal značilen razpis, kti zadaje globoko rano šolskemu režimu, ki je obstojal dosedaj v _ obeh osvobojenih provincah. Pritisk svobodomiselnih lož, svobodomiselne lige za šolstvo in marksističnega sindikata francoskih učiteljev je dosegel svoje. Dosedaj namreč je v Alzaciji in Loreni veljalo, da morajo vsi otroci obiskovati verouk tako v osnovnih kakor v srednjih šlah. Oproščeni verouka so bili samo oni otroci, kojih starši so zaprosili oprostitev pri državnih šolskih oblasteh in sicer v primeru osnovnih šol prefekta departementa, v primeru srednjih šol pa podprefekta okrožja, in so do-tične oblasti tej prošnji ugodile. ski državnik, bo brez dvoma sprejet od mnogih krogov z velikimi simpatijami. Seveda — težave, kd se bodo morale na poti do sporazuma med temi tremi državami in do splošnega balkanskega pakt premagati, 90 kljub Franciji prijaznemu razpoloženju Mali nov a in njegovih prijateljev slejkoprej zelo velike. Nasprotniki sporazuma z Jugoslavijo — zakaj to je glavni problem pri tej stvari — računajo s kraljem, ki se v kratkem poda v Italijo na po9et h kralju Viktorju Emanuelu, ki pa tam gotovo ne bo razpravljal samo o rodbinskih vprašanjih. Tudi Mušanov, bolgarski ministrski predsednik, je s svojimi simpatijami bolj na strani Italije nego Francije, čeprav se odkrito do sedaj ni izjavil ne za eno ne za drugo. Znano pa je, da 9e on z Mnlino-vim ne strinja. Tretji faktor, ki v Bolgariji žali-bog še vedno odločuje v bitnih vprašanjih narodne politike, so Makedonci, ki že zdaj prizadevanja g. Titulescua spremljajo s čustvi, ki so vse kaj dm-gega ko prijateljska. Na vsak način živimo v zelo važnem momentu balkanske in evropske politike, ko gre za rešitev najvažnejšega vprašanja na jugovzhodu Evro(>t* i n ko se bo pokazalo, ali w> balkanski državnika kos temu problemu. Ali ie A'racija katoliška? V Alzaciji-Loreni obiskuje osnovne šole 215.92? šolskih otrok. Za oprostitev od verouka je zaprosilo samo 437 otrok ali 0.02 odstotka. Ko so svobodomiselci in marksistični učitelji naskakovnli Marchandeaua, prejšnjega državnega podtajnika za AIzacijo-Loreno in dokazovali, kako vsa patriotična in republikanska dežela naravnost vpije po »svobodi vesti«, jim je vrgel v obraz to statistiko brez vsakega nadaljnjega prerekanja. Toda mirovali niso in sedaj, ko je prevzel nasledstvo Marchandeaua sedanji podtajnik Guy La Chambre, so, kot j smo rekli, naskok ponovili in zares dosegli, da j so oprostitve od verouka postale odslej lažje. ' Po novem razpisu zadostuje namreč, da starši pošljejo pismeno izjavo predstojniku osnovne ali srednje šole, da njihovi otroci ne bodo obiskovali verouka. Na ta način namreč upajo nasprotniki cerkve, da bodo lažje dosegli, da se postopoma ukine verouk v vseh šolah, ki naj bi postale po francoskem vzorcu popolnoma učiteljstvo bo izvajnlo v tisku in z osebnimi stiki pritisk na starše, da osvobodijo otroke od verouka. To bo tem lažje, ker v sedanji levičarski vladi lahko svobodno razpolagajo z državno trobojnico monopoliziranega patriotizma in ker bodo operirali z geslom, da sta »duhovnik in kleriknlizem sovražnika domovine«, in dn jih je treba zaradi tega izpodriniti povsod. Odgovor: »Branili se bomo z vsemi silami proti brezverski šoli v Alzaciji" Vrhovni odbor Katoliške Lige v Alzaciji in Loreni, ki predstavlja dejansko vso Alzacijo in Loreno, se je takoj sestal k posvetovanju in poslal državnemu podtajniku Guy La Chambre oster protest, iz katerega posnemamo samo po-glavitnejše točke. Mesece in mesece že so svobodomiselci uad legovali vlado, da naj v imenu svobode vesti znova oskruni svečane obljube, dane Alzaciji, ko se je vrnila nazaj k svoji materni zemlji in da razširi zaseko, ki jo je zadal našemu šolstvu Herriot 1. 1925. In vlada se je framasonoin vdala. To je ono veliko dejstvo, ki ga ugotavljamo. Mi sc ne bojimo sovražnih napadov frnmason-skih lož, niti Svobodomiselne šolske lige, niti marksističnega sindikata francoskih učiteljev, toda mi moramo zabeležiti s tužnim srcem, da se je sedaj celo vlada sama pridružila razde- jalnemu delovanju teh protiverskih agitatorjev. Nova naredba državnega podtajništva za AIzacijo-Loreno ni nič drugega, kakor kapitulacija pred franiasonsko šolsko ligo, ki je zahtevala v resoluciji dne 21. majnika, da se mora dati otrokom svoboda vesti, kar naj bi bila prva etapa do cilja. Cilj pa je uvedba brezverske šole v vso Alzacijo-Loreno. Katoliška liga Alzacije-Lorene se bo branilo z vso silo proti tem napadom na alzaško šolstvo. Kot v letih 1924—1925, bomo tudi danes postavili zedinjeno fronto nl-zaških katoličanov nasproti vsem napadom sovražnikov vere in verskega pouka.« Zanimivo poglavje v politiki »laičnega izenačevanja Alzacije-Lorene z ostalo Francijo« se začenja. Zasledujmo z budnim očesom sredstva sovražnikov verske šole in način obrambnega boja alzaških katoličanov. J. R. Avstrija - sama Fijasko pakta 4 Velesile ne bodo protestirale v Berlinu London, 7. avg. ž. Berlinski dopisnik »Time-sa« javlja, da je po sporazumu med zapadnimi velesilami in Italijo v zadnjem trenutku izostala skupna demarša Velike Britanije, Francije in Italije pri Nemški državni vladi radi protiavstrijske propagande. Napravljen pa je bil neke vrste pripravljalni korak italijanskega veleposlanika. Ta diplomatska akcija pa ni imela uradnega značaja, temveč je bil izvršena v prijateljski obliki. Italijanski veleposlanik je namreč v prijateljskem razgovoru obrazložil nemškemu zunanjemu ministru von Neurathu stališče svoje vlade v zadevi pre-letavanja nemških letal nad Avstrijo. Razen tega je italijanski veleposlanik napovedal zaključni korak Velike Britanije in Francije v isti zadeva. Zunanji minister von Neurath je radi tega posetil včeraj v Berchtesgadenu državnega kanclerja Hitlerja, ki pa zaradi delikatne zadeve ni mogel izdati končnega sklepa. V Londonu se čuje, da bo v teku današnjega dne objavljena izjava nemške državne vlade in da bo od vsebine te izjave odvisno, če se bosta prijateljski akciji pridružili danes ali pa najpozneje jutri Velika Britanija in Francija. Tako se hočejo izogniti občutljivosti nemške vlade, obenem pa si hočejo prihraniti tudi diplomatski poraz. V londonskih političnih krogih se na-glaša, da sprememba taktike v zadnjem trenutku še ne pomeni spremembe stališča velesil. Httlerjevci v Italiji fašisti pa v Nemčiii Rim, 7. avg. ž. Pakt štirih zapadnib velesil je Italija ratificirala in se sedaj pričakuje, da ga bodo ratificirali še drugi parlamenti in da bo še v teku tega meseca izvršena izmenjava ratifikacij- skih dokumentov. Pogodba torej še ni veljavna, ker še ni ratificirana. To se podčrtnje posebno sedaj, ko bi moralo ostale tri velesile, ki so včlanjeno v paktu, ukreniti v Nemčiji skupen korak radi kršitve versajske pogodbe od strani Nemčije, ki se je obvezala, da ne bo kršila neodvisnosti Avstrije in da ne bo pustila leteti svoja letala nad avstrijskim področjem. Ta intervencija ima namen, da pokaže, da se Velika Britanija, Francija in Italija nahajajo na isti liniji in da radi tega, ker je Nemčija podpisala pakt četvorice, njihova demarša v Berlinu ne bo imela značaja opomina ali protesta. Upravičeno se je pričakovalo, da bo v tej intervenciji Italija igrala glavno vlogo in lo se je tudi zgodilo. Fašistični tisk o vsej zadevi skoro ne poročni ničesar. Jasno se vidi, da italijanski vladi formalnost ratifikacije pakta služi kot opravičenje, medtem ko fašistični avanlgvar-disti delajo izlete po Nemčiji in Avstriji, hitler-< jcvci, heimwehrovci in ostali člani avstrijske patri olične fronte pa po Italiji, kjer zahtevajo, da Italija ne sme ukreniti prav nobene intervencije, pa tudi ne prijateljske v cilju, da se nemška politika koordinira s politiko drugih zapadnih velesil, pa tudi takrat ne, če gre za samo neodvisnost Avstrije. London, 7. avg. tg. Kakor javlja Reuterjev urad iz Berlina, je nemška vlada, ne da bi čakala na francosko-angleško detnaršo, sporočila velesilam, ki so podpisale pakt četvorice, da ho v bodoče storila vse, kar ji bo mogoče, da bo preprečila propagandne polete nemških letalcev čez avstrijsko ozemlje in tudi predavanja v radiu, namenjena za Avstrijo. Angleški listi tolmačijo rezervirano zadržanje ftaliije v vprašanju te demarše kot zavestno demonstracijo proti mirovnim pogodbam. Irska je dobila svoje „modre srajce u De Valera, predsednik Irske. Dii nvgiimtt. postaja iz dneva v dan vse bolj napet. Sldošuo Nevarnost fašizma za vlado de Vafera mislijo, da Irska, ki je preživela relativno dolgo dobo miru, zopet stoji pred ponovnimi krvavimi dogodki. Odločitev bo padla še v teleu tega tedna. Vse je odvisno od tega, če sc bo Vnleri posrečilo zadušiti gibanje fašistične organizacije, ki si jc nadela ime »nacionalna garda« in če se mu bo posrečilo preprečiti veliko parado, ki so jo nacionalisti napovedali za prihodnjo soboto. Zadnje dni, odKnr je vojaštvo zavzelo vsa javna poslopja v Dublinu, jc bilo aretiranih mnogo pristašev nacionalne garde, tnkozvnnih »modrih srajc«. Izvršene so bile številne preiskave, da bi se našlo orožje, ki ga skrivajo pristaši »modrih srajc«. Znano je namreč. da je silno pričelo cveteti tihotapljenje orožja nn Irsko in da nacionalna garda že razpolaga z ogromnimi količinami. Medtem pa je vodja omenjene garde, general 0'Duccy izjavil, da »modrih srajc« ne bo oborožil in da bodo njegovi pristaši pri sobotni demonstraciji imeli samo palice. Edini cilj tega pokreta je. da se prisili de Valero, da razpiše nove volitve, ki bodo dale irskemu narodu možnost, du se izjavi v vseh aktualnih vprašanjih. De Valera ____,._i:4.._I. „I-I__:t IHHT fllll n imiiii .uiiiTiin m jc -nu nu, da /. vsemi sredstvi brani svnio vlado. Nemški katoličani po konkordatu Nezaupanje v dobro voljo Hitlerja raste n Sodba „La Croix Odkar je nemška vlada v zelo surovem uradnem komunikeju odgovorila na razlago nemškega konkordata »Osservatore Romana«, je nemški tisk kakor na povelje utihnil. Očividno nemška vlada nima poželenja, da hi nadaljevala polemiko s sveto Stolico. Sicer je res, da je konkordat že prinesel nekaj dobrega. Številni incidenti, ki so zastruplje-vali ozračje zadnje tedne, so prenehali in nemir, ki se je polaščeval katoliških krogov v Nemčiji, se je polegel. Zdi 6e, kakor da se je vrnil med nemške katoličane mir, da se vrača tudi zaupanje, med tem ko preživljajo protestanti najhujše ure razburjenja ob zmagoslavju nacionalističnih tendenc v •voji cerkvi. Toda na drugi strani pa bi ne bilo popolnoma prav, če bi trdili, da so vsi nemSkl katoličani tako mirni in tako polni zaupanja kot so državni pod-kancler von Papen in nekateri očetje benediktinci U Maria Laacha ali iz Grisaua, ki vsi spadajo k takozvanim čistim konservativcem katoliške Nemčije. Mi tudi nočemo trditi, da takoimenovani liberalni katoličani, ki so v sedanjem metežu izgubili tss ovoje organizacije in se poslovili od politike, odrekajo vsako dobro voljo sedanjemu državnemu kanclerju Hitlerju, ali da mu kar v naprej podtika-vajo namen, konkordata, ki ga je podpisal, nikdar ne izvajati. Ne toda v nasprotju s konservativnimi katoličani Papenovega kova mislijo ti liberalni katoličani, da bo kancler Hitler pač moral v prvi vrati Csluiati »svoje ljudi«. On osebno bo bce* dvoma tel spoštovati besedilo ln duh konkordata, toda kaf bodo k temu rekli »njegovi ljudje«? Ali navsezadnje Hitler kljub najboljši volji vendar 1« ne bo prisiljen, da se oddalji od katoličanov pri izvajanja tvojega idejnega programa, ki jc ▼ nekaterih točkah nasproten katoliškim načelom? Ali v tem primeru n« bo moral pogaziti duh konkordata če že ne njegovih črk. Ali smemo opravičeno pričakovati, da bo znal zadrževati »svoje ljudi« in da bo žrtvoval del svojega idejnega programa, samo da vzdrži mir • katoliško Cerkvijo? Da povemo par dejstev. Brezusmiljeni boj proti fcidom ne more najti odobravanja niti pri konservativnih niti pri liberalnih katoličanih. Ali ga bo Hitler in »njegovi« zaradi tega apuaiil? In zakon o sterilizaciji, ki zadira ▼ osnovna načela krščanstva? Katoličani na to ne morejo pristati, nikdar ln nikoli! Ali se bo vdal Hitler? Ali se bodo vdali katoličani, ki so prestopili pod Papenoro zastavo ▼ režim?« »Germania«, ki je glasilo režimskih, torej konservativnih katoličanov, molči ln ta molk k tako važnim problemom, glede katerih mora katolicizem zavzeti jasno stališče, vzbuja začudenje in dviga nezaupanje liberalnih katoličanov do Hitlerja, čel, da tudi po konkordata ni vse tako lepo in mirno, kot bi radi naslikali Papenovi konservativci. Ta pasivnost nemških katoličanov, ki so s Pa-penom šli ▼ režim, njihova servilna poslušnost, njihova, da ne rečemo, strahopelnost, napoveduje težko prihodnjost z »katolicizem, če bo Hitler in »njegovi« hotel povsod in v vsem uresničiti »svojo« politiko. Sterilizacijo ^Osservatore Romano": Proti krščanski, morali Glede novega nemškega zakona, ki uvaja sterilizacijo, piše »Osservatore Romano«: Na seji 14. julija je nemška vlada sprejela zakon, ki določa sterilizacijo državljanov v primeru očitne nevarnosti, da se podedovana bolezen prenese v novi rod. Zakon odreja, naj se sterilizacija izvrši na zahtevo prizadetega, aU njegovega varuha ali katerekoli osebe, ki mora skrbeti za njega, ali na zahtevo kvalificiranega zdravnika ali ravnatelja kakega zavoda. O zahtevi bo odločilo sodišče, ki ga sestavljajo en pravnik in dva zdravnika, izmed katerih je eden specialist za zadevno dedno bolezen. Prizadeti bo lahko vložil priziv proti razsodbi tega sodišča na posebno sodišče, katerega odločba bo pravomočna. Ta odlok se lahko izvede tudi proti tistemu, ki je proti sterilizaciji in je torej ni zahteval. V tem primeru poj-iejo stroški za sterilizacijo na račun bolniškega zavarovanja. Nemški katoliški listi so umestno takoj proglasili to odredbo za neskladno z jasnimi načeli krščanske morate, ki daje zakonu smoter spočetja in ne more pristati na to, da bi se iz-prcvrgel v nekaj drugega ter radi tega ne dopušča nikake omejitve razen naravne zdržnosti. Tako so tudi nekateri nekatoliški listi ugotovili, da se zakon o sterilizaciji nc sklada s tem, kar uči katoliška cerkev v tem vprašanju. Saj piše n. pr. »Vossischc Zeitung«: Narodno socialistični zdravniški krogi so z veliko odločnostjo zahtevali sterilizacijo in to zahtevo utemeljevali s tem, da je sterilizacija neposredni postulat plemenske ideologije. Toda to katoliška cerkev iz verskih motivov odbija s prav takSno odločnostjo. Znano je, da enciklika Pija XI. o krščanskem zakonu obsoja vsa sterilizacijska dejanja. Proti vsaki pravičnosti, proti vsakemu pravu je, pravi enciklika, da si državna oblast prisvaja moč, ki je po pravici nikdar ni imela niti ne more imeti. Papeževa enciklika: Družina je nad državo »So namreč ljudje,« tako pravi enciklika, »ki v pretirani skrbi za evgenične smotre ne dajejo samo nasvetov, kako bolje zagotoviti močen in zdrav rod, kar seveda zdravi pameti ne nasprotuje, ampak ki odkazujejo temu evgeničnemu namenu prvo mesto, celo pred nameni višjega reda. Ti namreč hočejo, da bi javna oblast izključila od 'akona vse, od katerih je po zakonih in mnenjih njih znanosti radi dedovanja pričakovati le t.ezdrav in malovreden zarod, četudi so samoposebi sposanni za zakon. Da, Se več, zahtevajo celo, da takim v imenu javne oblasti tudi proti njihovi volji zdravniki z operacijo vzamejo rodno moč, in sicer ne za kazen za kake nravne zločine, ali da bi jim onemogočili zopetne take zločine, ampak ker proti vsakemu pravu prisvajajo svetnim oblastem p'-'-vico, ki je nikdar niso imele in'je pravoma iire i ne morejo. Vsi, ki tako delajo, zmotno pozabljajo, da je rodbina višja od države in da se ljudje v prvi vrsti ne rojevajo za svet in časnost, ampak za nebesa in večnost. Gotovo ni dovoljeno ljudem, ki so v vsem drugem za zakon sposobni, ki pa bodo kljub vsej skrbnošti domnevno rodili le manjvreden zarod, samo radi tega naprtiti veliko krivico, če sklenejo zakon, dasi se jim mora pogosto zakon odsvetovati. Krščanstvo in politična dražba 25. socialni teden francoskih katoličanov Pariz, 4. avg. V Reimsu, mestu svetega Bonifacija in zibelki krščanske Francije, se je od 23. do 30. julija zbralo več tisoč katoličanov, da prisostvujejo 25. »Se-maine Sociale«. Posebno slovesnost je dala zborovanjem navzočnost kardinala Verdiera iz Pariza in Lienarta iz Lille-a, apostolskega nuncija Maglione-a in velikega števila nadškofov in škofov iz cele Francije. Vatikan je poslal izredno toplo pozdravno pismo zborovalcem. Nastopile so najodličnejše osebnosti sodobne katoliške Francije, tako iz področja teologije in filozofije, kakor socijalnih znanosti. Udeleženci so morali dobiti vtis, da so socijalni tedni, ki so se razvili iz malih početkov, danes najodličnejša in najbolj pestra duhovna revija francoskega katolicizma. Število inozemcev, ki se udeležujejo socijalnih tednov, narašča od leta do leta. Letos jih je bilo več sto in sicer iz 20 držav. Ob koncu zborovanj je v njihovem imenu grof Colombo iz Rima, predsednik italijanske katoliške akcije, v izbranih besedah poudaril tudi mednarodni pomen, ki ga imajo za socijalno znanost francoski socijalni tedni. Zlasti po vojni se pri vsakem sociialnem tednu poudarja mirovna misel kot ena glavnih nalog katoličanov. Tako je tudi tokrat ob priliki slovesne otvoritve v katedrali, ki še nosi sledove svetovne vojne, govoril nadškof iz Reimsa o miru Kristusovem v kraljestvu Kristusovem. Sveto daritev je opravil kardinal Lienart in sicer za svetovni mir. Tema letošnjih zborovanj je bila posebno času primerna: krščanstvo in politična družba. V prvi vrsti so se sukale razprave o primatu človeškega. Človeška oseba, ustvarjena po božji podobi z več-nostnim namenom, ima prednost pred kolektivi-stičnimi skupinami, katerim pripada. Zato morajo v prvi vrsti njej služiti vse naprave in tudi vse politične tvorbe. Toda človek je po naravi tudi družabno bitje. Urejeno skupno življenje ljudi zahteva zato včlenjenje poedincev v državo, čije namen in smisel mora biti obča blaginja. Krščansko pojmovanje politične družbe ni torej niti individualistično, ki pojmuje poedinca kot docela izločeno bitje iz celote, niti ni kolektfvistično, ki hoče, da oseba izgine v masi, v razredu, v državi. »Kolektivistične duše ne pridejo r nebesa«, sc je drastično izrazil eden govornikov. Posebno pozornost sta po svoji znanstveni temeljitosti vzbudda dva referata: govor prof. Valensina S. J. iz Lyona o primatu človeškega v politiki ia referat prol. Delosa O. P iz Lille-a o obči blaginji kot smotrn politike. Več govornikov se je zelo izčrpno pečalo s fašistično državo, s sovjetsko državo in demokratično parlamentarno državo. Odlična je bila razprava prof. Massure-a iz Lille-a o stališču družine v politični družbi. Raziskoval je stavek: »Družina je osnovna celica države in družbe«. To je pravilno ali zmotno, kakor pač kdo pojmuje. Vsekakor jc stavek dvoumen. Država v smislu svojih funkcij ni enostavna združba družin. Družina ni v vsakem oziru včlenjena v državo ali ji celo podrejena, ampak stoji tudi poleg države, ker ima tudi naloge in pravice, katerih ji država ne sma vzeti. Samo po sebi je razumljivo, da se je v Reimsu obravnavalo tudi vpraSanje stanovskega reda. Saj to vprašanje več ali manj obsega ves problem odnosov med državo in družbo, zlasti ako odklanjamo liberalen kapitalizem in marksistični kolektivizem in iščemo rešitve, ki v enaki meri odgovarja človeškemu dostojanstvu in odgovornosti, kakor skupni blaginji. Ob tej priliki je padlo mnogo praktičnih predlogov, kako postopoma včlaniti stanovski element v obnovljeno francosko državo. Pri razmerju med Cerkvijo in državo js bilo obravnavano tudi vprašanje vatikanske kondordatns politike. Posebno jasno in temeljito so bili analizirani trije najvažnejši izmed 19 konkordatov. ki so bili sklenjeni po vojni, namreč italijanski, poljski ia nemški konkordat. Socijalni tedni so že več let stočiSčs skoro vseh vodilnih katoliških sociologov in organizatorjev. Poleg glavnih zborovanj so se tudi letos vršili Številni posebni sestanki, na katsrih so bila obravnavana podrobna vprašanja. Udeležniki so si tudi ogledali Foyer Remois, predmestje Reimsa, ki izgleda kakor mesto samih vil in kjer so s pomočjo zadružništva zgrajena prijetna stanovanja, namenjena izključno mnogočlanskim družinam. Zlasti med tujci je njihovs praktična zamisel vzbudila mnogo živahnega interesa. —c. Zmagovit polet francoskih letalcev (Iz Amerike v Indijo) Pariz, T. avgusta, (a). Po prejemu vesti, da sta letalca Codo« in Rossi e svojim letalom >Jo- Javne oblasti nimajo nobene direktne oblasti i seph I.ebrix« preletela Dunaj, precej dolgo ni ..j: „v.---: '—«- bilo o letalcih nobene vesti. Ker je pa bilo zna- no, da njun brezžični aparat redno ne funkcionira. ni nihče imel resnih skrbi o njuni usodi. ?.e današnji dopoldan je ta optimizem potrdil, ko se je doznalo, da sta letalca ob 9.30 po Gren-wichu preletela olok Rodos in krenila dalje proti Alepu. Vrhu tega je letalsko ministrstvo objavilo to-le poročilo, ki sta ga poslala letalca davi ob 8.18: »Vzlic izgubi hitrosti nad Atlantikom bo opoldne dosežen rekord. Na letalu vse v redu. Rossi.« Letalca sta nameravala preleteti Atlantik v 31 Urah, ker ie pa bilo vreme izredno neugodno, sta se Zakasnila za 2 uri 40 min. Doslej »ta letela natanko po začrtanem programu in progi, kar se mora pogumnima letalcema tem r>olj šteti v čast. Pariz, 7. avgusta, (a). Po nekaterih vestih, ki pa še niso potrjene, sta Codos in Rossi ob 12.30 po Grecnvvichu preletela Alep. Če se to nad udi svojih podložnikov. Kjer ni krivde in zato tudi ne vzroka za telesno kazen, ne smejo javne oblasti nikdar naravnost dotakniti se telesne integritete in jo poškodovati niti iz evgeničnih niti drugih vzrokov.« Nemški škofje: Nasproten krščanski morali Iz Berlina poročajo, da so katoliški kolje protestirali proti novemu zakonu in se pri tem sklicevali na gornje besedilo papeške enciklike »Časti Connubii« od 31. dec. 1930. Ker je državn? oblast duhovnikom, ki so javno nastopili proti državnemu zakonu o sterilizaciji kot takšnemu, ki je nasproten katoliški morali — delala neprili-ke, so škofje tudi proti temu protestirali, ker takšen postopek državnih oblasti nasprotuje določilom pravkar sklenjenega konkordata. Sklepni protokol k členu 32. konkordata namreč pravi: »Dolžnosti, ki jih duhovniki in redovniki Nemčije prevzemajo s 32. členom konkordata (javno politično udejstvovanjej, pa ne pomenjajo nikakšne omejitve pri oznanjanju in razlaganju dogmatičnih in nravstvenih naukov ter načel Cerkve«. Z ozirom na to določbo konkordata se ne more postopati proti duhovniku, ki v javnosti nastopi proti zakonu, ki je nasproten krščanski morali. In država 7 Wiirzburg, 6. avg. Policija je za 4 tedne prepovedala list »Frankisches Volksblatt« (katoliški list), ker je pisal proti zakonu o sterilizaciji. Dunaj, 6. avg, V »Neue Freie Presse« se je neki dunajski zdravnik uprl sterilizaciji ter navedel, da bi človeštvo bilo oropano velikih ženijev, kakor je bil n. pr. Beethoven, čigar oče je kazal znake degeneriranega alkoholika, ako bi zakon o sterilizaciji stopil v veljavo pred letom 1770. potrdi, »ta potolkla rekord Newvork-Carigrad, nista pa še dosegla svetovnega rekorda Anglija-Južna Afrika. Orly, 7. avgusta, (a). Ob 12.37 po Grecnvvichu sta bila letalca Codos in Rosni nad Castel-rossorn, 160 km vzhodno od otoka Roda. Orly, 7. avgusta, (a). Po poročilu, ki sta ga poslala ob 15.17, nameravata francoska letalca Codos in Rossi, ki letita že nepretrgoma iz New-yorka, leteti dokler se ne zmrači. Letalca upata pristati v Rayackii, 80 km severno od Damaska. Pnniz, 7. avgusta, (a). Razdalja iz Nevyorka v Damask znaša 9.464 km. t. j. za 900 km več kakor je znašal dosedanji letalski rekord. Če boeta letalca Codos in Rossi pristala v RayafJy#, bosta torej dosedanji reikord popravila za .kakih 800 km. Pariz, 7. avgusta, (a). Letalsko ministrstvo je prejelo to-!c sporočilo letalcev Codosa in Rossijn, poslano ob 16.30: Letiva nad Latakie-hom. Čez eno uro bova pristala v Rayacku. Kakor znano, je Latakic na Orontu nekdanja Laodiccja. Hitler in brezposelnost Hitler v triurnem govoru 200.000 ljudi dere v belgijsko Šolski otroci trdijo, da se UUMCO fim je prikazala Mati Božja Bruselj, 7. avgusta U. Mala vasica Bearaing pri Namuriu je postala središče velikega ljudskega navala. Znano je, da je nekaj otrok priletelo k domačemu župniku in mu pripovedovalo, da so videli čudne prikazni in da se jim zdi, da se jim je prikazala celo Mati božja. Cerkvene oblasti so, kal :or povsod v sličnih primerih, tudi tukaj nastopile odklonilno in so izdale tudi tozadevne naredbe. Toda kljub temu so se začele valiti v to zapuščeno vasico ogromne mase radovednega ljudstva, ki izprašujejo otroke o čudežnih prikaznih. Največji naval je bil oretekli četrtek, ko so našteli nad 260.000 ljudi v Bearaing«. * Prav je, da sledimo pametni previdnosti cerkvenih oblasti, da ne zavzamemo nobenega stališča in da ne priobčimo o dogodkih v Belgiji nič več, kakor samo gola dejstva in sicer na podlagi poročil posebnega dopisnika pariškega »Echo de Pariš«. »Petek, 4. avgusta. Cela vas čuje nocoj. K 2000 prebivalcem, ki jih Šteje, tx> je pridružilo nocoj Se 40.000 tujev.« »Sobota, 5. avgusta. Pogled na vas je danes nepopisen. Deeetine tVsočev bolehnih ljudi je prispelo od vseh strani Belgije in skušajo doseči oni kraj med skalami, kjer je kmetski hlapec Cosme Trlmant baje videl desetkrat zaporedoma prikazen Blažene Device Marije. On celo trdi, da se je z njo razgovarjal. Ljudske mase so zagrnile vso vas in t okolici je postavljenih izredno veliko Šotorov za one radovedneže, ki nameravajo ostati v vasi kar po več dni v pričakovanju, da bodo videli kakšen čudež. Časopisi izdajajo posebne izdaje in kolporterji vpijejo vsevprek o »čudežih v Beaurain-$u«. Od Benurainga pa do Dinanta in Philippevillea, to se pravi 30 kilometrov na okoli, so vse sobe. vsak kotiček, zasedene. Tc dni pričakujejo od 250.000 do 300.000 romarjev. Napovedanih je 50 posebnih vlakov, med njimi vlaki iz Nizozemske in Nemčije. Od 25. julija naprej ni več mogoče dobiti nobenega avtobusa ▼ Anversu, ker so vsi rezervi- rani za potovanja v Beatrraing. Ljudstvo si je postavilo soho Matere Božje na prostoru, kjer naj bi se bila prikazala in noč in dan prepeva svete pesmi. Ravno v tem trenotku je konec večernic in ljudske mase se valijo proti »čudežni« groti. Tudi tisti otročički, ki so povzročili ves ta ljudski naval so med njimi, vsi majhni in skromni in mirno prebirajo jagode svojih rožnih vencev ■.. Diktatorična ustava na Poljskem Varšava, 7. avg. tg. Ministrski predsednik Sla-vek je včeraj na kongresu legijonarjov v Varšavi predložil dalekosežen načrt reforme ustave, s katerim se razširijo prerogative predsednika republike. Vsa eksekutivna inoč bi bila po tem načrtu koncentrirana v njegovih rokah, razen tega pa bi imel predsednik republike dalekosežen vpliv na zakono-dajstvo. Senat se bo spremenil tako, da bo eno tretjino senatorjev imenoval predsednik republike, ostali dve tretjini pa bodo volili oni, ki so se odlikovali v vojni. Slavek je še sporočil, da je maršal 1'ilsudski odklonil predlog, da osebno prevzame diktaturo, rekoč, da se država nc vlada po enem človeku, pa naj bi bil to še tako znatna osebnost. Roosevelt nepopustljiv flvdepark. 7. avgusta, (a) Predsednik Roosevelt jo sprejel Gcorgesa VVarrena, ki ima naloajo preštudirati kupno moč dolarja, in Jamesa \Var-burga, denarstvenega ciksperta, ki je dodeljen predsedniku, ln ki so je udeležil londonske gospodarske konference. Čeprav ni o tej konferenci prišla v javnost nobena beseda, v poučenih krogih vendarlo domnevajo, da jo Roosevelt pri tej priliki vnovič poudaril, dn no namerava izpremeniti dosedanje politike za zboljšanje položaja v USA. Zlasti mislijo, da je Roosevelt slej ko prej zoper svetovno stabilizacijo vse dotlej, dokler dolar no doseže svojo prave cene v razmerju z drugimi devizami. Berlin, 7. avg. 1. Včeraj je bil sestanek voditeljev narodno-socialistične stranke iz vsega rajha. Sestanek je bil v Berchtesgadenu v Bavarskih planinah, kjer je sedaj državni kancler Hitler na dopustu. Ob tej priliki je imel Hitler kot vrhovni šef narodno-socialistične sitranke tri ure trajajoči govor. Hitler je obrazložil svoje stališče o notranjepolitičnih in gospodarskih problemih. Izjavil je, da se v tem mirnem planinskem kraju porajajo nove velike odločitve, kajti narodno-socialistična stranka je čvrsto sklenila, da odločno brani oblast, ki jo je izvojevala. Za vso bodočnost je treba okrepiti moč narodno-socialističnega pokreta. V stranki sami je treba zgraditi hierarhijo vodstva, ki bo obstojalo iz posebnega senata najstarejših in najbolj zaupnih strankinih pristaSev. Najvažnejša na- loga prihodnjih let bo pobijanje brezposelnosti. Splošna borba proti brezposelnosti bo razdeljena v tri etape. Prva etapa je že zagotovila delo dvem milijonom brezposelnih delavcev. Druga ettapa, ki se bo pričela meseca septembra, bo zagotovila potrebno finančno in materijalno podlago, da se doseženi uspeh obdrži tudi preko zime. Tretja etapa se bo pa pričela prihodnjo pomlad in bo najbolj pomembna za pobijanje brezposelnosti. Narodni socialisti si bodo pridobili ogromno avtoriteto med nemškim narodom, če se jim jx*>reči odpraviti to največje zlo. Berlin, 7. avg. tg. Okrožna vodstva narodno-socialistične stranke so sklenila, da v bodoče na hitlerjevska zborovanja ne bodo več pripuščala našim inkanih žensk. -—^^mmmmmm Občinske volitve v vardarslti in moravski banovini Belgrad, 7. avg. (a) Včeraj »o se ▼ miru in reda vršile občinske volitve v moravski in vrbaski banovini. Danes dopoldne je miaistrstvo notranjih zadev prejelo uradna poročila o volilnih izidih v vseh občinah v vrbaski banovini. Teh občin je 162, v njih je bilo 291 potrjenih list, med njimi 257 list jugoslovanske nacijonalne stranke in 34 opozicijskih list. Vpisanih volilcev je v tej banovini 256 tisoč 539, glasovalo je pa 161.315 volilcev. Od tega Števila je prišlo na liste- jugoslovanske nacijonalne stranke 146.263, na opozicijske stranke pa 15.052. Izvoljene so povsod liste JNS, razen v Gra-čanici, Derventi, Maglaju, Bosanskem Brodu, Veliki Kladuši in v kmetskih občinah Zavanski, Bre-zanski, Kakečki, Žiroviški, Bratinski in Sanski, kjer so zmagale opozicijske liste. Volilna udeležba je znašala 63 odst. Iz Moravske banovine ni rezultata še iz ene oddaljene občine, v treh občinah, v Lutinski v srezu Rakaniškem, Striženski v srezu Bliškem in Siranski v srezu Ziifkem, kjer sta dva najmočnejša kandidata dobila po enako število glasov in se bo v njih v zmislu čl. 47 zakona o občinah volitev prihodnjo nedeljo ponovila. V štirih občinah, Lju-binski in Petrovoselski v srezu Ključu in v Siro-. viSki občini v srezu Nišavske© ter Grditinski občini v srezu Moravskem se bodo v zmislu čl. 49 zakona o občinah volitve prihodnjo nedeljo ponovile zaradi neredov na vališčih. V tej banovini je, izvzemši 8 navedenih občin, od celotnega števila 366.030 vpisanih volivcev glasovalo 275.759 volivcev, med njimi 269.701 za liste JNS, 45T5 pa za opozicijske liste. JNS dobi 751 predsednikov z ustrezajočim številom odbornikov, opozicija pa 5 predsednikov in primerno število odbornikov. Udeležba jc znašala 76 odst. Zagrebška vremenska napoved. Večinoma jas-ho z lahno naraščajočo oblačnostjo. Vroče in stalno. Dunajska vremenska napoved. Nevihte bodo motile poleBarčica« sta te nehote zazibali v lepi sen svobode V nedeljo popoldne točno ob 15 so se malčki zbrali pred dvorom. V pričakovanju za nje brez-dvomno najlepšega dogodka so jim žarela ljubka ličeca, očesca se svetila, saj bodo igrali pred svojo kraljico, pred prestolonaslednikom, pred kraljeviči. Vodila sta skupino ga. Zora Ravnikova, or-ganizatorica in načelnica, in senator g. dr. Miroslav Ploj. Poseta so se udeležili tudi tehn vodja g. Vilko Šušteršič, ga. Stana Pregelj, ga. Frida Tavčar in ga. Olga Rajčič. Sprejela sta skupino pri vhodu g. dvorni maršal general Dimitrijevič in dvorna dama ga. Šver-ljugova. Nameščeni so bili v parku pred dvorom na svojih malih stolčkih in par minut pozneje so prišli Nj. Vel. kraljica Marija v spremstvu presto- I lo-naslednika Petra in kraljevičev Tomislava in Andreja, pokrovitelja malih harmonikarjev, navdušeno pozdravljeni od svojih malih državljanov. Z rosnimi očmi so prisotni sledili vzhičenim besedam ge. dr. Ravnikove na kraljico in kraljev dom. Da bi ti biseri v očescih malih Jugoslovanov obrodili oni zdravi sad, ki ga bo domovina od njih terjala in potrebovala. Nato so malčki zaigrali tri slovenske narodne pesmi, srbsko narodno »Rado ide Srbin u vojni-ke« in vso svojo malo dušico so izlili v »Slovenec, Srb, Hrvat«, s spremljevanjem orkestra deške meščanske šole v Mariboru. Kraljica ie pazno sledila izvajanju malih umetnikov in ni prikrivala občudovanja in ginjenja. Narodni šahovski turnir v Somboru Letošnji turnir za amatersko prvenstvo Jugoslavije, ki ga je »Jugoslovanski šahovski savez« priredil v Somboru, je ne samo po številu udeležencev, ampak tudi po njihovi kvaliteti eden najmočnejših, kolikor jih ie sploh dosedaj bilo. Turnir je pričel 2. avgusta in bo trajal do 20. t. m., udeležuje se ga namreč 18 igralcev iz vseh krajev Jugoslavije in to: Boris Tot, Petrovič Vasilije in Vukovič Sava iz Belgrada, Subarič, Grenčarski in Avirovič iz Zagreba, Broder in Kulžinski Nikolaj iz Novega Sada, Žuk Franjo iz Siska, Schreiber iz Subotice, Kulžinski Dimitrije, Carev in Graber iz Sombora, Herbatin iz Bačke Topole in Rajkovič iz Osjeka. Slovence zastopata Vidmar Milan jun. iti Gabrovšek Ludvik, samo formalno kot član »Mariborskega šahovskega kluba« igra urednik »Šahovskega glasnika« ing. Zlatko Weiss, sicer je namreč znan zagrebški šahist. Po splošnem mnenju imaio največ izgledov na prvo mesto Tot, Schreiber, Nikolaj Kulžinski, Vidmar Milan jun. in Gabrovšek Ludvik. Stanje po 3. kolu precej upravičuje te prognoze, turnir kaže namreč po končanem 3. kolu takle izgled: Schreiber in Rajkovič 3 točke, Vidmar Milan jun., Gabrovšek Ludvik, Petrovič 2 in pol, Tot 2, Broder, Avirovič, Grenčarski, Kulžinski Nikolaj po 1 in pol točke, Kulžinski Dimitrije, ing. Weiss, Carev, Vukovič Sava 1, Šubarič in Žuk pol točke, Herbatin 0 točk, Redosled do sedaj, kakor je videti, še nima v sebi nikakih presenečenj, kvečjemu ni bilo pričakovati tako dobrega starta od Raikoviča. Upoštevati pa se mora, da ie imel dosedaj lažje nasprotnike in tudi kvaliteta njegovih dobljenih partij mu kljub dobremu dosedanjemu položaju ne daje baš dosti izgledov, da obdrži svoje mesto. Zelo sigurno igro so pokazali do sedaj Schreiber, Milan Vidmar jun. in Gabrovšek Ludvik. Pri ostalih aspirantih na prva mesta se je mogla opaziti neka n »stalnost tako pri Kulžinskem Nikolaju in Bro-derju, ki sta vsak po eno partijo že izgubita. Seveda s tem še ni rečeno, da so izgubili šanse, kajti turnir je še dolg in bo prinesel še marsikako presenečenje. Požar pri Horjulu V četrtek, dne 3. t. m. zvečer ob pol devetih je na nepojasnjen način izbruhnil požar v gospodarskem poslopju Julke Tx>gar, ki se je bliskovito razširil in objel še sosedovo poslopje na domačiji pri Kmetovih. Obe poslopji sta zgoreli do tal, tako, da je ostalo le golo zidovje. Zgorelo je vse seno, gospodarsko orodje in stroji. Živino so s težavo rešili. Na žalost pa je zgorelo 50 kokoši žlahtne Rodeis-Jand pasme, ki jih ni bilo mogoče več rešiti iz gorečega poslopja. Škoda je cenjena na Din 120.000 in le delno krita z zavarovalnino. — Sreča v nesreči je bila. da so kmalu po izbruhu ognja prihiteli gasilci iz Vrzdenca. Verda, Horjula, Vrhnike in Drenovega griča, ki so omejili požar in že goreča sosedna poslopja rešili, da ni pogorela cela vas. II. hrvatsko romanje v Sveto deželo Hajfa, 27. julija. Od 16. do 26. jul. t. 1. je bilo v Sv. deželi drugo romanje hrvat. katoličanov, ki ga je priredilo Društvo Sv. Jeronima. Romanje je po mnenju vseh udeležencev v vsakem oziru izredno lepo uspelo. Romanje je bilo pod pokroviteljstvom vrh-bosanskega nadškofa g. dr. Iv. Šariča in pod vodstvom g. dr. Jos. Rožmana. prof. v Karlov-cu. V Sv. deželi je v telesnih stvareh skrbel za romarje g. Šeri (Sherri) eden izmed pod-vzetnikov za vodstvo turistov, v duh, stvareh p. o. A. Cadež. franč. v Jeruzalemu. Obisk svetih krajev v Palestini je trajal polnih deset dni. Romarji so se izkrcali v ponedeljek zjutraj v jafi. Sv. deželo pa so zapustili drugo sredo zvečer v Hajfi. Da je bilo vodstvo lažje in da so se ti boljše spoznali in da so jim sveti kraji ostali zvestejše v spominu, je vodstvo romarjev že v Jafi razdelilo med romarje tiskan »Program hrvat. hodo- čaščal. 1933«. Tu jc bilo naznanjeno, kaj bodo obiskali dopoldne in kaj popoldne, kje bodo imeli zajtrk, kje obed, kje večerjo in kje bodo prenočili. Na zadnji strani programa so bila natisnjena imena vseh romarjev, katerih je bilo ravno trideset. Tiskanega programa so jo vodstvo držalo strogo. Radi discipline jo g. dr. Rozman vsaki dan še pose.bej oznanil L .l. i_____■ vcvcijl« " J1 iu IVVJM.J UUUU UlOUU&j UlUkl dan maševali in kaj bodo romarji drugi dan dopoldne obiskali. Po obedu ie g. doktor oznanil program za popoldne. Vsi obiski raznih svetisč in krajev so se vršili v avtu po 4 in po 6 oseb. Večji del romarjev je bil iz Hrvaškega, drugi so bili iz Bosne in Dalmacije. Romanje smo začeli s sv. mašo in govorom v cerkvi Sv. Petra v Jafi. Isti dan — ponedeljek— je bil popoldne skupni in nad vse slovesni vhod v Božji grob. Pri obeh prilikah nam je govoril g. nadškof prekrasne in ljubeznive besede. V torek smo obiskali tempeljski trg, Omarjevo mošejo, cerkev Sv. Ane, Bičanja in Obsojenja Gospodovega, in cerkev Ecce Homo. Popoldne smo se odpeljali k Sv. Janezu v Gorovje. V sredo smo bili v Betle-hemu in v Hebronu, popoldne pa pri skupni, nad vse lepi procesiji v Božjem grobu. Pri tej priložnosti smo obiskali vse kapele in prostore v cerkvi Božjega groba. Kalvarijo in še druge podzemske kraje. V četrtek smo se peljali v Jeriho, k Mrtvemu morju in k Jordanu, kjer je sv. Janez krstil Kristusa Gospoda. Na tem mestu je g. nadškof ma.ševal in pridigal. Ta dan popoldne smo obiskali mesto Jeruzalem. V petek smo obiskali Getsemani in Oljsko goro z raznimi svetišči. Popoldne pa smo se udeležili skupnega križevogn pota. Proti večeru smo obiskali tempeljski zid, kjer Judje objokujejo razdejanje templja. V soboto smo obiskali Sijonsko goro in razna svetišča na nji. Popoldne smo se peljali v Emavs. V nedeljo dopoldne jo g. nadšikof imel v baziliki smrti M. D. na 5ijonski gori ponii- fikalno sv. mašo za hrvatske in za češke romarje, ki so bili ob istem času v Jeruzalemu. Popoldne pa smo imeli slovesno slovo od Judeje v cerkvi ložjega sroba. V ponedeljek dopoldne smo se odpeljali v Nazaret. Na potu smo se ustavili na več krajih. Popoldne smo imeli slovesen vhod v cerkev Oznanjenja M. D. in sicer s krasnim nagovorom g. nadškofa, ki je dal blagoslov z Najsvetejšim. V torek zjutraj smo se odpeljali na goro Tabor, kjer je bila sv. maša in pridiga. Nato smo se odpeljali k Genezareškemu jezeru, obiskali Kafarnaum, Tiberijado, Kano Galij, in smo se šele zvečer vrnili v Nazaret. V sredo dopoldne smo se peljali na goro Karmel, kjer je bila sv. maša. pridiga. Te Deum in blagoslov z Najsvetejšim. Proti večeru so se romarji vkrcali v Hajfi na ladjo. Vodstvo romarjev je skrbelo, dn so prav vsi mašniki maševali na Božjem grobu, na Kalvariji, v Betlehemski groti, v cerkvah Mar. Oznanjenja in v cerkvi Sv. Jožefa v Nazaretu. Za krasno petje so skrbeli ves čas romanja hrvaški duhovniki, za dušno hrano pa g. nadškof. Vročino smo čutili ob Mrtvem morju, zlasti predzadnji dan v Hajfi. Drugače vročina ni bila huda. Zato pa se je večina romarjev kopala v Mrtvem morju in več izmed njih tudi v Genezareškem jezeru. Prav vsi romarji so bili ves čas /drevi in prav dobre voljo. Ijpajmo tudi, da so jim na potu od Hajfe do domovine ni nič hndoca prisodilo- P. A. C. Nato je sledila izročitev male harmonike, naravnost umetniško ročno delo našega znanega strokovnjaka k Josipa Gouze iz Maribora, z na srebrno ploščo graviranimi imeni organizatorjev in vseh v odseku organiziranih malih harmonikarjev, po številu 34 od 5—10 let, in izročitev šopka Nj. Vel. kraljici. Z nadvse ljubkimi in prisrčnimi besedami je mali Čedo Ravnik izročil naš narodni inštrument pokrovitelju Nj. Vis. kraljeviču Andreju, ki je z začudenimi očesci sprejel v svojo last predmet, ki bo mogoče tudi njemu enkrat v veselje in razvedrilo. Njegova spremljevalka mala Boga Trop pa je kraljici izročila lep šopek rdečih kranjskih nageljnov z rožmarinom, darilo vrtnarja g. I. Jem-ca iz Maribora. Tudi prestolonaslednik in kraljevič Tomislav sta sprejela lepa šopka po malih Bebi Pivec, Ediju Križniku, mali Titi Preac in Marku Lintnerju, darilo g. Antona Požarja iz Po-brežja. Po prisrčni deklamaciji malega Mirčka Preglja se je kraljica živo zanimala za organizacijo zbora in izrazila napram g. Šušteršiču veliko začudenje nad presenetljivim napredkom tega mladega društva po komaj enoletnem obstoju. Tudi s posameznimi malčki se je spuščala v prisrčen pogovor. Vrhunec prisrčnosti pa je pdkazala slika naših kraljevičev, pomešanih v živahnem pogovoru z malimi harmonikarji. Nato so odvedli celo skupino na teraso dvora, kjer je malčke pričakovala kraljevsko obložena miza. Ob 18 se je vršil pri polni dvorani v zdravi-lišem domu na Bledu koncert, kjer >0 želi mali umetniki salve navdušenja. V ponedeljek opoldne se je cela skupina, polna navdušenja in prelepih vtisov v najboljšem razpoloženju vračala v Maribor. Pogreb v planinah ponesrečenega Lečnika Celje, 6. avgusta. Včeraj ob 5 popoldan se je zhralo na mestnem pokopališču na stotine in stotine turistov, prijateljev in znancev, sošolccv in sošolk pokojnega Franceta Lečnika, ki sc je tako mlad ločil od tega sveta v planinah, katere je tako ljubil, da je v njih tudi umrl. Pred mrtvašnico na mestnem poko|>ališču so najprej člani pevskega društva »Oljke« zapeli Premrlovo »Slovoc pod vodstvom g. pevovodje Videčnika, dijaški pevski zbor je pa pod vodstvom g. iu r. Savellija zapel »Vigred sc povrne«. Nato je nastopil France zadnjo zemelj- sko pot. Krsto so kmalu položili v grob, ob odprtem grobu so pa /.apeli najprej člani »Oljke« Bcrvarja »Slovoc, dijaški pevski zbor pa »Bla- gor mu .. .< Nato so se od pokojnika poslovili: v imenu Slov. Plan. društva in TK Skale predsednik Savinjsko podružnice SPD, nadalje njegov najliol jši prijatelj sošolec g. Umek in g. prof. Orožen. Oči vseh prisotnih so bile rosne, ker izgubili smo najboljšega fanta, ki je veliko obetal. Pokopali smo njegove zemske ostanke, a duh njegov po živel med nami do groba. Neprevidnost vzrok eksplozije IPtuj, 7. avgusta. Pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju se je pripetila minulo nedeljo nenavadna katastrofa, ki se le po čudnem naključju ni iztekla usodneje za življenje številnih ljudi. Fantje so streljali 7. možnarji, ki so jih nabijali v stanovanju Neže Pišek. Smodnik so pa hranili v posodi kar pod posteljo. Pri tem poslu je bilo več fantov in bili so nekateri celo tako neprevidni, da so zraven kadili. Ko ai je delavec Vladimir Bogtne prižigal cigareto, je padel ogorek baš pod posteljo v posodo, s smodnikom. Učinek je bil trenoten in strahovit. Plamen, tresk in dim je zajel vso sobo, ki se je v hipu napolnila z ječanjem in stokom. Na postelji, pod katero se je nahajal smodnik, io v trenutku eksplozije sedela Piškova s tremi otroci. Mati in dvoje otrok je dobilo od plamena lažje, tretji otrok pa zelo hude opekline. Najbolj nevarno je opečen Bogme, katerega so morali prepeljati v bolnišnico. Vnelo se je pohištvo ter zgorelo, radi silnega zračnega pritiska in poka se je porušil strop ter zdrobile šipe na oknih cele hiše. K sreči je bila pomoč takoj na mestu, da se ni ogenj razširil ter ur/čdl cele hiše. Škoda pa je kljub temu znatna. Uspeh razstave psov v Celju Celje, 7. avgusta. 0 II. drž. razstavi psov v Celju, ki se je vršila v nedeljo, dne 6. t. m., smo na kratko poročali že v »Ponedeljskem Slovencu«. Razstava je v vsakem oziru zelo ugodno uspela, posebno je pa moralni uspeh najpovoljnejši. Komisija je ocenila 65 psov. Oc' teh je bilo ocenjenih odlično 21, prav dobro 26, dobro 14, izven konkurence so ostali 4. Zmagovalka Celja je bila Živka-Soška, mednarodna šampijonka, last ljubljanskega odvetnika dr. Ce-pudra Josipa. Tudi popoldanska produkcija je bila zelo zadovoljiva. Nastopilo je 7 psov, ki so rešili svojo nalogo zelo povoljno. Najboljša sta bila Bes v. Rhedngold, last žandarmerijskega narednika g. Goriupa Franca v Celju, in Bari, last g. ing. Kloca Josipa, rudniškega ravnatelja iz Rečice-Laško. Oba je predvajal siin g. Goriupa Erik. Razstava kakor produkcija je napravila v Celju najboljši vtis in bi prosili gg. prireditelje, da bi enake razstave prirejali še nadalje v našem mestu. za kar jim bomo zelo hvaležni. Cerkveni vestni* Za duhovnike bodo mesto osemdnevnih tridnevne duh. vaje od 21.—25 avgusta. — Vodstvo Doma. Dltaški dom v Ptulu sprejema gojence, katerim nudi popolno oskrbo, nadzorstvo pri učenju, pouk v glasbi in petju ter dobro vzgojo. Celoletna lirana-rina znaša Din 5000'—. plačljivo v mesečnih obrokih po Din 500'— Vsa potrebna pojasnila in ostale sprejemne pogoje daje vodstvo Di|aškega doma v Ptuju; na željo se prospekt pošlje po pošti. Ljubljanske vesti: Da bi v Rusiji zasijalo sonce svobode Dne 3. t. ni. ob 'JO so se '/.brali v velikem Alevilu člani in prijatelji društva ruskih intelektualnih in manuelnih delavcev v kraljevini Jugo-sluviji v Narodnem domu. Predsednik zveze društev ruskih krščanskih intelektualnih in manuelnih delavcev v Ženevi. G. Ladyženskij je podal v jedrnatem govoru informacije o namenu teh društev kakor tudi o dosedanjem pozitivnem delovanju. G. profesor Nikoljakij pa je |>oudaril postanek teh velevažnih društev za rusko emigracijo. Idejna zasnova teh društev jo izšla iz potrebe, pridobiti državno zaščito ruskih intelektualnih in manuelnih delavcev v Franciji, ki so se smatrali pred ustanovitvijo za brezpravne brezdomce in na najprimernejši element za eksploatacijo delovne sile. Francija je priznala ta društva kot enakopravna francoskim delovnim in strokovnim organizacijam, ker je uvidela v njih delu veliko korist za pobijanje splošne brezposelnosti, kajti v nasprotnem slučaju je pač brezjioselnost le veliko breme za vsako državo. Ta društva so se kmalu razširila po vsem svetu in si izbrale kot svojo centralo v Ženevi. Po končanih govorih se je zahvalil predsednik prof. fvan J. Zeljeznov obema delegatoma g. Ladvienskemu in prof. Nikoljskemu za res koristne informacije, kakor tudi g. Mitkoviču, glavnemu zastopniku zveze društev ruskih intelektualnih in manuelnh delavcev v kraljevini Jugoslaviji za podrobna poročila o stanju jugoslovanskih društev. Nato se je g. predsednik ljubljanske podružnice prof. Ivan Željeznov zahvalil tudi g. univ. profesorju dr. Rubnovu kot predsedniku ljubljanske sekcije društva ruskih učenjakov v Dražbe od zore do mraka ' Davčna uprava za mesto Ljubljano je razpisala za 10. t. ni. nebroj dražb najrazličnejših predmetov, ki so bili zj.rubljeni v kritje neplačanih davkov. Dražbe sc bodo vršile na stanovanjih davčnih obvpzanccv od zgodnjih jutranjih ur j>a tja do sončnega zatona. Zarobljeno je bilrj 2V) davčnim zavezancem vse premično in zurubljivo premoženje, potrebno, da krije davkarija svoje zahtevke. Na dražbo pridejo avtomobili, pisalni stroji, pohištvo, razne dragocenosti, vozovi, živina, zlasti konji in še druge premičnine. Pravijo, da gre za približno 250.000 Din neplačanih duvkov. V slučaju, da se ne bodo javili interesenti za zaruhljene predmete, se bo nova dražba vršila 16. avgusta, na kateri bodo neprodani predmeti oddani ponudnikom za vsako ceno. Mnogi davčni zavc/anci, ki so bili rabljeni in jim je sedaj prptila dražba, so zadnje dneve žc poravnuli svoje davčne zaostanke. Med zarub-Ijenimi davčnimi zavezanci se nahajajo vsi mogoči stanovi in poklici, tako obrtniki, trgovci. industrijci. |>oscstniki. kakor tudi odvetniki, zdravniki, inženjerji in Sc mnogi drugi. Pri okrajnem sodišču Ljubljana. 7. avg. Na ljubljanskem okrajnem sodišču je šc vedno doba sodnih počitnic, ko nastopi delni zastoj v pravdanjti. Sodniki, ki vodijo civilne pravde, so deloma ua počitnicah. Obravnavajo se le najnujnejše pravdne zadevo. Doba srninih počitnic pa se bliža že koncu in to se žc pozna pri vloženih tožbah. Tožbe so se od dne do dne začelr lioli množiti. Pretekli petek je bil v tem pogledu dosp/cn rekord. Vloženih je bilo nič manj kot 99 tožba za najrazličnejše zneske v približni skupni vsoti Din 100.000. Največ jc ined njimi takozvanih opomin jeva lnih tožb. ko gre za razne trgovske in tudi druge terjatve in pri katerih jc sodni postopek močno skrajšan in hitrejši. Spptpinbra se bodo začpli ljudje znova živahno pravdati in neki sodnik je že za 4. september razpisal kar 133 prvih narokov. To bo omenjenega dne pravcato borzijansko vrvenje v sodnikovi mali razpravni »izbi<, kakor so včasih pisali v sodnih formulnrjih. Pri ljubljanskem okrajnem sodišču je bilo julija plačano na raznih taksah 122.103 Din, dočim junija 121.725 Din. Kolesar strmoglavit v Ljubljanico Včeraj popoldne je prišlo na Poljanskem nasipu v bližini Reichove tvornice do prometne nezgode, ki pa je k sreči ostala brez hujših posledic.-Kmalu po 6 je vozil s kolesom po Poljanskem nasipu od Jugoslovanske tiskarne proti Rdeči hiši Anton Čeme, pleskar pri tvrdki Rebernik, stanujoč na Zaloški cesti 61. Čeme je vozil pravilno po desni etrani. V istem času je privozil v nasprotni Jugoslaviji za veliko razumevanje vitalnega vprašanja ruske emigracije. Pozdravil je v vznesenih besedah tudi vse člane in prijatelje tega kulturno važnega društva in jih vabil na skupno delo za moralno in možno ter smotreno organizacijo vseh ruskih emigrantov, ki še nosijo v svoji duši lik — bedne matuške Rusije. V kratkih potezah je potem g. predsednik podal še dosedauje delovanje svoje ljubljanske podružnica Vsi dosedanji člani podružnice so zavarovani za slučaj nesreče; vsak član z rodbino ima pravico: 1. na brezplačno zdravljenje pri 3 tukajšnjih zdravnikih; 2. od 5% do 20% popust pri raznih ljubljanskih trgovcih in obrtnikih; 3. pravico na cenejšo kurjavo; 4. iz lastnih sredstev je podružnica pomagala štirim članom tudi gmotno; 5. 24 brezposelnim Rusom je podružnica preskrbela večtedensko delo. »Iz teh kratkih podatkov,« je rekel g. predsednik ženevskega biroa Ladyženskij, »lahko raz-vidimo, da je ljubljanska podružnica za res zelo agilna pod vodstvom svojega predsednika gosp. prof. Ivana Zeljeznova, četudi je bila ustanovljena šele letos v januarju, ter se mu je Iskreno zahvalil za njegov veliki trud in za njegovo požrtvovalnost.« Vsi, ki so se udeležili sestanka, so bili zadovoljni, ker so uvideli, da, četudi so formalno bre»-domci, jih vendar veže tako lepa organizacija v celoto v veri, da bo tudi Rusiji ugasnilo krvavo rdeče solnce (brezbožni komunizem) in ji zasijalo spet zlato solnce v svobodni luči krščanskega dela, pravičnosti in ljubezni — v srečo ruskega naroda in vsega človeštva. smeri neki mesarski voz s konjem. Pred hišo St. 8 na Poljanskem nasipu, nekoliko naprej od Red-ehove tovarne je cesta na nasipu precej ozka. Mesarski voz je vozil tik ob zidu hiše št. 8 po levi strani, tako da se mu je moral Čeme umakniti s kolesom proti bregu Ljubljanice. V hipu pa, ko je Černe to napravil, ie konj |>otegnil voz na desno stran, tako, da se je Čeme pri umikanju na bregu prevrnil s kolesa in padel v betonirano strugo Ljubljanice. Kolo je ostalo na bregu. K Čemet u so takoj priskočili delavci pri regulaciji in ga spravili na noge. Nekdo je stekej po reševalni avto. Ko pa je ta prispel na lice mesta, je bil Čeme že na bregu, kamor je splezal po lectvi. S 8m"hom je odklonil prevoz v bolnišnico. Potolkel se je le nekoliko na rokah in bokih in ie sam s kolesom odpeljal domov. Ta nezgoda naj bo zopet opomin, kako nujno potrebna bi bila ograja n« bregovih Ljubljanice. termometer, ki je sredi trga pritrjen na železen drog, je kazal opoldne neverjetno višino, kar + 38 Celzija. Seveda v Ljubljani še nikdar ni bilo take tropične vroiine in je vzrok tako visoki temperaturi v tem, da se je železo silno razgrelo in vplivalo tako še posebej na živo srebro, V splošnem pa je znašala temperatura + 32 C. 0 Adamič-Lundrov spomenik postavljajo. Mestni delavci so včeraj dopoldne začeli postavljati spomenik ob septemberskih krvavih dogodkih leta 1908 padlima žrtvama Adamiču in Lundru. Dopoldne, ko so postavljali oder in nameščali dva kamna, se je primerila hujša nezgoda, o kateri poročamo na drugem mestu. Popoldne pa so pripeljali z mestne pristave spomenik in ga bodo začasno postavili ob stebru kolonade, ki veže stolno cerkev s škofijsko ptlačo, 0 Z lestve je padel in se pobil. Pred Škoiijo postavljajo oder za spomenik narodnima mučeni-koma Lundru in Adamiču, ki sta leta 1908 padla pri demonstracijah. Dela vrši mestno cestno nadzorstvo. Včeraj dopoldne okrog 10 se je pri delih ponesrečil 48-letni Mihael Štefančič, zidar pri mestnem cestnem nadzoretvu, stanujoč v Bizoviku št. 64. Plezal je po lestvi, ki pa ni bila zadosti zavarovana. Naenkrat se je spodmaknil trinog in Štefančič je strmoglavil z lestve na kamenit tlak. Pri padcu se je precej poškodoval po glavi in si tudi pretresel možgane. Reševalni avto ga je prepeljal v bolnišnico. 0 Razglas za tlakovanje Bleiweisove cest« T Ljubljani. Uprava občine ljubljanske razpisuje prvo javno pismeno ofertslno licitacijo za prevzem tlakovanja gornje ceste (v sektorju med Gregorčičevo ulico in Aleksandrovo cesto) s trdolitim asfaltom, zakar je bil odobren en milijon dinarjev. Licitacija se bo vršila v skrajšanem 15-dnevnem roku v ponedeljek, dne 21. t. m. ob 11 v meslnem gradbenem uradu v Ljubljani, soba št. 16, Nabrežje XX. septembra št 2, kjer so interesentom jped uradnimi urami na vpogled načrti in proračuni. 0 iz policijske torbe. Na ljubljanski policiji imajo že nekuj časa lep mir. Ze dolgo čas nismo imeli v Ljubljani nobene kriminalne senzacije, hvala Bogu, in upajmo, da je tudi v bodoče ne bo tako kmalu. Tudi javna varnost je zadnje čase v Ljubljani zadeva, ki ne potrebuje dosti komentarjev. Unesli so se celo pijanci. — V nedeljo sta bila prijavljena na policiji dva vloma, ki pa sta bila samo poskusna. V obeh slučajih so neznani dolgoprstneži odšli praznih rok in dolgih nosov. V noči od sobote na nedeljo jo neki svedrovec pre-rezal žično ograjo pri hiši ljubljanskega trgovca g. Planinška ob Ljubljanici in se nato poskusil vtihotapiti v vrtno hišico, kar pa se mu ni posrečilo. — V isti noči pa so 9e vlomilci spravili nad prostore I. del. konsuma na Kongresnem trgu. Hoteli so najbrž dospeti do blagajne, pa se je njihova smola začela ž" pri vratih in so razočarani odšli. 0 Nočno službo imata lekarni dr. Piccoli, Dunajska c. 6, in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. Zadnja poročila Revizija zopet straši Modni atelje „VERA" Pariz, 7. avgusta, tg. Enako zanimanje, ka-kor pred par tednj za pot Giimbiisa v Rim, posveča sedaj francoska javnost tudi potovanju dr. Dollfussa v Rim. Rimski dopisnik »Intransi-geanta« javlja, da bosta po njegovih informacijah Mussolini in Dollfuss skupno razpravljala ] o najvažnejših vprašanjih srednje Evrope. Bati se je, da bo eno izmed najvažnejših vprašanj revizija trianonske mirovne pogodbe. Razen tega je Mussolini pripravljen podpirati Dollfus- Francoski letalci preleteli Aleppo Pariz. 7. avgusta, tg. Ministrstvo za zrako-| nlovstvo je prejelo poročilo orientalskega zra-; koplovnega društva, dn stn francoska letalca Cotes in Rossy danes ob 13.30 preletela Aleppo. S tem sta potolkla dosedanji rekord Angležev za polet v daljavo v ravni črti. Ob 11.30 sta bila letalca nad Rhodosom. ob 12.27 pa že 160 km daleč od tega otoka. Po neki vesti, ki je prišla iz Londona, sla bila Ictalca ob 13.45 nad Damaskom. letalca sta izjavila, da bosta letela do sončnega zahoda. »Nebotičnik« VT. ne dela do 1. IX. Kal bo danes? Kino Kodeljevo: Ob 20.30 »Predsednik« (Mo-žuhin). Znižane cene. * (J Aero-klub Ljubljana opozarja prebivalce Ljubljane in okolice, da je hoja čez novo letališče v Devici Mariji v Polju vsled velike nevarnosti za peica, kakor tudi za pilota in morebitne sopotnike, strogo prepovedana. Posebno se opozarjajo starši, da zadevno pouče otroke. Istotako se ne sme pustiti pse prosto teči po letališču in tudi pa.ša in gonja živine na ali Jez letališče ni dovoljena. Sedaj še ni velikega letalskega prometa, razen v jutranjih in večernih urah, od 16. t. m. naprej pa bo postal letalski promet živahnejši in je prekoračenje terena, kakor omenjeno, zvezano z velikimi nevarnostmi. KdoT želi opazovati polete, naj hodi strogo ob mejah terena, nikakor pa nai ne skrajša ovinka s hojo čez letališče. Pravtako ni dovoljeno bližati se aparatom, ki pristanejo kjerkoli na terenu, določenim za letališče. Za morebitno potrebno pomoč so zato odrejeni poma-gači. Gledalci za enkrat lahko stojijo poleg hangarjev, ne smejo pa stopiti na betonirane ploskve ali pa čez sprednjo črto, ki teče poleg hangarjev. Pilot ima že dosti opravka s pažnjo na aparat itd. ter se ne more brigati še za neprevidnega gledalca. O V znamenja sprave z ljubljanskim dopisnikom »Jutarnjega lista«, ki nas je zaradi članka »Mogočen vtis manifestacije ponekod boli. . .«, nameraval tožiti, pa se je pozneje zadovoljil z našim opravičilom, pošiljamo za revne rudarske otroke II. rudarski skupini v Trbovljah znesek 600 Din. — Uredništvo »Slovenca«. O Silna vročina na živilskem trgu! Včeraj je na živilskem trgu vladala silna vročina. Jurmanov Ne dajte Nemčiji orožja! Pariz, 7. avgusta, tg. Bivši angleški finančni minister Churcnil objavlja v francoskih listih članek, ki je ostro naperjen proti Nemčiji. Članek pravi v zvezi z razorožitveno konferenco, da ni pametno, da bi sc z razorožitvijo prenaglili baš v tem letu. Nič ni nevarnejše za mir, sovo zahtevo po povečanju avstrijske policijske sile. »Pariš Soir« javlja iz Rima, da boata Dollfuss in Mussolini razen nemškega vprašanja razpravljala tudi o problemu revizije avstrij-sko-madjarskih trgovinskih odnošajev in v zve-s tem o gospodarski organizaciji srednje Evropa, da se prepreči priključitev Avstrije k Nemčiji. Mussolini ni pripravljen pristati samo na okrepitev avstrijske pomožne policije, temveč tudi na okrepitev vojske. kakor da se dajo Nemčiji v tem vprašanja iste pravice, kakor jih ima Francija. Sreča je. da je ta smešni projekt umrl. Churchill zahteva potem, da b'i ruzorožitvena konferenca prinesla vsaj en pozitiven rezultat, in sicer popolno po-jasnitev stanja oborožitve v posameznih državah. Angleške ladje v naših vodah Ercegnovi, 7. avgusta, tg. V soboto popoldne okoli 3 io dospelo angleško vojno brodovje v vode Boke Kotorske. števil ladij znaša 53. Pri vhodu v zaliv je angleška vojna ladja »Elisa-beth« oddala 2t pozdravnih strelov, na katere so odgovorili s trdnjave Panjola. Prihajanje angleških ladij jc trajalo štiri ure. Na vsaki ladii je ovirala godba. Ves ta čas so krožili nad ladjami štirje naši hidroplani. Naša mornarica je priredila Angležem sijajpn sprejeli v Tivtu. Angleži ostanejo v Boki do 15. avgusta, nakar odplovejo proti Malti. Brodovje jc vsi-drano pred Tivtom. Kulturni obzornik Cankarjev »Hlapec Jernej" v esperantu Majhna je Slovenija, a njena literatura je poznana že po širnem svetu. Med pisatelji zavzema prvo mesto nedvomno naš velikan Ivan Cankar, čigar dela so že prevedenn v češčino, poljščino, nemščino, angleščino, italijanščino, ruščino, romun-ščino iu v esperanlo. Jugoslovanska esperantska liga, ki je po V. kongresu v Slavonskem Brodu (1932) postala agil-liejša, se je vrgla z vso vnemo na izdajanje espe-rantskih knjig, med katerimi zavzemajo prevodi iz narodne literature prvo mesto. Tako namreč je izšla v esperantu Mažuraničeva »Smrt Smail Age čengiča (La niorto de Smail-Aga Cengjič). »Sven-ska Arbetar Esperantisten« omenja, da esperant-ski prevod daleč prekaša švedskega. M. Butin (v Heroldo de Esperanlo ) pa ga stavi poleg Mic-kievvcz-kega »Gospoda Tadeja«. Edino esperantski ptevod da je dosegel lepoto originala. Letos pa je izšla v založbi Vilim Buka v Slavonskem Brodu po Cankarjevem »Hlapcu Jerneju« predelana pesnitev »Servulrajto« (Hlapčeva pravi-ca) od dr. Jakoba Štefančiča. predsednika Jugoslovanske Esperantske Lige v Belgradu. Knjižica ima 08 strani in stane 13 Din. Naslovna stran je opremljena z lepo sliko. Kritiko o tej knjižici so prinesli med drugimi tudi i Pravda« (9. 7. 1933), »Politika« in »Radničke Novine ki se posebno navdušujejo za ta prevod. Dr. Štefančič je Slovenec. Zibelka mu je tekla v Spodnjih Borovljah na Koroškem. Univerzo je obiskoval v Gradcu in v PragL Sedaj je v Belgradu. Lar.i je prevzel vodstvo Esperantske Lige, ki je sedaj začela živahneje delovati. Ustanovjl se je j esperantski mesečnik »La suda slelot (Južna zve- ' zda), kj tekmuje z drugimi esperantskimi mesečniki. »La suda štelo« je ze izdala nekaj knjig, ki so našle odmev tudi med inozemskimi esperantisti. »Servulrajto«, ki ga je izdala »La suda štelo« bo gotovo dobrodošel vsem esperantistom ne samo pri nas, temveč tudi v inozemstvu. Kritiko bodo prinesli tudi inozemski časopisi, o kateri bomo tudi poročali Golobič Peter. Etnološki značaj kosovskih Čerkeza. Napisao Niko Zupan i č. (Separatni otisak iz »Etnologa« VI., Glasnika Etnografskog muzeja u Ljubljani.) Ljubljana, 1933. — Naš priznani etnolog N. Zupa-nič je objavil svoje predavanje, ki ga je govoril na kongresu v Parizu (23. sept. 1931). Obdelal je zanimiv pastirski in nemirni čerkeski narod, ki ima več različnih plemen (samo avtor jih omenja štirinajst). Del teh Čerkezov, katerih prvotna domovina je Ciskavkazija, se je 1864 preselil v Srbijo, ker niso marali služiti Rusom, ki so jih tedaj podvrgli. Turška vlada jih je naselila na Kosovom polju, kjer jih še danes živi nekoliko stotin, ki jih je pisatelj sam trikrat obiskal. Čerkezi so se težko privadili novim razmeram; umirnli so in se selili dalje v Malo Azijo in Sirijo. Pred 50 leti jih je bilo še okoli 12.000, danes pa jih je komaj še kakih 300! Do današnjega dne so ohranili svoj jezik, ki jo prav zanimiv, in mnogo običajev iz svoje prvotne domovine, mnogo pa so jih prevzeli tudi od Arba-nasov in Turkov, med katerimi živijo, Škoda, da se ni Zupanič dlje ustavil pri njihovi duhovni kulturi, o kateri govori odločno premalo. Če ne bi citiral srbskega učenjaka Djordjeviča (231—285), bi zelo malo izvedeli o kulturi teh azijatskih priseljencev, dočim nam avtor na dolgo opisuje barvo las, oči, kože, velikost glave in postave... Na koncu je (245—253) v francoščini dodan posnetek vsebine. I. e. Mariborske vesti: □ Srebrni mašniški jubilej obhaja jutri kamniški g. župnik Franc Božiček. Jubilant je rodom iz Buč. Kaplanoval je na Pilštanju, v Pišecah, fjol-nici ob Dravi, bil provizor pri Sv. Jerneju na Pohorju ter nato kaplan in provizor v Zavrču, od koder je prišel za župnika v Kamnico pri Mariboru. Povsod so ga Čislali kot vrlega prosvetnega delavca, osobito pa kot gospodarskega strokovnjaka in organizatorja. V kamniško župnijo je prišel še v predpreobratni dobi, ko so se bili tu v območju mariborske nemške ekspanzivnosti srditi narodni boji. Velike zasluge si je v teh bojih pridobil za utrditev slovenskega življa .posebno pozornost pa je obračal vedno napredku krščanske prosvete. V trm pogledu mu ni bilo mar nobenih žrtev. Zgradil je iz lastnih sredstev krasno društveno dvorano, ki je postala žarišče prosvetnega dela v kamniški župniji. Posebno pažnjo Je posvečal ureditvi cerkve, zlasti še lepe in znane podružnice Sv. Urbana. Srebrni jubilej bo obhajal *• svojem rojstnem kraju na Bučah. Priljubljenemu in spoštovanemu g. župniku častitamo z iskreno željo, da bi Vsemogočni blagoslovil njegovo neumorno delo za večni in času blagor njegovih župljanov. O Lipovškova cesta na Hum pri St. Petru pod Mariborom bo gotova v 14 dneh. Cesta bo odprla eno najlepših razglednih točk bližnje mariborske okolice splošnemu prometu. Za poživitev tujskega prometa v mariborskem okolišu bo velikega pomena, ravnotako pa tudi za gospodarski napredek Huma in bližnjega dela Slovanskih goric. □ Konferenca železniških delavnic. V Mariboru se je te dni vršil sestanek upravnikov in predstavnikov vseh železniških delavnic v državi. Poleg mariborske so bile še zastopane delavnice v Nišu, Zagrebu, Subotici, Sarajevu in Vel. Beč-kereku. Železniško ministrstvo je zastopal bivši šef mariborske železniške delavnice inž. štefano-vič. Na konferenci so razpravljali o skupnih vprašanjih, ki zadevajo gospodarsko plat železniških delavnic. □ Mariborski teden je izdal v samozaložbi v ličnem ovitku serijo 6 najlepših posnetkov Maribora. Razglednice se prodajajo v blagajnah Marib. tedna. □ Smrt sega po mladih... V Praprotnikovi ulici 30 je umrl poročnik 45. pešpolka Milan Voj-novič. Jedva v 28. letu starosti mu je pljučna bolezen zamorila življenje. Pogreb priljubljenega pokojnika bo jutri v sredo popoldne ob pol 4 iz mrtvašnice na mestno pokopališče. Naj počiva v miru. žalujočim naše sožalje. □ »Celjski grofje« na Rotovikem trgu. Prva predstava bo jutri, v sredo, 0. t. m. ob pol 21 zvečer. Vstopnice se dobe pri gledališki blagajni na-roče se tudi lahko telefonično ali pismeno. Cene sedežem od 30 Din navzdol, stojišča po 8 Din, za dijake 5 Din. Dohod na predstavo iz Slomškovega trga. □ Mariborski mnzej Ivo tekom Mariborskega tedna odprt vsak dan razen nedelj in praznikov popoldne. Javnost se opozarja, dn jc razstavljenih že skoro 100 žar. izkopanih ! na Koroščevi ulici in da bo še tekom tedna I razstavljenih več kot polovica bronastih najdb. I □ Radvanjc in Razvnnjc prispevata za 1 zgraditev postajališča na Teznu brezplačno vso potrebno opeko. To 6ta obljubila župana navedenih občin na sestanku, ki so se ga te dni udeležili predstavniki osmpro 7ain-ieresiranih občin. V ostalih občinah se tudi že uvaja nabiralna akcija, da se dobe za zgradbo imlrebna sredstva. □ Obrtne zadeve. V zadnjem času so dobili obrtno pravico: Franc Skopal, postavljanje strelovodov. Orožnovn 1; Wcsiak, mizar, Cankarjeva 2; Sečko — Tekstil, trg. z manu-fakturo na debelo. Mlinska 10; Alojz Lobnip, trgovina z mešanim blagom, Krankopanov« ul. 10; Josip Močnik, mesar, Itadvanjska 5; Marija Štefančič. šivilja. Loška 5; Ana Zakrajšek, damska frizerka. Stolna ul. t. □ Velika dražba. Dne 20. septembra bo ob 10 dopoldne na tukajšnjem okrajnem sodišču v sobi št. 11 družba nepremičnin zem. knjiga Sp. Hoče, vi. št. 284. Cenilna vrednost znaša Din 1.704.184.36, najmanjši ponudek je Din 547.090.84. □ Smrtni skoki z dravskega mosta se množe. Dravski most je letos prišel pri samomorilnih kandidatih v žalostno modo. Množijo se skoki iz silne višine v deročo Dravo. V nedeljo zvečer se je pripetil v letošnjem letu že tretji smrtni skok. življenje si je končal vla-kovod.ja in hišni posestnik Viktor Miklavžina iz Pobrežja. Okoli 11 je vpričo številnih pa-santov nagloma preskočil ograjo ter se s smrtnim vzkrikom pognal v globino. Valovi so se nad nesrečnežem takoj zgrnili ter ga ni bilo več na 6preglcd. Kaj je gnalo zrelega moža v žalostno smrt, ni znano. □ Ne Bernot, ampak Bernat. V včerajšnji »Poncdeljski Slovencc« se nam je vrinil tiskarski muhec in pretvoril ime srečnega dobitnika na gasilski tomboli iz Bernata v Ber-nota- □ Tihotapec pod lokomotivo. Pravcato senzacijo so doživeli včeraj na kolodvoru v Št. Ilju. Pri pregledu tovornega vlaka so opazili organi carinskih oblasti pod lokomotivo ležečo moško postavo. Možanca so izvlekli iz njegovega skrivališča. Bil )e ves oljnat m sajast kakor dimnikar ter je jedva se dihal od naporne in nevarne vožnje. Vsuli so se pa iz skrivališča obenem zavojčki saharina, vžigalniki in kamenčki. Imel je pri sebi nad 11 kg te robe. V Avstriji se je neopaženo vtihotapil pod lokomotivo ter si napravil na oseh ležišče. Niti življensko-ne varen drzen poskus ga ni reiil pred vsevidnimi očmi carinarjev. Odgnali so ga v Maribor in tu so mu prisodili za tihotapstvo 1 leto zapora, □ Na vrvi končal. V Bistrici o-i Limbušu se |e obesil posestnik Alojz Lipnik. Našla ga ie na vrvi njegova žena. Bila pa je vsaka pomoč že zaman, □ Svojevrstna kolesarska dirka se bo vršila na praznik, 15. t. m. v priredbi Mariborske kolesarske Podzveze. Tekmovali bodo dirkači preko zaprek, ki bodo zahtevale znatno gibčnost in spretnost: olistojale bodo iz hugili vzponov in strmin, zagat, prelazov itd. Start Do na Kralja Petra trgu, proga pa pelje po 1 cpfitl. Preko dravske brvi po Strmi ulici na maratonsko igrišče Livado, kjer bodo pričakovale kolesarje najhujše zapreke ter nato na Kalvarijo ter nazaj po Koroščevi na Aleksandrovo, kjer bo cilj pri Trgu Svobode. Prijave sprejema predsednik Podzveze Markovič, Korosčeva 6, do 14. t. ni. . □ Iz parka na razstavišč« Mariborskega tedna so se preselili večerni godbeni koncerti. Prvi so vrsi drevi. 1 -a SchSnherjeva železni«, godba. Nove izhopine v Trebeništu Skopljc, 6. avgusta. Profesor belgrajske univerze in znani arheolog g. dr. Nikola Vulič že tretje leto odkopava na bogatem najdišču v okolici Trebe-ništa, v takozvani »dolini kraljev«, blizu juž-nosrbskega Ohrida. O lanskih in predlanskih odkritjih smo svoj čas na tem mestu že obširneje poročali. O pomenu trebeniŠkega najdišča ni treba posebej govoriti. Omenimo naj samo to, da so dosedau a izkopine g. Vuliča radi svoje velikanske arheološke in tudi ma-terijalue vrednosti zbudile v krogih vplivnih svetovnih arheologov veliko zanimanje. Tako je angleška arheološka ekspedicija, ki je lani obiskala Jugoslavijo iu posebej Južno Srbijo, bila več ko navdušena ob bogatih odkritjih. Na lastne oči sem opazoval, kako so si ti strokovnjaki po cele ure naravnost s strastjo ogledovati posamezne zlate in bakrene predmete in študirali njihove linije in oniamentiko. Monografija o izkopinah v Trebeništu. ki bo v doglednem času i/šlu (krajši spis s številnimi posnetki je že izšel v nemščini), bo najboljša popularizuciju vrednosti, ki so že od-kopane in ki 6e še nahajajo v zemlji v tre-beniški okolici. Do letos je bilo v Trebeništu odkopanih dvanajst grobov. Bolgari so jih v svetovni vojni našJi šest, dr. Nikola \ ulič pu v zadnjih dveh letih prav toliko. Ru/lika je samo v tem, da so oni, ki so jih odkrili Bolgari, bili najvidnejši, ker so se na njih nahajale še gomile kamenja, dočim je g. Vulič imel z iskanjem precej več truda. Po predlansko in lanskoletnih uspehih je g. Vulič tudi letos sklenil nadaljevati težavno delo. Sredi prejšnjega meseca se je odpravil v Južno Srbijo in po desetih dneh se mu je posrečilo odkriti nov, trinajsti grob. Delal je z dvajsetimi delavci. Kot sem že zgoraj omenil, iskanje danes ni lahko, ker ]k> zunanjih znakih ni mogoče ugotoviti, kje se grob nahaja. Znane pa so dimenzije grobov, o/.iroma sistem njihovih ležišč. Grobovi v okolici Tre-beništa so štiri do pet metrov dolgi in le/e v smeri zahod-v/hod v globini pol metra. Kadi tega je .iskanje precej olajšano. Delavci kopljejo |>o navodilih g. dr. Vuliča poizkusile Kako se upirete težkemu delu in mučnemu klečanju pri čiščenju parketa. Vam povemo v kratkem. (V četrtek sledi) Kaj pravite? Gg. uredniki! Kdo jc dolžan čistiti in izrezo-nati razne gnile rune na telesu našega javnega tinljenja in nate ljubljanske prestolnice? Morda boste rekli: vsak in psi, kateri čutijo n tebi moralno dolžnoti. Ker ste časnikarski ljudje tudi med temi, prosim, da bi sprejeli o l'a* cenjeni list tole grajo: Zadnjo nedeljo, h. avgusta. so po tloolskih travnikih imeli košnjo otaoe kakor za stavo. I prašam, čemu dražiti religiozni čut prebivalstva? Čemu se dajati pod zobe tujcem, ki iih jc v poletnih dneh vedno večje število o Ljubljani, »aj čujemo med ietalcl češko, poljsko, nem-iko, italijansko, francosko govorico; suj it tujci tako radi ogledajo naše lepe nasade na tivolskih prostorih! Nikarte reči, da se ne brigajo za take zadene. Vruv te dni smo čitali o tujih listih o neljubih dogodkih na otoku Rabu, ki so jih inozemski letoniščarji opisali in nemalo obsodili. Si prav nobenega vzroka za gori omenjeno nedeljsko delo in skrun jen je Gospodovega dne, ko imamo tako krasno vreme, da se otava skoraj n enem dnevu docela posuši. Poleg tega pa čaka toliko brezposelnih, ki bi radi poprijeti za vsako delo, samo da bi si kaj zaslužili. Namesto tega pa neprestano nadlegujejo meščane in lako rekoč zahtevajo od njih podpore in pomoči Občinsko naielstoo nuj ne pošlje poprave in pojasnila, češ, mi smo košnjo oddali in nas nič ne briga, kaj se godi po našili travnikih. To ne. drži, ker imamo §§ in stražo in izvrševalce postav, ki morajo paziti, da je na teritoriju mestne občine vse v redu. Skrbimo za dober sloves Ljubljane tudi o tem oziruI Osebne vesli — Spremembe v srednješolski službi. Poleg profesorjev, ki smo jih omenili že v nedeljski izdaji, «o premeščeni še ti-le: Danilo Poljšak iz Belgrada v Zemun, suplent Ladislav Vučetič iz Maribora v Split, prof. Marija Oršnik iz Leskovca v Celje, prof. Albin Mali iz Murske Sobote v Kranj, suplent TomSič iz Ljubljane v Kranj, prof. Boris Rupnik iz Novega mesta v Kranj, suplent Marjan Sterle iz Ljubljane v Kranj, suplentka Klotiida Pavlič iz Ljubljane v Kranj, strokovna učiteljica Justina Boltan iz Šabca v Ljubljano, prof. Filip Perič iz Maribora v Ljubljano, prof. Boris Sokolov iz Vukovara v Maribor, suplentka Lela Fermevc iz Osljeka v Maribor, pToi. Karel Jirak iz Ptuja v Maribor, 6uplentka Marija Sovdat iz Celja v Maribor, prof. Vilko Rus iz Bjelovara v Ptuj, strokovna učiteljica Franja Koširjeva iz Ljubljane v Ptuj, suplentka Ivica Tejkal iz Kočevja v Mursko Soboto. — Strokovni učitelj Miroslav Jugovič iz Maribora v Mursko Soboto, suplent Franjo Ahlin iz Kranja v Novo mesto, prof. Stojan Kordic iz Peči v Novo mesto, profesorica Marija Pernar iz Ljubljane v Celje, suplent Stane Melihar iz Maribora v Celje, strokovni učitelj Florjan Ščuka iz Murske Sobote v Celje, prof. Olaf Globočnik iz Celja v Brod, strokovni učitelj Danilo Fon iz Novega mesta v Ptuj, prof. Davorin Križ iz šibenika v Ogulin, strokovni učitelj Stanislav Jurko iz Ptuja v Novo mesto, prof. Ladislav Žimbrek iz Maribora v Zagreb, prof. Pavle Konrad s Su'šaka v Šinje, prof. Luka Lončar iz Otočca v Šibenik, suplentka Jelena Guelmino iz BelgTada v Novo mesto in profesorica Marica Jukičeva iz Varaždina v Maribor. — Iz finančne službe. Premeščena sta: Bajič Stanko, poverjenik fin. kontrole VIII, pol. skup. v Zametu k glavnemu oddelku fin, kontrole na Jesenice; Raikovič Spasoje, poverjenik fin, kontrole IX. pol. skup. na Jesenicah k glavnemu oddelku fin. kontrole na Pagu. — Z odlokom g. ministra financ z dne 1. junija 1933, sta napredovala za poverjenika fin. kontrole: Uranič Rudolf, IX. pol. skup., v Šmarju pri Jelšah, in Čuič Miloš, IX. pol. skup., v Kavadarju. = Poročila sta se v soboto, 5. avgusta v župni cerkvj Marijinega rojstva v Šmarju pri Ljubljani, g. Mirko P u g e 1 j , prof. solopetja na drž, konser-vatoriju v Ljubljani, in gdč. Marija M 1 e k u š , ab-solventinja drž. konservatorija. Poročil ju je on-dotni kaplan g. Jože Rozman, za priči sta bila g. dr. Ivan Lah, prof,, in g. inž. Ivan Rudolf. Naj iu 6premlia božji blagoslovi jarke v smeri severo-jug v razdalji 1—2 m. Na ta način se s precejšnjo sigurnostjo preišče določeno ozemlje. Po desetih dnevih napornega kopanja st> delavci zadeli na trinajsti grob. Njegova posebnost je predvsem v tem, da v njem ni b'lo nobenega srebrnega predmeta, ki so bili pogostni v prejšnjih. Pač |>a so v njem našli zlate in bronaste predmete. O telesu pokopanega je prav malo sledov. Le nekaj ostankov močnejših kosti so zasledili. Nasprotno pa še v nobenem od dosedaj odkopanih grobov v Trebeništu niso odkrili toliko bronastih pred-mejov ko v tem. Posebno zanimanje vzbuja velik bronast trinožnik. Na njem so izdelani plastični levi. ljudje v ležeči po/ituri, ko pijejo iz skodelic, in konjske glave. 1X1 več /lotih predmetov so najdragocenejše sandale z dobro vidno ornamentiko. Razen teea je g. dr. Vulič v ■•tem grobu odkopal posebno din** goceno grško skledi podobno posodo, ki je v.sa okrašena s slabo vidnimi slikarijami (čuden oven z velikimi krivimi rogovi, a zraven njega fazan). Izven tega groba je g. Vulič našel še dve grški vazi. Ln« je okrašena z zanimivimi or-namenti, druga pa z risbami ljudi. Delo pri odkopa vanju je zelo naporno. Zemlja, v kateri se grobovi naliajo, je mehka in mastna iu je treba najdene predmete zelo pazljivo in dolgo čistiti, preden je mogoče ugotoviti. kaj je upodobljeno na njih. Pri samem odkopa vanju je potrebna še večja opreznost. družbe Drach. Prva je zapazila ogenj poštna uradnica industrije. Iz 30 m dolgega lesenega'poslopja so se valili gosti oblaki dima. Sirene so hitro sklicale delavstvo, ki je takoj začelo gasiti. Kmalu so prihiteli gasilci in pa oddelek vojaštva. Požrtvovalnemu delu združenih moči se ie posrečilo ogenj Iokalizirati na leseno poslopje. Bila je velika nevarnost, da se vname tudi sosednja Shellova industrija. Škoda še ni ugotovljena — Pivovarniški kartcl v vardarski banovini. 1 red nekaj dnevi je bil obnovljen kartel pivovaren v Južni Srbiji, ki je bil leta ' 929 razprščen. Kartelu pripadajo Parna pivovarna d. d. v Skoplju, Wei-fertova pivovarna, Bajlonijeva pivovarna in pivovarna v Jagolini. Pivovarna v Skoplju je zvišala ceno pivu za Skoplje /a 10 Din pri hektolitru, ceno za oddaljenejše kraje je pa znižala. — Pri ljudeh, ki so pobiti, utrujeni, nesposobni za delo, povzroči naravna »Franz Josef« grenčica prosto kroženje krvi in zviša zmožnost za misli tn delo. Vodilni kliniki dokazujejo, da je Franz-Josei« voda odlične vrednosti kot sredstvo za odprtje črev pri duševnih delavcih, slaboživčnih in ženskah. Delati se mora počasi in previdno. Kdep med doktor Vuličeviiiii pomagači točno riše v*e kur izkopljejo, in sicer / ozirom na pozi uro v samem grobu. Ko predmet očistijo, •■< detajlno nariše v šemo grobu na inestu, katero je zabeležil >e takrat, ko so «lo predmeta šele prišli. Na ta način je zgodovini ohranjen nu-črt vsakega grob«, ki bo pri po/nejšem proučevanju in medaebojnem primerjanju med oo-samrzniini grobovi velikega pomena. Doslej jc g. dr. Vulič prekopal prostor *• obsegu I ha. Na terenu ima uamen ostati, dokler mu ne /manjka sredstev. O vseli eventualnih važnejših novih odkritjih letošnjega leta bom v »Slovencu Se poročal. Koledar Torek 8. avgusta: Cirijak, Larg in Smaragd, m učene i. Novi grobovi + V Ljubljani j« mimo v Gospodu zaspal g. Ljudevit Fattur. železniški uradnik. Pogreb bo v sredo ob 4 popoldne. Na| v miru počival Žalujočim naše sožaljcl Dve hudi prometni nesreči Ljubljana, 7. avg. V Domžalah se je danes v zgodnjih jutranjih urah pripetila huda prometna nesreča, ki bo najbrž zahtevala mlado življenje. 22-letna služkinja Mežnar Minka iz Ihana št 4. je Sla davj nakupovat v Domžale. Ko Je stopila iz trgovine, je privozil mimo avtomobil, ki ga dekle ni pravočasno opazilo Avtomobil je podrl dekle na tla. Vozilo ji je šlo čez trebuh in je nesrečna služkinja obležala nezavestna na tleh. Prepeljali so jo v ljubljansko bolniSnico. Tu so zdravniki ugotovili, da ima Minka zelo hude poškodbe na glavi, nogah in po vsem životu. Zlasti resne pa so notranje poškodbe. Sta- f nje mladega dekleta je zelo kritično. Avtomobil, ki je dekle povozil, imfl številko 308. Druga nesreča pa sc je zgodila na Brezovici. ; Tam se je 83-letni kamnosek Mikec Franc, stanu- j joč na Brezovici 72, zaletel s kolesom v neko cestno oviro. Mikpc, ki je vozil po izpovedi očividcev precej hitro, je pri padcu obležal nezavesten na tleh. Tudi njega so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Poleg zunanjih prask ima Mikec tudi hude notranje poškodbe in je ludi njegovo stanje precej resno. STAREJŠIM OSEBAM ZAGRENJUJEJO STARE DNI REVMATIČNE BOLEČINE. Vsem, ki trpite na revmatizmu, nrotinu, zba- ' danju, išiasu, zobobolu, glavobolu, se priporo- | ča masaža. Za masažo jc »ALGA«. Masaža z j »ALGO« Vas krepi in osvežuje. »ALGA« se dobiva povsod, 1 steklenica Din 14.— i Ostale vesti — Smrtno se |e ponesrečila v nedeljo gdč. i Tilka Rus, učiteljica z Bieda. Pogreb blage pokoj- I niče bo danes ob 4 popoldne. Naj v miru počiva! ' — Sv. maša zaduinica za pokojno gospodično | Bogomilo S m e r k č se bo brala v sredo, dne 1 9. t. m. ob 6 zjutraj v župni cerkvi Dovje-Mojstrana in v križevniški cerkvi v Ljubljani. — Duhovne vafe za učiteljice. Pri uršulinkah v Ljubljani bodo letos duhovne vaje za učiteljice, od 21. avg. zvečer do 25. avg. zjutraj, zaradi ba-novinske in glavne skupščine J .U. U. — Narodno gledališče v Ljubljani. Skušnje za sezono 1933-34 se prično v drami in operi v sredo, dne 16. t. m. dopoldne. — Zavod Šolskih sester v Repnjah na Gorenjskem sprejema v internat deklice od 6. leta dalje. , Zavod ima dobro urejeno petrazr. dekliško osnovno šolo s pravico javnosti, ki jo vodijo istotako šolske sestre s prav dobrimi uspehi. Gojenke v internatu so pod vednim nadzorstvom šolskih sester in v vsem dobro preskrbljene. Kraj je izredno priporočljiv zlasti za slabotne otroke in starši, ki žele, da se njihovi malčki dobro razvijejo in okrepe, jih kaj radi pošiljajo v Repnje. Deklice po dokončani osnovni šoli lahko vstopijo v višjo narodno šolo in nato v gospodinjsko šolo, ki je istotako v zavodu ali pa v srednje šole, kjer navadno prav dobro napredujejo. Na željo staršev se gojenke v zavodu poučujejo poleg obveznih predmetov tudi v glasbi, ročnem delu itd. — Mesečnina je v sedanji krizi samo 300 Din. Natačnejša pojasnila daje Vodstvo zavoda šolskih sester v Repnjah, p. Vodice nad Ljubljano. — Izobražence vabimo k duh. vajam, ki bodo v Domu, Zrinjskega c. 9 od 12. avgusta zvečer do 16. avg. zjutraj. Plača za vse tri dni z vso oskrbo 150 Din. — Dva požara. V nedeljo zvečer je pogorel velik stog (kozolec), ves napolnjen z žitom, g. Jakobu Janu p. d. Maroltu v Podhomu pri Bledu. Zgorelo mu je tudi veliko sena. V petek zvečer pa je pogorel z žitom napolnjen kozolec Janezu Pretnarju p. d. Bajerju, posestniku na Rečici 33. — Velik f.ožar v Sisku. V soboto okrog 4 popoldne je nastal požar v lesni industriji delniške — Tri žrtve noža in sekire. V ljubljansko bolnišnico so včeraj pripeljali tudi več žrtev neizogibnih nedeljskih pretepov po naših vaseh. — V Željni pri Kočevju je neki Ivan Slalzer s sekiro presekal desno roko 61-letnemu upokojenemu rudarju Zevniku Juriju. Slalzer je prišel k Zevniku, ki opravlja pri nekem podjetju službo nočnega čuvaja. Našla I je med njima prepir, med katerim je '/.evnik vrgel izzivača skozi vrata. Slalzer pa se je čez nekaj časa vrnil s sekiro iu udaril Zevniku z vso silo po desni roki. — V Smartnem pri Tuhinju so imeli včeraj veselico, na kateri je kaj)>ada tudi prišlo do pretepa med vročekrvnimi fanti. Pri tem je nekdo zabodel 24-letnega delaven Pestotnika Valentina v trebuh. Pestotnikova poškodba je precej nevarna. — 19-letnegn voznika Klemenčiča Antona, stanujočega v Peruzzijevi ulici 1 IG v Ljubljani, pa je • nedeljo zvečer nekdo na Rudniku napadel z nožem iu ga poškodoval po glavi in levi roki. — Urbanus: »Knjiga o lepem vedenju«. — Iretja, zelo pomnožena in izpopolnjena izdaja. — Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. 1932. Stran! 388. Cena 50 Din, vez. 64 Din (v celo platno). Lepo vedenje je igralo v človeški družbi že od nekdaj jako važno vlogo. Res je, da so današnji demokratični časi zavrgli že marsikatere pretirane predpise, ki so jih smatrali nekoč za nedotakljive, toda premnogo jih je še, ki jih družba ne bo opustila nikdar, ali si jih bo pa le primerno prikrojila, Zato je samo po sebi umevno, da jih mora vsak poznati, č« te noče izpostaviti v vsaki boljSi družbi očitka nerode ali neolikanca. Za nas Slovence je to vprašanje še posebno važno, saj izhajamo po veliki večini izpod kmetijskih krovov in iz delavskih rodbin kjer nismo imeli prilike prisvojiti si ie od mladih nog vseh tistih oblik občevanja in kretanja. ki jih kulturna družba brezpognjoo zahteva. Za na« vse so zato take-!e »Knjige o lepem vedenju« potrebne kot vsakdanji kruh. — Doraščajoči mladini nudimo zjutraj čašico naravne »Franz Joscfove« grenčice, ki doseza ra-. 1 j**."'. k,r 4illi kri. želodec in čreva. pri dečkih in deklicah prav izdatne uspehe. Celje er Visok cerkveni gost v Celju. Mostarski škof fra. Alojzij Mišič se je mudil tri dni v Celju in bil gost oo. kapucinov. Obiskal je tudi celjskega opata in si ogledal opatijsko in Marijino cerkev. Lega Celja in okolice mu je zelo ugajala, posebno pa se je pohvalno izrazil o žalostni kapeli v župni cerkvi. Visoki gost je prišel iz Doberne. kjer se je nahajal nekaj dni na oddihu. er Umrla je v celjski javni bolnišnici Mihelak Karolina, 35 let, žena klesarja iz Konjic. N. v m. p. 0" Izlet zagrebškega »Merkurja« v Celje. V nedeljo |e obiskalo Celje okrog 200 članov zagrebškega trgovskega društva »Merkur«. Gostje so si ogledali Celje in okolico in so »e o legi izrazili zelo pohvalno. Zvečer se je zbralo v restavraciji Stegu za Starim gradom veliko število Celjanov, kjer je minilo nekaj ur v prav prijetnem razpoloženju v družbi z zagrebškimi gosti. er Najden etui za cigare. V soboto popoldne je bil najden na klopi na Masarykovem nabrežju usnjat etui za cigare. er Šport v nedeljo. V nedeljo popoldne sc je odigrala na igrišču pri Skalni kleti prijateljska nogometna tekma med Zagrebom in Celjem z rezultatom 7:2 (5:0). V prvem polčasu so bili Zagrebčani v absolutni premoči. S svojo hitro, teh-nifno igro so Celjane popolnoma zmedli. V odmoru so Celjani izmenjali nekatere igralce, kar se je dobro obneslo. Po igri v drugem polčasu bi bili zaslužili zmago. Podleči s tako visokim rezultatom zagrebškemu moštvu, ki so ga povečini tvorili rezervni in drugorazredni igralci, jc kaj čudno. Publike je bilo okrog 600, med temi mnogo Zagrebčanov. — Dopoldne se je vršila prijateljska nogometna tekma med Atletiki (komb.) in SK Štore, ki je končala z rezultatom 9:1. er Pevski tečaj za uvedbo novega slovenskega obrednika. V četrtek, dne 10. t. m. pride v Celje stolni kapelnik g. Janko Gašparič iz Maribora in bo imel praktične vaje za uvedbo novega s'ovenskega obrednika. Vaje se bodo vršile v dvorani Ljudske posojilnice in se začnejo ob pol U. Na to se opozarja duhovščina braslovške, celjske in novocerkovske dekanije. Pa tudi gg. iz drugih dekanij so dobrodoSli. er Žegnanje na Svetini. V nedeljo se je vršilo na Svetini običajno vsakoletno žegnanje. To priliko in pa, ker je bilo izredno ugodno vreme, je izkoristilo veliko Celjanov in pohitelo k Mariji Snežni. Trbovlje Marijina mladina. Prisrčna slovesnost se je vršila v nedeljo popoldne v župni cerkvi. 229 mladih src — dečkov in deklic — se je v ljubezni do Marije zaobljubilo biti verni, čisti in dobri. Lep obred sprejema je opravil g. duh. svet. Gašparič sam. Pri akademiji v Društvenem domu so sledile skrbno pripravljene točke druga za drugo in je veselo donela Marijina pesem. Prireditev je bila v veselje staršev in zadoščenje vsem, ki se žrtvujejo ves prosti čas za našo mladino. Cesta se še ne bo preložila. Ponovni sklep za preložitev banovinske ceste mimo stare občine in Spanca se tudi letos ne bo izvršil. Zato določenih 140.000 Din se bo porabilo v druge namene. Bo treba menda še hujših nesreč na klancu in ovinku za župnlSčem, dn se bo ta nevaren del ceste popravil. Novi grobovi. Umrl je Češnovar Franc, star 07 let, za srčno vodenico. Ajnik Franc, 62 let, srčna napaka. Govejšek Ivana, 38 let, za trebušnim vnetjem in rudar Glažar Josip, 47 let star, srčna napaka. N. v m. n.' Ptul Mož in žena pod vozom. Huda nesreča se j t dogodila v soboto 5. t. m. v Moškanjcih. Zakonca Valentin in Marija Petek, posestnika v Moškani-cih, sta vozila steljo iz gozda, V nekem klancu pa se je možu, ki je vodil konje, spodrsnilo in pade! je pod voz. Ko je žena videla, da preti možu nevarnost, je priskočila in ga s sunkom rešila nevarnosti. Pri leni so se pa konii sDlašili ln prišla je šc ona pod voz, tako da ie šel voz čez njeno truplo. Zadobila je smrtnonevarne poškodbe in so jo v obupnem stanju prepeljali v bolnišnico. Ima zlomljeno hrbtenico in se bori s smrtjo. Njen mož je dobil le lahke poškodbe in jc ostal v domači oskrbi Nesreča je zbudila med občinstvom splošno pomilovanje, ker je mati 6 nepreskrbljenih otrok. Letni Ožbaldov sejem, ki sc je vršil preteklo soboto, je izpadel klaverno. Mnogo kramarjev, malo kupcev. Znak pomanjkanja denarja. Na živinski sejem je bilo prignanih 451 glav živine, prodanih pa 288. Cene so bile iste, kakor pri prejšnjem živinskem sejmu. Mestna godba prireja koncerte v mestnem parku. Prihodnji koncert bo v- sredo 9. t. m. ob 20. Vstopnina je znižana od 2 na 1 Din za osebo, Slovenjgradec Osebna vest. Novega dekana Meška dobimo. Lavantinski knezu&kofijski ordinariat je imenoval Franca Kg. Meška, duh. svetnika in župnika v Selah pri Slovenjgradcu, za dekanijskega upravitelja slarolrške dekanije. Svojo službo nastopi novi g. dekan dne 17. avgusta. Čestitamo! — Šmartno pri Slovenjgradcu dobi 10. avgusta novega kaplana g. Janeza O gu 1 in a iz Ix>ke pri Zidanem mostu. Dosedanji kaplan g. Pankracij V o t e k o gre kot kaplan v Jarenino. Novi lastn;k tiskarne »Jadran«. V soboto se je vršila sodna dražba luk. tiskarne »Jadran«, ki je v konkurzu. Za tiskani«, ki je bila cenjena kompletna na -K).tXK) Din, sta se potegovala dva. Zdraž-bul jo je za znesek 46.700 Din g. Anton Blažej iz Prevalj, kateri je bil dolgo let črkostavec v Mohorjevi tiskarni na Prevaljah in pozneje tudi v Celju ter v Zvezni tiskarni v Ljubljani. G. Blažej, ki je znan delavec v naših organizacijah, bo tiskarno premestil iz sedanjega lokala v večje prostore na dvorišču Klobasa-Smolčnikovega skladišča. Z obratovanjem bo začel čez dva meseca. Središče ob Dravi Svinjski sejem. Kot smo že svoje časno poro-čali, se je uvedel v SrediSču z oblastnim dovoljenjem sejem svinj. Prvi otvoritveni sejem bo v jionedeljek dne 14. t. m Sledeči redni sejmi pa bodo vsak drugi in četrti ponedeljek v mesecu, na kar se prodajalci in kupci opozarjajo. Mlatev »e bliža svojemu koncu. Skoraj tri tedne sta v »Stiperišču« brneli noč in dan dve veliki mlatilnici na električni pogon in sipali iz sebe težko prčakovani in v znoju pridelani dar božji. Hvala Bogu. letošnji pridelek je bil blagoslovljen, kar pričajo številne slamnate kopice okrog domov in po polju, ki jih pri nas nikdar ni bilo. Vendar na kak preostanek ni misliti, in so ljudje veseli, da bo vsaj kruha dovolj. Tradirionelncga romanja k Mariji Bistrici »e je letos udeležilo |>osebno lepo število Središčanov Romanje je spremljal ludi domači g. kaplan. Na jubilejne svečanosti v Ljubljano smo pa i>o«lali 17 udeležencev. Koroška Bela Umrl je vpokojeni tov. dclavec Jože Rožič na Javorniku, vseskozi zaveden katoliški mož. Vzgojil je tudi sina duhovnika Frača Rožiča, ki opravlja svojo službo v zasedenem ozemlju. Preteklo soboto je bil pokopan. Cerkveni zbor mu je v »lovo zapel več žalostink. Klančnikovo družino naj Bog potolaži! Srebrni maSniSki jubilej bo v torek 8. avgusta s svojimi tovariši obhajal na Brezjah tudi naš g. župnik Matevž Žbontar. Vrhnika ProSnja. Suša je pri nas in zato so ceste, zlasti avtomobilske vse polne prahu. To bi še Slo, toda avtomobilisti in motociklisti se ne brigajo za prah, ampak nemoteno dirjajo skozi trg, ne oziraje se na svarilne znake: Avto 15 km na uro! Zlasti ob večerih se dvigajo celi oblaki prahu in delajo neprijetnost obcestnim stanovalcem. Zalo prosijo vsi stanovalci, ki stanujejo ob Novi cesti, merodajne faktorje, da bi to brezobzirnost preprečili. Za to stvar bi se lahko zavzel tudi ljubljanski Avto-klub, ki bi javnosti napravil veliko uslugo, ako bi lastnike avtomobilov in motornih kol es opozoril, kakšna dolžnost jih veže do občinstva. Poizvedovanj Izgubila sem ročno torbico iz črnega, gladkega usnja, v kateri je bilo 300 Din, razni dopisi, železniška legitimacija in svetle rokavice, na cesti iz Vičave skozi Ptuj v Maribor. Pošten najditelj naj jo javi ali odda proti nagradi na policiji v Ptuju. Demantni uhan z 10 kamni sem izgubila od 31. julija do 1. avgusta v Toplicah na Dolenjskem. Če ga je kdo našel, prosim, naj ga vrne proti na-gradia n» naslov: M. Anžur, Moste 14 pri Ljubljani. Radio froHraml Hadlo-LitthTfana t Torek, 8. avgusta: 12.15 PloSče. 12.45 Poročila. 13.00 Čas, poročila, borza. 19.00 Radio orkester. 20.00 Kaj je z vsem naturnim verstvom (Fr. Terseglav). 20.30 Prenos iz Zagreba, čas in poročila. 22.30 Plošče. Sreda. 9. avgusta: 12.15 PloSče. 12.45 Poročila. 13.00 Čas, plošče, borza. 19.00 Otroški količek: Zelje (M. Zeljeznova-Kokalj). 19.30 Literarna ura: Stare angleške pesmi (Valo Bratina). 20.00 Pevski koncert gdč. Anice Kristanove. 20.45 Radio orkester: Operni polpuriji. 21.30 Čas. poročila. 21.45 Radio orkester. 22.30 Angleške plošče. Drugi programu Sreda, 9. avgusta: Belgrad: 20.00 Narodne pesmi. 21.50 Koncert za čelo in orkester. — Zagreb: 20.30 Radio orkester. — Dunaj: 19.00 Koncert dunajskih simfonikov. 21..30 Orkester. — Budimpešta: 19.15 Orkestralni koncert. — Leipzig: 20.00 Orkester. — London: 21.15 Orkestralni koncert. — Milan: 30.35 Vesela vdova, opera, Lehar. — Rim: 20.45 Orkestralni koncert. — Varšava: 20.00 Komorna glasba (Iz »Radio Belgrad«.) Ali ste £e aoravnali naročnino? Starodavno središče južne Slovaške — mesto Njitra se vneto pripravlja na proslavo 1100 letnice prve krščanske cerkve v Srednji Evropi, ki jo je postavil v njem knez Pribina. Proslava se bo vršila dne 12. t. m. in bo zavzemali tudi narodno-poli-tični značaj, saj je bila Pribinova kneževina ob ^slovanski reki« Donavi ena prvih slovanskih državnih tvorb. Kdo pa je bil, kdaj in kako je živel knez Pribina? Slovanska plemena, ki so v V. in VI. stoletju zaposedla ozemlje današnje Češkoslovaške države, so imela enoten jezik. Vendar pa politično niso bila edina, marveč so bila razdeljena na veliko število majhnih plemenskih kneževin. Kakor povsod, so se začele tudi tu opredeljevati posamezne vladavine šele tedaj, ko se je kako pleme kje stalno nastanilo. Taiko je nastala Pribinova vladavina v Njitri, Mojmirovska na Velehradu, Premy-slovska v Pragi ild. Kakor se zdi, je bil Pribina edini, ki se mu je posrečilo, da iz lastnega in nekoliko sosednih plemen ustvari majhno državo v vzhodnem delu ozemlja, na katerem so se nastanila češkoslovaška plemena. Ko je ustanavljal svojo državo, je bil še pogan. A vse kaže, da se je zelo zanimal za kulturni napredek in vse, kar je prihajalo s francoskega zapada. Dalje pričajo o tem tudi razna dejstva, da je bil v milosti pri zelo močni sosedni vzhodno-frankoveki državi. Ko je moravski WE DO OUR PART »Storimo svoj del« — tako se glasi geslo na gornjem znaku, ki pa je ustanovil ameriški predsednik Roosevelt za tisita podjetja, katera ga v boju proti brez|>oselnosti krepko podpirajo. I vladar Mojmir sovražno nastopil proti Prrbini in j ga pregnal iz njegove države, se je Pribina zatekel k frankovskemu kralju in se potem pod ! njegovim vplivom pokristjainil. Frankovski kralj i je potem tudi pomagal Pribini, da se je vrnil v j svojo prestolnico v Njitri. Ko je Pribina znova zavladal v Njitri, ga je tam obiskal salzburški nadškof Adalram, in ob tej priliki je nadškof posvetil prvo krščansko cerkvico, posvečeno sv. Emeramu. To je bila majhna krščanska cerkvica, katere ostanki so se ohranili do današnjih dni. V zadnjem času so cerkvico skrbno obnovili; ob tej priliki so rešili nekoliko starih zidov, ostanke oltarjev in poznejše dozidave. Središče današnje njitranske škofijske cenkve je bilo sezidano v XIII. stoletju. To cerkev so skozi vsa stoletja skrbno negovali in po zadnji obnovi v minulem letu se je ponovno zablestela v vsej svoji lepoti. Cerknv ni velika, a je krasna slavba in se ji vidi, da je bila skozi veliko stoletij središče kulturnega in verskega življenja v Njitri. Samo mesto Njitra je bilo kakor nalašč ustvarjeno za varno vladavinsko prestolnico v srednjem veku. Kakor skalnat otok sredi kasneje nastalega mesta je stalo iz davnih dni na dobro zavarovanem kraju, ki so ga proli severu branili gorski grebeni in pa redta Njitra. V tej naravni trdnjavi so se mogla razviti kulturna prizadevanja in gibanja. Stara Pribnina cerkvica je postala žarišče krščanstva za vso slovansko okolico. Njitro sta obiskala tudi slovanska apostola sveti Ciril in Metod. Stara slovanska kultura v Njitri in okolici je odolela tudi dobi madžarskega gospodstva. Dasi je pomadžarjevanje pritiskalo na premišljen, načrten in brezobziren način po vsem slovaškem ozemlju, se je ohranil v Njitri vsaj v ljudskih slojih slovaški duh in slovaški jezik. Dosledno pomadžarjevanje se je začelo v drugi polovici 19. stoletja in je doseglo svoj višek tik pred svetovno vojno, ko je pod silo razmer število Slovakov v Njitri padlo na pičlih 30 odstotkov Da je bilo to stanje samo navidezno, umetno ustvarjeno, se vidi najbolje iz tega, da je danes, 15 let po svetovni vojni, Njitra zopert popolnoma slovaška. V teh letih je Njitra tudi na zunaj znatno napredovala in ima danes veliko mogočnih državnih in drugih javnih in zasebnih modernih stavb in dobra prometna sredstva; reko Njitro so uravnali, postavili veliko letališče itd. Po 7.adnjem štetju 1. 1930 je imeJa Njitra 21.259 duš, od tega 4% Madžarov. Proslava 1100 letnice prve krščanske cerkve v Srednji Evropi bo dokazala, da je češkoslovaški narod ohranil kuHurno zapuščino kneza Pribine neokrnjeno. Kar mnogi in mnogi niso hoteli verjeti in se Bdi nemogoče, je vendarle resnica: Rusko ljudstvo kljub obilni žetvi strada. »Centropress«, ki sovje-tom nikakor ni nasprotna, poroča iz llarkova: V zadnjem času prihajajo iz raznih krajo" [ Ukrajine vedno pogosteje vesti o težavah v pre hrani, ki kažejo, da ljudstvo [»nekod že lobe-sedno strada. Kruh je izginil celo iz vtorgsino?<. to je iz trgovin za tujce, v katerih pa more kupovati vsakdo, a seveda le s srebrnim ali 7.1atim denarjem odnosno z inozemskimi valutami. Nameščenci v sovjetskih podjetjih dobivajo sedaj samo po 200 gramov kruha na dan. Masti sploh ni. Mleka dobiva posamezna oseba po eno osminko litra na dan. Namesto sladkorja dele slad-korčke. a še to v zelo neznatni količini. In vendar je bila Ukrajina vedno središče sladkorne 'n• tem meslu najtoplejšo zahvalo vsem, ki so se me kakorkoli spomnili ob tej priliki. ILIJA PREDOVIČ, LJUBLJANA. St. 10.950/1843—1933. Razglas o licitaciji Mestno načelstvo v Mariboru razpisuje za dobavo in montažo dvigala in črpalke pri zgradbi poslopja za carinsko pošto in carinske urade na glavnem kolodvoru v Mariboru I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 21. avgusta 1933 ob 11 dopoldne v sobi št. 5 mestnega gradbenega urada v Mariboru. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobijo med uradnimi urami istotam, soba št. 3. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša: 1. za dobavo in montažo dvigala 87.000 Din, 2. za dobavo in montažo črpalke 5.500 Din, Za vsako izmed obeh dobav je predložiti posebno ponudbo v posebni kuverti. Ponudbe je kolkovati po § 9 zakona o izpre-membah in dopolnitah zakona o taksah z dne 25. III. 1932, Službene novine br. 70—XXIX z dne j 26. III, 1932. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v Službenem listu kralj, banske uprave dravske banovine in na razglasni deski mestnega načelstva mariborskega. Mestno načelstvo mariborsko, dne 1. avgusta 1933. FOTOAPARATE soptonnili tvrdk 7.ctss-lkon, Roden-sinek, VoizllUndeT, \VeHa, Certn i. t. d. i. t. d. ima vedno o zalogi FOTOTRGOVINA JUGOSLOVANSKE KNJIGARNE o Ljubi lani, Miklotlieoa cesta 5 O taboru hmeljarjev ki »e je vršil v nedeljo dne ft. avg. v Roblekovi dvorani v Žalcu, je že »Ponedeljski Slovenec« obširno poročal. Glede mezde za hmelj, obiravce je bilo soglasno sklenjeno, da se bo plačevalo od ška-ta pri trikratni topli hrani in stanovanju 1.50 Din, brez hrane 2 Din. Obče obiranje hmelja se bo pričelo po 16. avgustu. Natančna določitev dneva je bila nemogoča. Poslovodja je potem še razpravljal o legitimacijah za hmeljske obiravce, o nanovo vpeljanih usancah pri hmeljski kupčiji, priporočal lepo obiranje in prebiranje hmelja, o pravilnem sušenju in pravočasnem basanju novega pridelka, o novih reklamnih zemljevidih, ki jih je izdala tukajšnja hmeljarna itd. Nov hartel: U. F. Novembra preteklega leta so sklenile tovarne nogavic »Moravia« v Belgradu, »Fako« v Su-botici, Bratje Grener v Čakovcu in »Silk« v Zagrebu kartel pod imenom Udružene Fabrike (U. F.). Od februarja naprej prodajajo nogavice, v prvi vrsti ženske, po enotni ceni. Okolnosti, da je bila carina na inozemske nogavice zvišana in znaša okoli 400 Din na kg svilenih nogavic, to se pravi okoli 240 Din za tucat, je treba pripisati, da se je kartel toliko lažje uveljavil. Nadalje ovirajo trgovino z inozemskimi nogavicami razni devizni predpisi. Udružene Fabrike dajo trgovcem precej dober zaslužek in sicer zasluži trgovec 14 do 15 Din od vsakega para, to se pravi okoli 40 odst. Trgovci so se obvezali, da bodo nogavice U. F. prodajali po enotni in stalni ceni. Poleg tega so (C spravile v kartel tudi tovarne moških nogavic lir sicer iz Skopija, Sente in Pančeva, tako da lahko trdimo, da je v glavnem vsa industrija nogavic kartelirana. PLAČE OBIRAVCEV NA ČEŠKEM SO SE POVIŠALE. Na svoji seji dne 28. junija je deželni sosvet ea kmetijsko delavstvo na Češkem določil plače za obiranje hmelja. V hineljskem okraju Zatec bo prejel delavec za vsn.kih 30 litrov obranega hmelja 1.40 Kč (lansko leto samo 1.10). Za druge hmeljske okraje je določena plača 1.20 Kč (lansko leto 90 vinarjev). V pogodbah se ta postavka lahko zviša največ do 1.50 Kč v prvem primeru do 1.30 Kč v drugem. 3. avgusta je hmelj notiral v Žatcu 1700 do 2000 Kč (hmelj 1932), hmelj iz leta 1931 pa od 675 do 800 Kč za 50 kg. Rasllina je v primeri z lanskim letom pri korenini šibkejša, prav tako je listje proti vrhu rumeno. Poročilo o naši zunanii trgovini Kakor preteklo leto, tako je tudi letos Zavod za pospeševanje zunanje trgovine objavil poročilo o trgovini v letu 1932. Knjiga obsega poročilo o splošnem stanju mednarodne in naše zunanje trgovine v preteklem letu. Nadalje sta v njej poka-zani naša trgovinska in devizna politika, razloženi so vsi trgovinski sporazumi, ki jih je naša država sklenila preteklo leto. Poročilom so dodani lični Črteži o naši zunanji trgovini po skupinah proizvodov. Dobro je obdelan tudi uvoz v našo državo iz inozemstva. Poročilo o gibanju naše zunanje trgovine vsebuje naslednje probleme: 1. Vprašanje zlate valute za narodne edinice v posameznih državah; 2. kratek pregled deviznih predpisov, ki bo v veljavi v posameznih državah; 3. glavne carinske izpremembe, ki so se izvršile v posameznih državah in zadevajo naš izvoz; 4. Ukrepi v posameznih državah za nadzorstvo uvoza in izvoza; 5. stanje plačevanja javnih in zasebnih dolgov in ukrepi, ki urejujejo to vprašanje v posameznih državah; 6. naša zunanja trgovina je po-kazana tudi v odstotkih. — Knjiga obsega 700 strani in stane pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine 100 Din; za pošto je treba priložiti 10 dinarjev Uobave. Ravn. drž. rudnika Kakanj sprejema rio 12. avgusta ponudbe glede dobave 4000 kg žeb-ljev za Iračnice; do 24. avgusta pa glede dobave 1 elektromotorja. — Ravn. dr. rudnika Velenje sprejema do 16. avgusta ponudbe glede dobave 50 kub. m plohov in 30.000 kg portland-cementa; do 80. avgusta pa glede dobave 1 ventila. — Ravn. drž. rudnika Velenje sprejema do 18. avgusta ponudbe glede dobave 2800 kg masti, 3200 kg nža, 600 kg sirove kave, 2000 kig bučnega olja, 1200 kg •erpentinovega mila, 8400 kg koruznega zdroba. Prodaja lesa. Dne 30. avgusta se bo vršila pri ravn. šum brodske iniovne občine v Vinkovcih prodaja hrastovega lesa. Ponudbe je vložiti do 11 dopoldne na dan licitacije. — Ravn. šum kr. Jugoslavije v Ljubljani sprejema do 1. septembra I. 1. ponudbe glede prodaje lesa. Naš izvoz sadja bo letos po vsej verjetnosti nekoliko boljši kakor lanski. Jabolka se niso posebno obnesla, tudi slive ne, dobro pa se drži areli. Izvozniki računajo, da bodo letos lahko izvozili okoli 3000 vagonov suhih sliv. Za novo zvezno jugoslovansko-ltalijansko tarifo. Generalno ravnateljstvo državnih železnic je poslalo trgovinsko-obrtni zbornici v Zagrebu vlogo, v kateri sporoča, da namerava železniška uprava glede na našo lokalno tarifo izdelati novo iu-goslovansko-italijansko zvezno tarifo. Generalno ravnateljstvo prosi, da mu trgovinska zbornica stavi tozadevne predloge. Nov kartel. Pivovarne v Južni Srbiji so po najnovejših vesteh iz Skoplja stopile v kartel. Jugoslovanske tekstilne tvornice Mauthner so imele v preteklem poslovnem letu 1,391.959.99 Din dobička. Ruski le« se uveljavlja v Italiji. Italijanski statistični urad je objavil podatke o uvozu lesa ^ Italijo v letih 1930, 1981 in 1932. Jugoslavija je uvozila v Italijo leta 1930. v tonah 637.910, leta 1931. 404.036, 1932. 852.499- Avstrija v istem času 548.010, 410.918 in 343.974, Zedinjene države 131.066. 93.535 in 80.628. Rusija 42.987. 127.315 in 180.874. Skupno je Italija uvozila v istem času 1,542.^08, 1,141.014 ter 1,048.784. Borza Dne 7. avgusta 1983. Denar Čvretejši Amsterdam, Berlin, posebno New-yonk, nekoliko tudi Trst; London nasprotno šibkejši. Ljubljana. Amsterdam 2313.18—2824.54, Berlin 1864.58—1375.88, Bruselj 799.41—808.35, Curih 1108.85—1113.85, London 189.19—190.79, Newyork 4186.05-4214.81, Pariz 224.48-225.55, Praga 169.78 —170.59, Trst 300.46—302.86. Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 52.947 Din. Curih. Pariz 20.2475, London 17.11, Newyork 379.60, Bruselj 72.15, Milan 27.165, Madrid 43.20, Amsterdam 208.75, Berlin 123.25, Dunaj 72.80 (58.25), Stockholru 88.60, Oslo 86. Kopenhagen 76.35, Praga 15.315, Varšava 57.75, A1ene 2.95, Carigrad 2.50, BukareSta 3.08. Dunaj. Dinar notira: valuta 8.84. Vrednostni papirii Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 49—52, vojna škoda 225-225.25, avg. 225-227, sept. 225 den., okt. 225-227 ( 225), dec. 225-227 (223), 7% Ble-rovo pos. 84-84.50 (34), 8% Blerovo po«. 35.25— 35.75, agrarji 27 den., 6% begi. obv. 85.50 den., — Delnice: Narodna banka 3550—3850, Priv. aM»«MMt«Mmilt»M Čitajte in širite »Slovenca«! KLETNI PROSTORI pripravni posebno za vinsko trgovino se oddajo v Razlagovi ulici št. 8 s 1. septembrom 1933. — Ponudbe sprejema Združenje trgovcev za mesto Celje v Celju. Pošljite naročnino! Za potovanje kovčege, torbice, denarnice. nahrbtnike itd. Velika izbira - znižane cene — priporoča Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova ul. 13. Specialno izbiro modnih hlač in pumparc dobite najceneje pri Preskerju, Sv. Petra c Nove hiše pri Mariboru: 20.000 Din, 28.000, 32.000, 40.000 Din, prodaja Posredovalnica Maribor, Frančiškanska ulica 21. (p) Kontrolno blagajno »National 999.90« - pro dam. Eventuelno sprejmem knjižico Mestne hranilnice ljubljanske. — Ponudbe na upravo »SI.« pod »National« št. 9081. 1 Prehodna doba deklice le med 12 ln 17 letom, to je doba, ko mora osaka deklica imeti zdravo kri, zdrave in močne živce ter izvrsten apetit. TO DA: za krepitev krvi. živcev in apetita. »ENERGINt se dobi v vseh lekarnah, 1 steklenica '/» litra Din 35"—. Po pošti pošlje LABORATORIJ »ALGA« - SUŠAK 3 velike steklenice Din 110'—, 6 velikih steklenic Din 220'— in 1 gratis. 12 velikih steklenic Din 440-— in 2 gratis. Odobreno po Min. soc. politike i narod, zdravila S. Br. 8787 od 23. marca 1932 V Gospodu je zaspal naš nad vse ljubljeni in preskrbni soprog, očka, brat in bratranec, gospod Ljudevit Fatur železniški uradnik. K večnemu počitku ga pospremimo v sredo 9. avgusta ob 16 iz hiše žalosti Židovska steza 1. V Ljubljani, dne 7. avgusta 1933. GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI. š "ž s.a c S-S S58 2oo S-2 a a™ j D S im ot O 2 S n S. _■ ■2 5* » — E o » j jjSS q » ® d * tu3č S « »J . a a. "> ° a £ S B •5 S n^® » *5 1 'f Ss s.So.a M --- Samuel Lover: o v QQgO W n „ n «> N ZŠHjiZ a qQ a 5oo«s» »M U. ^ "O > O -C d — o _ -O a ™ w • - t 3-SI&H Btt ,« <« .J J > * | 2J .•s J° | sls- ^ r* m 3 — ^ .S. »rt a o o > S 6 CL C -r, -O RORY O'MORE 85 Irski ljudski roman. Ko so bili v hiši, tihotapci vpričo jetnikov niso ničesar takega govorili, iz česar bi Rory in Scrubbs mogla sklepati, kaj nameravajo z njima. Če so si pa le hoteli kaj takega povedati, so se ali previdno umaknili k ognju in se šepetaje pomenili ali pa so celo stopili ven v dež in se tam pogovarjali. Čez nekaj časa so pripeljali konja in voz. Roryju in Scrubbsu so noge zopet zvezali in ju vrgli na voz. Rory je zastonj prosil, naj ga puste, da bi hodil. >Za vraga, karkoli boste že storili z menoj, zvezati me pa le ni treba kakor kakšnega prašiča ali teleta, ki ga peljejo na trg.< »Jezik za zobmi in stori, kar se ti ukaže 1« je bil edini odgovor. Tako so se pomikali v noč nekaj milj in se potem zopet ustavili. De Welskein in dva druga so dobili konje, ki so jih zajahali in vzeli jetnika v svoje nadzorstvo. Druga tolpa se je ločila. Tako so potovali vso noč. Konja, ki je vlekel razbiti voz, so podili, kar se je dalo. To je ubogi Rory bridko občutil na svojih rebrih. Ko so se ob zori zopet ustavili v neki koči, ki je bila prav tako samotna kakor prva, mu razvezali vezi in mu ukazali, naj gre noter, je komaj genil svoje ude, ki so bili vsi otrpli in podpluti. XXVIII. poglavje. Stroga sodna oblast. — Nesrečna mati. Čez nekaj dni se je po vsej deželi razneslo, da je Scrubbs izginil. Ko ga prvi dan ni bilo domov, so pač ugibali, kaj neki ga je zadržalo, a vznemirjali se niso. Ko se pa drugi dan še vedno ni oglasil, so začeli po njem poizvedovati. Iz.praševali so tam, kjer so upali kaj izvedeti. Poizvedovanje je ljudi vznemirilo, a kakor ponavadi je tudi sedaj slučaj več pomogel kakor vse drugo. Sled za zbiralcem je namreč našel gošt, ki se je ustavil v gostilni »Pri črnem biku«. To ni bil nihče drug kakor Sweeny, ki je bil prijatelj Scrubbsov in zalagal njegovo ženo s svojimi patentnimi zdravili, dočim je njen mož temu zakotnemu odvetniku dajal zaslužka v vsakovrstnih zadevah. Ko torej Scrubbsa le ni bilo od nikoder, se je Sweeny ponudil, da ga bo šel iskat. Zato je neki dan zajahal konja in vse križem jezdil. Ko je prišel do »Črnega bika«, se je tam ustavil, da bi se mu žival spočila in nakrmila, zakaj do doma je imel še dolgo pot. Šel je za svojim konjem v hlev. Kar obstal je, ko je pri jaslih zagledal Serubbsovo kobilo. »Kaj pa je to!« se je začudil odvetnik. »Kaj pa tu dela konj mr. Scrubbsa?« »V nedeljo ga je on sam tu pustil,« je mirno odgovoril krčmar Larry Finnegan. »Kje pa je mr. Scrubbs?« »Kako naj to vem?« »Ker je bil tu.« »V nedeljo je bil tu, gotovo, a ...« »Kaj a... Tu je vozel... Kaj se je zgodilo z njim od takrat?« je hlasnil odvetnik. »Kako naj to vem?« je skomignil Larry. »To je zadnji kraj, kjer sem slišal o njem. Če mi ne boste vsega iepo povedali, vam rečem, da se boste kesali,« je žugal Sweeny. Nato je gostilničar naglo razložil vse, kako je bilo v nedeljo, kako je v nevihti prijahal Scrubbs, se ponesrečil in kako je z Rorijem zapustil gostilno. Ko je Sweeny vse to slišal, se je odločil. Prihodnji korak, ki ga je nameraval, je bil seveda ta, da pojde k Roriju 0'Moreu in ga vpraša, kaj se je zgodilo z zbiralcem. A da bi šel sam tja, mu ni dišalo. Spomnil se je namreč na dogodek tistega jutra, ko je bil s polkovnikom in Scrubbsom v Rorijevi koči, kjer je videl De Lacijevi pištoli namerjeni nanje. Kar zazeblo ga je ob teh mislih. Zato se je odločil, da pojde k Roriju rajši s pričami, zakaj v družbi ima človek več poguma Odpravil se je k stotniku prostovoljcev, sodniku Slinku, in mu vse razložil. Ljubeznivi stotnik se je seveda takoj odločil, da pojde še enkrat v Rorijevo kočo, in sicer z vso svojo oboroženo četo, kolikor jo je v naglici mogel zbrati. Dasi sta vdova in Mary pričakovali, da se bo Rory vrnil še tisti dan, ko je šel spremit De Lacija, se nista preveč vznemirjali, ker ga ni bilo, čeprav sta ga čakali pozno v noč. Ko ga drugi dan tudi še ni bilo, sta si to razlagali tako, da se v vasi ni mogel ločiti od De Lacija in da ga je zato spremil do obale. V tej veri sta mirno čakali, dokler se ni prikazal stotnik. Vdova se ni malo prestrašila, ko je videla, da so njene skromne stene zopel obkoljene od oboroženih prostovoljcev. Ko sta stotnik in Sweeny stopila v hišo, I sta zahtevala Rorija. »Kje je Rory 0'More?« je dejal stotnik, ko je s Sweenijem stopil v hišo. »Ni ga doma, prosim, dostojanstveni,« je odgovorila vdova. »Kje pa je?« sta vprašala. To je bilo vprašanje, na katero je vdova težko odgovorila. Ni jim hotela povedati, kam je šel, ali prav za prav tega se ni upala povedati. Zato je hodila okoli vrele kaše, dokler niso njeni odgovori stotniku postali sumljivi: Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani; Karel čeč. izdajatelj: iv&u tUutovec. Urednik: Lojze Golobič. Naši izseljenci ob biserni maši nadškofa dr. A. B. Jegliča Homberg-Hochheide, 3. avgusta. V nedeljo, dne 30. julija smo romali Slovenci iz Nemčije in Holandije na Keevlar ter smo tam v Marijinem svetišču, daleč proč od naše ljubljene domovine, a prav blizu naše nebeške matere Marije, proslavili 1900 letnico smrti našega Zveličarja in biserni jubilej g. nadškofa dr. Jegliča. Ob 8 zjutraj je bila slovesna sv. maša. katero je ob asistenci gg. p. Teotina in novomašnika Jožefa Oblaka daroval g. duh. svetnik Tensundern. Med sv. mašo je pristopilo okrog 500 Slovencev k obhajilni mizi. Vsi so darovali to sv. ob-hajiln za ljubljenega fiseromašnika nadškofa dr. Jegliča ter prosili Jezusa v presvetem zakramentu, da ga ohrani še čilega do skrajnih mej življenja, Ob pol 11 smo imeli križev pot, katerega se je udeležilo 18 društev z zastavami. Pri 12. postaji, ood velikim drevesom, je imel naš slovenski apo- Slovenci iz Nemčije in Holandije na Kevelar a stol g. Tensundern v srce segajoč govor. V duhu nas je takrat združil s Slovenci v ljubljanskem Stadionu. Priporočal je nas vse in naše svojce, našo domovino, posebno pa biseromaštiika varstvu in mogočni priprošnji matere Marije. Tako lepo, tako ognjevito naš ljubljeni Tensundern še ni nikdar govoril. Posebno bisernega jubilanta se je spominjal s toliko ljubeznijo, hvaležnostjo in spoštovanjem da smo bili ginjeni do solz. Popoldne ob 2 smo imeli v romarski cerkvi pete litanije. Pel jih je holandski rojak g. p. Teo-tim. Poslednji blagoslov smo tsrejeli v župni cerkvi, kjer nam je g. Oblak podelil tudi svoj novomaš-niški blagoslov. Tako so nam hitro potekle ure na prijaznem Kevelarju. Ob šestih pa smo se vračali večinoma z avtobusi na svoje domove. To romanje bo ostalo gotovo vsem udeležencem še dolgo v prijetnem spominu. Sto let radenskega vrelca V dolini Mure, ki naglo drvi med zelenimi bregovi proti vzhodu, v zatišju kot speča vila, ležijo Radenci. Od Mure proti jugozahodu so mistični vrelci, ki so še zadnji preostali znaki nekdanjih sprememb v osrčju zemlje. Od kod ta vulkanska sila \ode? To združevanje soli in ogljikove kisline! Zatopljena je ostala veda pred to uganko; zakaj vedno v večji množini spoznavamo velike zdravilne uspehe radenskega vrelca proti protinu, ledvičnim boleznim in v najnovejšem času tudi proti vsem boleznim dihalnih organov. Voda teh. svetu oniaknjenih vrelcev, je zavojevala že velik del sveta: kot osvežujoča namizna pijača je radenska voda v jedilnih vozovih mednarodnih brzovlakov. Zgodovina radenskega vrelca je zelo zanimiva. Preteklo je sto let: v poletju 1833. je študent H. K. Henn. ki je potoval ob počitnicah v Ljutomer, opozoril na te vrelce. Tedaj je ljudstvo reklo tem vrelcem Bublja. Ljud-st\o je menilo, da je to penjenje in šumenje kotel čarovnic. »Poslušajte«, mu pravi voznik, »kako Bublja danes piska in ropoče! To bo jutri pravi ples«! študent Henn, pozneje slavni doktor Henn. je pripovedoval, da je resnično slišal tajinstveno šumenje. Magična svetloba mesečine je to šumenje napravila še ta-iinstveneje. Ko je vpraša! po vzroku, je dobil ta odgovor: To je vrelec, pod katerim je velik kotel, ki ga rabijo coprnice za kuhanje cmokov. Kadar piska, naznanja točo in grom. Pozneje je preiskoval dr. Henn vodo in kvantitativna analiza je pokazala razveseljiv rezultat. Trideset let pozneje je pridobil dr. Henn vrelce, delal zelo naporno na tem, da najde glavno žilo, da zajame vrelec in 1. 1869 je za žuborel studenec čist in glasan iz globo-čine. Od tedaj so se izvršile v teku 60 let raznovrstne izpremembe; generacije so delale na izgradnji številnih vrelcev. Razmnožili so se nasadi, dvignile so se stanovanjske hiše in zdraviliški zavodi. Kar je priroda nagroma-dila zdravilne sile. naj bo trpečemu človeku v okrepeilo in obnovo življenjskih sil. Tukaj moremo v resnici dobiti mir in obnoviti pravilno delovanje srca kakor da bi se zazibali v sladke sanje in bi nas obkrožale ljubke slike, tako blagodejno je spanje po kopelih. V motno daljino izginejo vse skrbi in podobe, ki nas kakor strahovi obdajajo celo življenje! Tukaj ni politike in gospodarske krize in v kmetski preprostosti se osvežijo naše misli. Gremo ob studencu. Prav prijetna zabava je z včerajšnjimi znanci. Ali bo deževalo? Srečamo starejšega gospoda, ki že trideset let pije radensko in ki je, kakor sani pravi, čini dalje mlajši, čim bolj jo pije. Gospod je napovedovalec vremena. Kot dober poznavalec oko- | lice sc njegove napovedi večkrat uresničijo, radi česar uživa zaupanje in posebno avtoriteto. Pred leti je prišel v Radence z mučno živčno boleznijo. Radenska voda ga je ozdravila — zdaj osvežuje svoje živce. Za vse se dobi zdravilo, treba je le pravočasno seči po njem. In kriza — tako ga vpraša zopet nekdo. »Kriza — kriza, to je samo vprašanje živcev, verjemite mi, dobro odpočiti živci reagirajo z mirnostjo in filozofsko jasnostjo na vse dražljaje, torej tudi na pojav svetovne krize. Pogovor zavzema filozofski značaj. Nekateri na-slprotu jejo. ampak starček oslane pri svoji tezi. »Vse zavisi od živcev. Verjemite mi. če bi se bil Sclioppenhauer kopal v zdravilnih kopelih. bi marsikaterega pesimističnega stavka ne bil napisal. Slabi živci — slabi filozofi. Filozofija moči nam kaže smisel življenja, moč pa gre mimo težkoč in oblikuje svet.« Ob vrelcu postaja činidalje živahneje. Okrog našega filozofa se je zbral krog. Zdajci pa zakliče prijazni kopalni mojster z vabljivim smehljajem: »Prosim — pripravljeno je!« Dr. L. Roth. Druga smrtna žrtev Save na Ježtci Ljubljana, 7. avg. Včeraj je Sava pri Ježici zahtevala drugo smrtno žrtev v letošnji sezoni. Včerajšnje lepo vreme in pasja vročina sta izvabili na savsko obal rekordno število kopalcev in kopalk. V bližini Pu-stove gostilne pri izlivu Gameljščice v Savo se je kopal med drugimi tudi 38-letni Jakob Lister. doma iz Breznice pri Kobaridu na Goriškem in stanujoč v 'Peri če v i ulici 34 v Ljubljani. Okrog pol 5 je šel Lister v vodo, zaplaval na sredo in plaval vzdolž po Savi. Naenkrat so kopalci zagledali, kako Lister obupno krili z rokami nad vodo. V naslednjih trenutkih je že izginil pod vodo. Pokazal se je še nekajkrat nad valovi, nato pa je izginil. Kopalci. ki so bili na obeh bregovih, mu niso mogli pravočasno pomagati, ker je bil preveč daleč od njih. Vrhu tega pa je Sava na onem mestu precej deroča in nevarna iri bi bilo Listra težko rešiti iz valov, četudi bi pravočasno kdo skočil za njim. Pred nekaj leti je na onem mestu utonil neki dijak. Listrovo truplo so začeli kopalci takoj iskati v vodi, vendar ga zaradi deročih valov niso mogli potegniti ven. kljub temu, da so ugotovili, kje leži. Ta nova nesreča pri kopanju naj bo opomin vsem kopalcem, ki se hlade v mrzlih savskih valovih. Kdor ni izredno dober in poleg tega vztrajen plavač, naj se nikar ne podaja na sredo reke v valove. Mali harmonikarji sprejeti na dvoru na Bledu Bled, 7. avgusta. V soboto so prispeli na Bled mali harmonikarji ISSK Maribora. Veliko zanimanje in občudovanje so vzbudili pri tujcih, ko so popoldne v pestrih narodnih nošah dečki in deklice v čolnih igrali in peli naše lepe narodne pesmi. »Po jezeru bliz' Triglava« in »Barčica« sta te nehote zazibali v lepi sen svobode V nedeljo popoldne točno ob 15 so se malčki zbrali pred dvorom. V pričakovanju za nje brez-dvomno najlepšega dogodka so jim žarela ljubka ličeca, očcsca se svetila, saj bodo igrali pred svojo kraljico, pred prestolonaslednikom, pred kraljeviči. Vodila sta skupino ga. Zora Ravnikova, or-ganizatorica in načelnica, in senator g. dr. Miroslav Ploj. Poseta so se udeležili tudi tehn. vodia g. Vilko Šušteršič, ga. Stana Pregelj, ga. Frida Tavčar in ga. Olga Rajčič. Sprejela sta skupino pri vhodu g. dvorni maršal general Dimitrijevič in dvorna dama ga. Šver-Ijugova. Nameščeni so bili v parku pred dvorom na svojih malih stolčkih in par minut pozneje so prišli Nj. Vel. kraljica Marija v spremstvu presto- i lonaslednika Petra in kraljevičev Tomislava in , Andreja, pokrovitelja malih harmonikarjev, nav- i dušeno pozdravljeni od svojih malih državljanov Z rosnimi očmi so prisotni sledili vzhičenim besedam gc. dr. Ravnikove na kraljico in kraljev dom. Da bi ti biseri v očescih malih Jugoslovanov obrodili oni zdravi sad, ki ga bo domovina od njih terjala in potrebovala. Nato so malčki zaigrali tri slovenske narodne pesmi, srbsko narodno »Rado ide Srbin u vojni-ke« in vso svojo malo dušico so izlili v »Slovenec, Srb, Hrvat« s spremljevanjem orkestra deške meščanske šole v Mariboru. Kraljica je pazno sledila izvajanju malih umetnikov in ni prikrivala občudovanja in ginjenja. Narodni šahovski turnir v Somboru Letošnji turnir za amatersko prvenstvo Jugoslavije, ki ga je »Jugoslovanski šahovski savez« priredil v Somboru, je ne samo po številu udeležencev, ampak tudi po njihovi kvaliteti eden najmočnejših. kolikor jih je sploh dosedaj bilo. Turnir je pričel 2. avgusta in bo trajal do 20 t. m., udeležuje se ga namreč 18 igralcev iz vseh krajev Jugoslavije in to: Boris Tot, Petrovič Vasilije in Vukovič Sava iz Belgrada, Subarič, Grenčarski in Avirovič iz Zagreba, Broder in Kulžinski Nikolaj iz Novega Sada, Žuk Franjo iz Siska, Schreiber iz Subotice, Kulžinski Dimitrije, Carev in Graber iz Sombora, Herbatin iz Bačke Topole in Rajkovič iz Osjeka. Slovence zastopata Vidmar Milan jun, in Gabrovšek Ludvik, samo formalno kot član »Mariborskega šahovskega kluba« igra urednik »Šahovskega glasnika« ing. Zlatko Weiss, sicer je namreč znan zagrebški šahist. Po splošnem mnenju imajo največ izgledov na prvo mesto Tot, Schreiber, Nikolaj Kulžinski, Vidmar Milan jun. in Gabrovšek Ludvik. Stanje po 3. kolu precej upravičuje te prognoze, turnir kaže namreč po končanem 3. kolu takle izgled: Schreiber in Rajkovič 3 točke, Vidmar Milan jun., Gabrovšek Ludvik, Petrovič 2 in pol, Tot 2, Broder, Avirovič, Grenčarski, Kulžinski Nikolaj po 1 in pol točke, Kulžinski Dimitrije, ing. Weiss, Carev, Vukovič Sava 1, Subarič in Žuk pol točke, Herbatin 0 točk. Redosled do sedaj, kakor je videti, še nima v sebi nikakih presenečenj, kvečjemu ni bilo pričakovati tako dobrega starta od Rajkoviča. Upoštevati pa se mora, da je imel dosedaj lažje nasprotnike in tudi kvaliteta njegovih dobljenih partij mu kljub dobremu dosedanjemu položaju ne daje baš dosti izgledov, da obdrži svoje mesto. Zeio sigurno igro so pokazali do sedaj Schreiber, Milan Vidmar jun. in Gabrovšek Ludvik. Pri ostalih aspirantih na prva mesta se je mogla opaziti neka nestalnost tako pri Kulžinskem Nikolaju in Bro-deriu, ki sta vsak po eno partijo že izgubila. Seveda s tem še ni rečeno, da so izgubili šanse, kajti turnir je še dolg in bo prinesel še marsikako presenečenje. Požar ari Hor'ulu V četrtek, dne 3. t. m. zvečer ob pol devetih je na nepojasnjen način izbruhnil požar v gospodarskem poslopju Julke Logar, ki se je bliskovito razširil in objel še sosedovo poslopje na domačiji pri Kmetovih. Obe poslopji sta zgoreli do tal. tako. da je ostalo le golo zidovje. Zgorelo je vse seno. gospodarsko orodje in stroji. Živino so s težavo rešili. Na žalost pa je zgorelo 50 kokoši žlahtne Rodeis-land pasme, ki jih ni bilo mogoče več rešiti 1 r. gorečega poslopja. Škoda je cenjena na Din 120.000 in le delno krita 7. zavarovalnino. — Sreča v nesreči je bila. da so kmalu po izbruhu ognja prihiteli gasilej iz Vrzdenca. Verda. Horjula, Vrhnike in Drenovega griča, ki -so omejili požar in že goreča sosedna poslopja rešili, da ni pogorela cela vas. II. hrvatsko romanje v Sveto deželo Hajfa. 27. julija. Od 16. do 26. jul. t. 1. je bilo v Sv. deželi drugo romanje hrvat. katoličanov, ki ga je priredilo Društvo Sv. Jeronima. Romanje je po mnenju vseh udeležencev v vsakem oziru izredno lepo uspelo. Romanje je bilo pod pokroviteljstvom vrli-bosanskega nadškofa g. dr. Iv. Šariča in poti vodstvom g. dr. J os. Rozmana, prof. v Karlov-cu. V Sv. deželi je v telesnih stvareh skrbel za romarje g. Seri (Sherri) eden izmed pod-vzelnikov /a vodstvo turistov, v duh. stvareh p. o. A. Cadcž. franč. v Jeruzalemu. Obisk svetih krajev v Palestini je trajal polnili rleset dni. Romarji so se izkrcali v ponedeljek zjutraj v Jafi. Sv. deželo pa so zapustili drugo sredo zvečer v Hajfi. Da je bilo vodstvo lažje in da so se ti boljše spoznali in da so jim sveti kraji ostali zvestejše v spominu. je vodstvo romarjev že v Jafi razdelilo med romarje tiskan Program hrvat. hodo-čašeal. 1933«. Tu je bilo naznanjeno, kaj bodo obiskali dopoldne in kaj popoldne, kje bodo imeli zajtrk, kie obed. kje večerjo in kje bodo prenočili. Na zadnji strani programa so bila natisnjena imena vseh romarjev, katerih je bilo ravno trideset. Tiskanega programa so je vodstvo držalo strogo. Radi discipline jo tf dr Itn/man VNjifki n ši> rw>>y«.|)n> o/.nanil po večerji, kje in kdaj bodo mašnikj drugi dan maševali in kaj bodo romarji drugi dan dopoldne obiskali. Po obedu je g. doktor oznanil program za popoldne. Vsi obiski raznih svetisč in krajev so se vršili v avtu po 4 in po 6 oseb. Večji del romarjev je bil iz Hrvaškega, drugi so bili iz Bosne in Dalmacije. Romanje smo začeli s sv. mašo in govorom v cerkvi Sv. Petra v Jafi. Isti dan — ponedeljek— je bil popoldne skupni in nad vse slovesni vhod v Božji grob. Pri oboli prilikah nam je govoril g. nadškof prekrasne in ljubeznive besede. V torek smo obiskali tempeljski^ trg, Omarjevo inošejo, cerkev Sv. Ane, Bičanja in Obsojenja Gospodovega, in cerkev Ecce Homo. Popoldne smo se odpeljali k Sv. Janezu v Gorovje. V sredo smo bili v Betle-hemu in v Hebronu, popoldne pa pri skupni, nad vse lopi procesiji v Božjem grobu. Pri tej priložnosti smo obiskali vso kapelo in prostore v cerkvi Božjega groba. Kalvarijo in še druge podzemske kraje. V četrtek smo se peljali v Jeriho, k Mrtvemu morju in k Jordanu, kjer je sv. Janez krstil Kristusa Gospoda. Na tem mestu |o g. nadškof ma.ševal in pridigal. To dan popoldne smo obiskali mesto Jeruzalem. V potok smo obiskali Gotsomani in Oi jsko goro z raznimi svetišči. Popoldne pn smo se udeležili skupnega k riževega pota. Proti večeru smo obiskali tempeljski zid, kjer Judje objokujejo razdejanje templja. V soboto smo obiskali Sijonsko goro in razna svetišča na nji. Popoldne smo se peljali v Kmavs. v .....t..]:.. ,i____n.. I nedeljo \mpvmiit- p- g. u.KISKOl 111101 v baziliki smrti M. D. na Sijonski gori ponti- fikalno sv. mašo za hrvatske in za češke romarje, ki so bili ob istem času v Jeruzalemu. Popoldne pa smo imeli slovesno slovo od Judeje v cerkvi ložjega jroba. V ponedeljek dopoldne smo se odpeljali v Nazaret. Na potu smo se ustavili na več krajih. Popoldne smo imeli slovesen vhod v cerkev Oznanjenja M. D. in sicer s krasnim nagovorom g. nadškofa, ki je dal blagoslov z Najsvetejšim. V torek zjutraj smo se odpeljali na goro Tabor, kjer jo bila sv. maša in pridiga. Nato smo so odpeljali k Genezareškemu jezeru, obiskali Kafarnaum, Tiberijado, Kano Galil. in smo se šele zvečer vrnili v Nazaret. V sredo dopoldne smo se peljali na goro Karinel. kjer je bila sv, maša. pridiga, Te Deum in blagoslov z Najsvetejšim. Proti večeru so se romarji vkrcali v Hajfi na ladjo. Vodstvo romarjev je skrbelo, da so prav vsi mašniki maševali na Bo/jem grobu, na Kahariji, v Botlehemski groti. v cerkvah Mar. Oznanjenja in v cerkvi Sv. Jožefa v Nazaretu. Za krasno potjo so skrbeli ves čas romanja hrvaški duhovniki, za dušno lirano pa g. nadškof. Vročino smo čutili ob Mrtvem morju, zlasti predzadnji dan v Hajfi. Drupaee vročina ni bila huda. Zato pa so jo večina romarjev kopala v Mrtvem morju in več izmed njih tudi v Genezareškem jezeru. Prav vsi romarji so bili vos čas zdravi in prav dobre volje. Upajmo tudi. da se jim na potu mi ilajlc cio domovine iii nič hudega pri-godilo. p. A. C. Nato je sledila izročitev male harmonike, naravnost umetniško ročno delo našega znanega strokovnjaka k Josipa Gouze iz Maribora, z na srebrno ploščo graviranimi imeni organizatorjev in vseh v odseku organiziranih malih harmonikarjev, po številu 34 od 5—10 let, in izročitev šopka Nj. Vel. kraljici. Z nadvse ljubkimi in prisrčnimi besedami je mali Čedo Ravnik izročil naš narodni inštrument pokrovitelju Nj. Vis. kraljeviču Andreju, ki je z začudenimi očesci sprejel v svojo last predmet, ki bo mogoče tudi njemu enkrat v veselje in razvedrilo. Njegova spremljevalka mala Boga Trop pa je kraljici izročila lep šopek rdečih kranjskih nageljnov z rožmarinom, darilo vrtnarja g. I. Jem-ca iz Maribora. Tudi prestolonaslednik in kraljevič Tomislav sta sprejela lepa šopka po malih Bebi Pivec, Ediju Križniku, mali Titi Preac in Marku Lintnerju, darilo g. Antona Požarja iz Po-brežja. Po prisrčni deklamaciji malega Mirčka Preglja se jc kraljica živo zanimala za organizacijo zbora in izrazila napram g. Šušteršiču veliko začudenje nad presenetljivim napredkom tega mladega društva po komaj enoletnem obstoju. Tudi s posameznimi malčki se je spuščala v prisrčen pogovor. Vrhunec prisrčnosti pa je pokazala slika naših kraljevičev, pomešanih v živahnem pogovoru z malimi harmonikarji. Nato so odvedli celo skupino na teraso dvora, kjer je malčke pričakovala kraljevsko obložena miza. Ob 18 se jc vršil pri polni dvorani v zdravi-lišem domu na Bledu koncert, kjer so želi mali umetniki salve navdušenja. V ponedeljek opoldne se je ccla skupina, polna navdušenja in prelepih vtisov v najboljšem razpoloženju vračala v Maribor. Pogreb v planinah ponesrečenega Lečnika Celje. 6. avgusta. Včeraj ob 5 popoldan se je zbralo na mestnem pokopališču na stotine in stotine turistov, prijateljev in znancev, sošolcev in sošolk pokojnega Franceta Lečnika. ki se jo tako mlad ločil od tega sveta v planinah, katere je tako ljubil, da jo v njih tudi umrl. Prod mrtvašnico na mestnem pokopališču so najprej člani pevskega društva »Oljko« zapeli Premrlovo »Slovo« pod vodstvom g. pevovodje Videčnika, dijaški pevski zbor je pa pod vodstvom g. iur. Savcllija zapel »Vigrod se povrne«. Nato jc nastopil France zadnjo zemeljsko pot. Krsto so kmalu položili v grob, ob odprtem grobu so pa zapeli najprej člani »Oljko« Bervarja »Slovo«, dijaški pevski zbor pa »Blagor mil...« Nato so so od pokojnika |ioslovili: v imenu Slov. Plan. društva in TK Skale predsednik Savinjske podružnice SPD, nadalje njegov najboljši prijatelj sošolec g. Umek in g. prof. Orožen. Oči vseli prisotnih so bile rosne, ker izgubili smo najboljšega fanta, ki je veliko obetal. Pokopali smo njegove /einske ostanke, a duh njegov po živel med nami do groba. s Neprevidnost vzrok eksplozije Ptuj, 7. avgusta. Pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju se je pripetila minulo nedeljo nenavadna katastrofa, ki se le po čudnem naključju ni iztekla usodneje za življenje številnih ljudi. Fantje so streljali z možnarji, ki so jih nabijali v stanovanju Neže Pišek. Smodnik so pa hranili v posodi kar pod posteljo. Pri tem poslu je bilo več fantov in bili so nekateri celo tako neprevidni, da so zraven kadili. Ko si je delavec Vladimir Bogtno prižigal cigareto, je padel ogorek baš pod posteljo v posodo, s smodnikom. Učinek je bil trenoten in strahovit. Plamen, tresk in dim je zajel vso sobo. ki se je v hipu napolnila z ječanjem in stokom. Na postelji, pod katero se je nahajal smodnik, ;o v trenutku eksplozije sedela Piškova s tremi otroci. Mati in dvoje otrok je dobilo od plamena lažje, tretji otrok pa zelo hude opekline. Najbolj nevarno je opečen Bogme. katerega so morali prepeljati v bolnišnioo. Vnelo se je pohištvo ter zgorelo, radi silnega zračnega pritiska in poka se je porušil strop ter zdrobile šiipe na oknih cele hiše. K sreči je bila pomoč, takoj na mestu, da se ni ogenj razširil ter ur čil cele hiše. Škoda pa.je kljub temu znatna. Uspeh razstave psov v Celju Celje, 7. avgusta. 0 U. drž. razstavi psov v Celju, ki se je vršila v nedeljo, dne 6. t. m., smo na kratko poročali že v »Ponedeljskem Slovencu«. Razstava je v vsakem oziru zelo ugodno uspela, jjosebno je pa moralni uspeh najpovoljnejši. Komisija je ocenila 65 psov. 0»' teh je bilo ocenjenih odlično 21, prav dobro 26, dobro 14, izven konkurence so ostali 4. Zmagovalka Celja je bila Živka-Soška, mednarodna šampijonka, last ljubljanskega odvetnika dr. Ce-pudra Josipa. Tudi popoldanska produkcija je bila zelo zadovoljiva. Nastopilo je 7 psov. ki so rešili svojo nalogo zelo povoljno. Najboljša sta bila Bes v. Rheingold, last žandarmerijskega narednika g. Goriupa Franca v Celju, in Bari. last g. ing. Kloca Josipa, rudniškega ravnatelja iz Rečice-Laško. Oba je predvajal sin g. Goriupa Erik. Razstava kakor produkcija je napravila v Celju najboljši vtis in bi prosili gg. prireditelje, da bi enake razstave prirejali še nadalje v našem mestu, za kar jim bomo zelo hvaležni. Cerkveni vestnih Za duhovnike bodo mesto osemdnevnih tridnevne duh. vaje od 21—25 avgusta. — Vodstvo Doma. Dllaški dom v Ptuju sprejema gojence, katerim nudi popolno oskrbo nadzorstvo pri učenju pouk v glasbi in petju ter dobro vzgojo. Celoletna hrana-rina znaša Din 5000-—. plačljivo v mesečnih obrokih po Din 500'— Vsa potrebna pojas nila in ostale sprejemne pogoje daje vodstvi-Dijaškega doma v Ptuju; na željo se prospekt pošlje po pošti Ljubljanske vesli: Da bi v Rusiji zasijalo sonce svobode Dne U. t. in. ob 20 so se zbrali v velikem Plovilu člani iu prijatelji društva ruskih intelektualnih in manuelnih delavcev v kraljevini Jugoslaviji v Narodnem domu. Predsednik zveze društev ruskih krščanskih intelektualnih in manuelnih delavcev v Ženevi, ti. Ladyženskij je podal v jedrnatem govoru informacije o namenu teh društev krokor tudi o dosedanjem pozitivnem delovanju. G. profesor Nikoljskij pa je |>oudaril po-tanek teh velevažnih društev za rusko emigracijo. Idejna zasnova teh društev je izšla iz potrebe, pridobiti državno zaščito ruskih intelektualnih in manuelnih delavcev v Franciji, ki so se smatrali pred ustanovitvijo za brezpravne brezdomce in na najprimernejši element za eksploatacijo delovne sile. Francija je priznala ta društva kot enakopravna francoskim delovnim in strokovnim organizacijam, ker je uvidela v njih delu veliko korist za pobijanje splošne brezposelnosti, kajti v nasprotnem slučaju je par brezposelnost le veliko breme za vsako državo." Ta društva so se kmalu razširila po vsem svetu in si izbrale kot svojo centralo v Ženevi. Po končanih govorih se je zahvalil predsednik prof. Ivan J. Željeznov obema delegatoma g. Ladyženskemu in prof. Nikoljskemu 7-a res koristne informacije, kakor ludi g. Mitkoviču, glavnemu zastopniku zveze društev ruskih intelektualnih in manuelnh delavcev v kraljevini Jugoslaviji za podrobna poročila o stanju jugoslovanskih društev. Nato se je g. predsednik ljubljanske podružnice prof. Ivan Željeznov zahvalil tudi g. univ. profesorju dr. liubnovu kot predsedniku ljubljanske setkcije društva ruskih učenjakov v Jugoslaviji za veliko razumevanje vitalnega vprašanja ruske emigracije. Pozdravil je v vznesenih besedah ludi vse člane in prijatelje tega kulturno važnega društva in jih vabil na skupno delo /ji moralno in možno ter smotreuo organizacijo vseli ruskih emigrantov, ki šo nosijo v svoji duši lik — bedne matuške Rusije. V kratkih potezah je potem g. predsednik podal še dosedanje delovanje svoje ljubljanske podružnice. Vsi dosedanji člani podružnice so zavarovani za slučaj nesreče; vsak član z rodbino ima pravico: 1. na brezplačno zdravljenje pri 3 tukajšnjih zdravnikih; 2. od 5% do 20 o popust pri raznih ljubljanskih trgovcih in obrtnikih; 3. pravico na cenejšo kurjavo; 4. iz lastnih sredstev je podružnica pomagala štirim članom ludi gmotno; 5. 24 brezposelnim Rusom je podružnica preskrbela večtedensiko delo. »Iz teh kratkih podatkov, je rekel g. predsednik ženevskega biroa Ladyženskij, lahko raz-vidimo, da je ljubljunska podružnica za res zelo agilna pod vodstvom svojega predsednika gosp. prof. Ivana Željezjiova, četudi je bila ustanovljena šele letos v januarju, ler se mu je iskreno zahvalil za njegov veliki trud iu za njegovo požrtvovalnost.« Vsi, ki so se udeležili sestanka, so bili zadovoljni, ker so uvideli, da, četudi so formalno brezdomci, jih vendar veže tako lepa organizacija v celoto v veri, da bo tudi Rusiji ugasnilo krvavo rdeče solnce (brezbožni komunizem) in ji zasijalo spet zlato solnce v svobodni luči krščanskega dela, pravičnosti in ljubezni — v srečo ruskega naroda in vsega človeštva. Dražbe od zore do mraka Davčna upravu za mesto Ljubljano je razpisala za 10. t. ni. nebroj dražb najrazličnejših predmetov, ki so bili zarobljeni v kritje neplačanih davkov. Dražbe se bodo vršile na stanovanjih davčnih obvezancev od zgodnjih jutranjih ur pu tja do sončnega zatona. Za-rubljeno jc bilo 23') davčnim zavezancem vse premično in zarubljivo premoženje, potrebno, rla krije davkarija svoje zahtevke. Na dražbo oridejo avtomobili, pisalni stroji, |>oliištvo. ra/ne dragocenosti, vozovi, živina, zlasti konji in še druge premičnine. Pravijo, da gre zn približno 250.000 Din neplačanih davkov. V slučaju, da se ne bodo javili interesenti za zarobljene predmete, se bo nova dražba vršila 16. avgusta, na kateri bodo neprodani predmeti oddani ponudnikom z« vsako ceno. Mnogi davčni zavezanci, ki so bili rubljeni in jim je sedaj pretila družba, so zadnje dneve že poruvnaii svoje davčne zaostanke. Med zurub-Ijenimi davčnimi zavezanci se nahajajo vsi mofoči stanovi in poklici, tako obrtniki, tr-govci, indust ri jei, jiosestniki, kakor tudi od-letniki, zdravniki, inženjerji in šc mnogi Jrugi. Pri okrajnem sodišču Ljubljana, 7. avg. Na ljubljanskem okrajnem sodišču jc še vedno doba sodnTh počitnic, ko nastopi delni zastoj v pravdanju. Sodniki, ki vodijo civilne pravde, so deloma na jiočitnicnh. Obravnavajo se le najnujnejše pravdne zadeve. Doba sodnih počitnic pa se bliža že koncu in to se že pozna pri vloženih tožbah. Tožbe so se od 'lile do dne začele bolj množiti. Pretekli petek je bil v tem jiogledu dosežen rekord. \ lo-ženih je bilo nič manj kot 99 tožba za najrazličnejše zneske v približni skupni vsoti Din 100.000. Največ je med njimi takozvanih opo-minjevalnih tožb, ko gre za razne trgovske in tudi druge terjatve in pri katerih jc s-stopek močno skrajšan in hitrejši. Septembra se bodo začeli ljudje znova živahno pravdati in neki sodnik je že za 4. september razpisal kar 133 prvih narokov. To bo omenjenega dne pravcato borzijansko vrvenje v sodnikovi muli razpravni »izbi«, kakor so včasih pisali v sodnih formularjih. Pri ljubljanskem okrajnem sodišču jo bilo julija plačano na ru/.nih taksah 122.103 Din, dočim junija 121.723 Din. Kolesar strmoglavil v Ljubljanico Včeraj popoldne je prišlo na Poljanskem na-iipu v bližini Reichove tvornice do prometne nezgode, ki pa je k sreči ostala brez hujših posledic. Kmalu po 6 je vozil s kolesom po Poljanskem nasipu od Jugoslovanske tiskarne proti Rdeči Iviši Anton Cerne. pleskar pri tvrdki Rebernik, stanujoč na Zaloški cesti 01. Cerne je vozil pravilno po desni strani. V istem času jc privozil v nasprotni smeri neki mesarski voz s konjem. Pred hišo št. 8 na Poljanskem nasipu, nekoliko naprej od Reichove tovarne je cesta 1111 nasipu precej ozka. Me-sarski voz je vozil tik ob zidu hiše št. 8 po levi strani, tako da se mu je moral Cerne umakniti s kolesom proti bregu Ljubljanice. V hipu pa. V« je Cerne} to napravil, le konj potegnil voz na desno stran, tako, da se je Cerne pri umikanju na bregu prevrnil s kolesa in padel v betonirano strugo Ljubljanice. Kolo je ostalo na bregu. K Cernelu so takoj priskočili delavci pri regulaciji in ga spravili na noge. Nekdo je stekel po reševalni avto. Ko pa je ta prispel n« lice mesta, je bil Cerne že na bregu, kamor je splezal po lestvi. S smehom je odklonil prevoz v bolnišnico. Potolkel so je le nekoliko na rokah in bokih in se sani s kolesom odpeljal domov. Ta nezgoda naj bo zopel opomin, kako nujno potrebna bi bila ograja na bregovih Ljubljanice. Modni atelje „VERA" »Nebotičnik« VI. ne delo do 1. IX. Kai bo danes? Kino Kodeljevo: Ob 20.30 »Predsednik« (Mo-žuhin). Znižane cene. * 0 Aero-klub Ljubljana opozarja prebivalce Ljubljane in okolice, da je hoja čez novo letališče v Devici Mariji v Polju vsled velike nevarnosti za pešca, kakor tudi za pilota in morebitne sopotnike, strogo prepovedana. Posebno se opozarjajo starši, da zadevno pouče otroke. Istotako se ne sme pustiti pse prosto teči po letališču in tudi paša in gonja živine na ali čez letališče ni dovoljena. Sedaj še ni velikega letalskega prometa, razen v jutranjih in večernih urah, od 16. t. m. naprej pa bo postal letalski promet živahnejši in je prekoračenje terena, kakor omenjeno, zvezano z velikimi nevarnostmi. Kdor želi opazovati polete, naj hodi strogo ob mejah terena, nikakor pa nai ne skrajša ovin.ta s hojo čez letališče. Pravtako ni dovoljeno b'ižati se aparatom, ki pristanejo kjerkoli na terenu, določenim za letališče. Za morebitno potrebno pomoč so zato odrejeni poma-gači. Gledalci za enkrat lahko stojijo poleg hangarjev, ne smejo pa stopiti na betonirane ploskve ali pa čez sprednjo črto, ki teče poleg hangarjev. Pilot ima že dosti opravka s pažnjo na aparat itd. ter se ne more brigati še za neprevidnega gledalca, Q V znamenju sprave z ljubljanskim dopisnikom »Jutarnjega lista«, ki nas ie zaradi članka »Mogočen vtis manifestacije ponekod boli. . .«, nameraval tožiti, pa se je pozneje zadovoljil z našim opravičilom, pošiljamo za revne rudarske otroke II. rudarski skupini v Trbovljah znesek 600 Din. — Uredništvo »Slovenca«. © Silna vročina na živilskem trgu! Včeraj je na živilskem trgu vladala silna vročina. Jurmanov termometer, ki je sredi trga pritrjen na železen drog, je kazal opoldne neverjetno višino, kar + 38 Celzija. Seveda v Ljubljani še nikdar ni bilo take tropične vročine in je vzrok tako visoki temperaturi v tem. da se je železo silno razgrelo in vplivalo tako še posebej na živo srebro. V splošnem pa je znašala temperatura + 32 C. Adpmtč-Lundrov sporne- ik postavljajo. Mestni delavci so včeraj dopoldne začeli postavljali spomenik ob septembeskih krvavih dogodkih leta 1908 padlima žrtvama Adamiču in Lundru. Dopoldne, ko so postavljali oder in namtščali dva kamna, se je primerila hujša nezgoda, o kateri poročamo na drugem mestu. Popoldne pa so pripeljali z mestne pristave spomenik in ga bodo začasno postavili ob stebru kolonade, ki veže stolno cerkcv s škofijsko palačo. 0 Z lestve je padel in se pobi'. Pred Škofijo postavljajo oder za spomenik narodnima nuičeni-koma Lundru in Adamiču, ki sta lela 1908 padla pri demonstracijah. Dela vrši mestno cestno nadzorstvo. Včerai dopo'dne okrog tO se je pri delih ponesrečil 48-letni Mihael Štefančič, zidar pri mestnem cestnem nadzorstvu, stanujoč v Bizoviku št, 64. Plezal je po lestvi, ki pa ni bila zadosti zavarovana. Naenkrat se je spodmaknil trinog in Štefančič je strmoglavil z lestve na kamenit tlak. Pri padcu se je precej poškodoval po glavi in si tudi pretresel možgane. Reševalni avto ga je prepeljal v bolnišnico. G Razglas za tlakovanje Bleivveisove ceste v Ljubljani, Uprava občine ljubljanske razpisuje prvo javno pismeno ofertslno licitacijo za prevzem tlakovanja gornje ceste |v sektorju med Gregorčičevo ulico in Aleksandrovo cesto) s trdolitim asfaltom, zakar ie bil odobren en milijon dinarjev. Licitacija se bo vršila v skrajšanem 15-dnevnem roku v ponedeljek, dne 21. t. m. ob 11 v raes nem ijradbeni-m uradu v Ljubljani, soba št. 16, Nabrežje XX. septembra št 2, kjer so interesentom med uradnimi urami na vpog.ed načrti in proračuni. 0 lz policijske torbe. Na ljubljanski policiji imajo že nekaj časa lep mir. Že dolgo ras nismo imeli v Ljubljani nobene kriminalne senzacije, hvala Bogu, in upajmo, da je tudi v bodoče ne bo tako kmalu. Tudi javna varnost je zadnje čase v Ljubljani zadeva, ki ue potrebuje dosti komentarjev. Unesli so se celo pijanci. — V nedeljo sta bila prijavljena iui policiji .Iva vloma, ki pa sta bila samo poskusna. V obeli slučajih so neznani dolgoprstucži odšli praznili rok in dolgih nosov. V noči od sobote na nedeljo je neki svedrovec pre-rezal žično ograjo pri hiši ljubljanskega trgovca g. Planinska ob Ljubljanici in se. nato poskusil vtihotapiti v vrtno hišico, kar pa se mu ni posrečilo. — V isti noči pa so se vlomilci spravili nad prostore L del konsuma na Kongresnem trgu. Hoteli so najbrž dospeti do blagajne, pa se je njihova sinola začela ž° uri vratih in so razočarani odšli. 0 Nočno iln^Kn imata lekarni dr. Piccoli, Dunajska c. 6, in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. Mariborske vesti: Mestna zastavljalnica Maribor, 7. avgusta. Okoli vprašanja mariborskih zastavljalnic se zadnje čase sučejo številna razmotrivanja. V našem listu smo že opetovano naglašali potrebo, da bi 6e ustvarila neke vrste konkurenca dosedanjemu edinemu takemu podjetju, ki je v zasebnih rokah. Zastavljalnice so v času gospodarskih stisk važna socialna podjetja. Saj so dostikrat za reveže edini izhod iz hipnih zadreg; kadar odpovedo vsi viri, i m preostane edino šc zastavljalnica. To socialno varnost '.o uvidela skoro vsa mesta ter so osnovala lastne zastavljalnice; ima jo tudi ljubljanska ob- čina. V Mariboru pa sta se potegovala zadnje čase dva zasebnika, da se jima dovoli otvoritev zastavljalnice. Občinski svet je na svoji zadnji tajni seji zavrnil prošnjo za krajevno potrebo. Kakor do-znavamo, je sledila zavrnitev radi tega, ker je vložila istočasno slično prošnjo že Mestna hranilnica. Občina namerava osnovati lastno zastavljalnico pod območjem Mestne hranilnice. Ta korak mestne občine je treba vsekakor pozdraviti. V vrsto dosedanjih socialnih institucij bo priključila še novo, ki bo v sedanjih časih gotovo velikega pomena. Kulturni obzornik Cankarjev „Hlapec Jernej" v esperanlu Majhna je Slovenija, a njena literatura je po-inana že po širnem svetu. Med pisatelji zavzema prvo ineslo nedvomno naš velikan Ivan Cankar, čigar dela so že prevedena v češčino, poljščino, nemščino, angleščino, italijanščino, ruščino, roinun-ščino in v esperanto. Jugoslovanska esperantska liga. ki je po V. kongresu v Slavonskem Brodu (1932) postala agil-uejša, se je vrgla z vso vnemo na izdajanje espe-raulskih knjig, med katerimi zavzemajo prevodi iz narodne literature prvo mesto. Tako namreč je izšla v esperantu MažuraniČeva Smrt Smail Age ''engiča« (La inorto de Smail-Aga čengjič). Sven-ska Arbetar Esperantisten« onipnja, da esperant-ski prevod daleč prekaša švedskega. M. Bulin (v lleroldo de Esperanto ) pa ga slavi poleg Mie-'dewcz-kega »Gospoda Tadeja . Edino esperanlskl prevod da je dosegel lepoto originala. Letos pa je izšla v založbi Vilim Bjika v Slavonskem lirodu po Cankarjevem Hlapcu Jerneju« predelana pesnitev Servulrajto« (lilapčeva pravica) od dr. Jakoba Štefančiča, predsednika Jugoslovanske Esperantske Lige v Belgradu. Knjižica ima (iS strani in slane 13 Din. Naslovna stran je opremljena z lepo sliko. Kritiko o tej knjižici so prinesli med drugimi ludi Pravda" (9. 7. 1933), »Politika« in >Radničke Novine«, ki se posebno navdušujejo za ta prevod. Dr. Štefančič je Slovenec. Zibelka mu je tekla v S|iodnjih Borovljah na Koroškem. Univerzo je obiskoval v Gradcu in v Pragii Sedaj je v Belgra-iu. Lani ie prevzel vodstvo Esperantske Lige, ki je sedaj začela živahneje delovati. Ustanovil se je I esperantski mesečnik La suda štelo; (Južna zve- j zda), ki tekmuje z drugimi esperantskinii mesec- ! niki. La suda štelo«- je ze izdala nekaj knjig, ki so i našle odmev tudi med inozemskimi esperantistb ! Servulrajto , ki ga je izdala La suda štelo \ bo gotovo dobrodošel vsem esperantistom ne samo j pri nas, temveč tudi v inozemstvu. Kritiko bodo prinesli tudi inozemski časopisi, i o kateri bomo tudi poročali Golobic Peter. i Etnološki značaj kosovskih Ccrkeza. Napisao ; N i k o Ž u j) a n i č. (Separatni otisak iz Etnologa i VI., Glasnika Etnografskog muzeja u Ljubljani.) j Ljubljana, 1933. — Naš priznani etnolog N. Ž o pa- i nič je objavil svoje predavanje, ki ga je govoril na kongresu v Parizu (23. sept. 1!):U). Obdelal jo ' zanimiv pastirski iu nemirni čerkeski narod, ki J ima več različnih plemen (samo avtor jih omenja -štirinajst). Del teh Čerkezov, katerih prvotna do- | inovina je Ciskavkazija, se jo 1804 preselil v Srbijo, ker niso marali služiti Rusom, ki so jih tedaj ! podvrgli. Turška vlada jih je naselila nn Kosovem , polju, kjer jih še danes živi nekoliko stotin, ki jih ; je pisatelj sam trikrat obiskal. Cerkezi so se težko ' privadili novim razmeram; umirali so in se selili i dalje v Malo Azijo in Sirijo. Pred 50 leti jih jo bilo j še okoli 12.(XX), danes pa jih je komaj še kakih 300! Do današnjega dna" so obranili svoj jezik, ki je j prav zanimiv, in mnogo običajev iz svoje prvotno i domovine, mnogo pa»se jih prevzeli tudi od Arba-nasov in Turkov, med katerimi živijo. Skoda, da se ni Županič dlje: ustavil pri njihovi duhovni kulturi. o kateri govori odločno premalo. Ce ne bi citiral srbskeRa učenjaka Djordjevifa (281—235), hi zelo malo izvedeli o kulturi teh azijatskih priseljencev, dočim nam avtor na dolgo opisuje barvo las, oči, kože, velikost glave in postave... Na koncu je (245—253) v francoščini dodan posnetek vsebine. j. g. □ Srebrni mašniški jubilej obhaja jutri kamniški g. župnik Franc Božiček. Jubilant je rodom iz Buč. Kaplanoval je na Pilštanju, v Pišecah, Selnici ob Dravi, bil provizor pri Sv. Jerneju na Pohorju ter nato kaplan in provizor v Zavrfu, od koder je prišel za župniku v Kamilico pri Mariboru. Povsod so ga čislali kot vrlega prosvetnega delavca, osobiio pa kot gospodarskega strokovnjaka in organizatorja. V kamniško župnijo je prišel še v predpreobratni dobi. ko so se bili tu v območju mariborske nemške ekspanzivnosti srditi narodni boji. Velike zasluge si je v teh bojih pridobil za utrditev slovenskega življa .posebno pozornost pa je obračal vedno napredku krščanske prosvete. V tem pogledu mu ni bilo mar nobenih žrtev. Zgradil je iz lastnih sredstev krasno društveno dvorano, ki je postala žarišče prosvetnega dela v kamniški župniji. Posebno pažnjo je posvečal ureditvi cerkve, zlasti še lepe in znane podružnice Sv. Urbana. Srebrni jubilej bo obhajal v svojem rojstnem kraju na Bučah. Priljubljenemu in spoštovanemu g. župniku častitamo z iskreno željo, da bi Vsemogočni blagoslovil njegovo neumorno delo za večni in časn blagor njegovih župljanov. Cl LipovSkova cesta na flum pri St. Petru pod Mariborom bo gotova v 14 dneh. Cesta bo odprla eno najlepših razglednih točk bližnje mariborske okolice splošnemu prometu. Za poživitev tujskega prometa v mariborskem okolišu bo velikega pomena, ravnotako pa tudi za gospodarski napredek Huma in bližnjega dela Slovenskih goric. □ Konferenca železniških delavnic. V Mariboru se je te dni vršil sestanek upravnikov in predstavnikov vseh železniških delavnic v državi. iPoleg mariborske so bile še zastopane delavnice v Nisu. Zagrebu, Subotici. Sarajevu in Vel. Beč-kereku. Železniško ministrstvo je zastopal bivši šef mariborske železniške delavnice inž. Stefano-vič. Na konferenci so razpravljali o skupnih vjira-š,'injih, ki zadevajo gosjiodarsko plal železniških delavnic. O Mariborski teden je izdal v samozaložbi v ličnem ovitku serijo 0 najlepših |iosnetkov Maribora. Razglednice se prodajajo v blagajnah Marib. tedna. □ Zelena bratovščina je ob priliki otvoritve svoje krasne in občo pozornost vzbujajoče razstave na Mariborskem tedmi priredila pozdravni sestanek banov, pomočniku g. Pirkmajerju ter predsedniku Osred. odbora SLI) dr. Lovrenčiču. Prisrčne pozdravne besede so izrekli ob tej priliki predsednik mariborske podružnice SLD ravnatelj Pogačnik, župan dr. Lipold, dr. Lovrenčič in urednik T,ovca Kapus. □ Svojevrstno kolesarska dirka sc bo vršila na praznik. 13. t. m. v priredbi Mariborske kolesarske Podzvoze. Tekmovali bodo dir-knči preko zaprek, ki bodo zahtevale znatno gibčnost in spretnost: obstojale bodo iz hugih vzponov in strmin, zagat, prelazov itd. Start Ivo nn Kralja Petra trgu, proga pa pelje po Ruški cesti. preko dravske brvi po Strmi ulici j na maratonsko igrišče Livado, kjer bodo pri-i cakovnle kolesarje najhujše zapreke ter nnto I iui Kalvarijo ter nazaj |>o Koroščevi na Alek-i snndrovo. kjer bo cilj p vi Trgu Svobode. Pri-| jove sprejema predsednik Podzveze Markovič. i Koroščevu 6. do 14. t. m. □ V znamenju grnj/.larije jo marsikatera ■ pobuda današnjih dni. Pred prelcelnim Mari-j j i n i ni kipom na Glavnem trgu je precej ži-| v ali no. Vršijo se prenovitve železnih vrat in j ograje, obeh svetilk, zlasti pa umetniška dopolnitev okraskov in kipov. Slednje izvršuje J znani mariborski umetnik l\nn Sojč. Vprašati j bi le bilo. odjcljn. Nadalje sta- nuje tam I vdova po mestnem uslužbencu in I žena bivšega magistralnega uradnika. Zasebne stranke so suuio tri. O »Celjski grofje« na Kotovžkem trgu. IPrva predstava bo jutri, v sredo, 9. t. m. ob pol 21 zvečer. Vstopnice se dobe pri gledališki blagajni na-roče so ludi lahko telefoničuo ali pismeno. Cene sedežem od 30 Din navzdol, stojišča po 8 Din, za dijake 5 Din. Dohod na predstavo iz Slomškovega trga. □ Mariborski mu/.cj bo tekom Maribor« skega tednu odprt vsak duu ruzcii nedelj in praznikov i>o|M>ldiic. Javnost se opozarja, du je ruzstavljcuih žc skoro KM) žar. izkopanih na Koroščevi ulici in du bo šc tekom ledna razslavljcnili več kot polovica bronastih najdb. G Mariborski moški /bori. včlanjeni v Ipavčevi župi, imajo skupilo pevsko vajo v četrtek. dne 10. t. ni. ob 8 /večer v Glasbeni Matici. Arhivarji nuj prinesejo s seboj note v smislu dopis« /iipne uprave od 2. junija 1933. O Itadvanjc iu Ita/vanjc prispevala za zgraditev postajališča na ležim brezplačno vso potrebno opeko. I o sta obljubila župana navedenih o I k" in na sestanku, ki ^o se ga te dni udeležili predstavniki osmero /«in-teresiranih občin. V ostalih občinah sc tudi žc uvaja nabiralna akcija, da sc dobe za zgradbo iiotrebna sredstva. □ Obrtne zadeve. \ zadnjem času so dobili obrtno pravico: Franc Skopal, postavljanje strelovodov. Orožnovu I: Wcsiak. mizar, Cankarjeva 2: Sečko — Tekstil, trg. / iiiunil-Takturo na debelo. Mlinska 10; Alojz Iobnic. trgovina z mešanim blagom. Frankopnnovu ul. 10: Josip Močnik, mesar. ILidvanjsko 3; Marija Štefančič. šivilja, loška 3: Ana Zakrajšck, dumska frizerka. Stolna ul. I. G Mešani zbor (ilaslienc Matice ima danes ob 20 redno pevsko vajo radi nastojia pri Sv. Lovrencu na Pohorju dne 13. avgusta. Obvezno za vse pevce. G Velik/i dražba. Dne 20. septembra bo ob K) dopoldne na tukajšnjem okrajnem sodišču v sobi št. 11 dražbn nepremičnin /cm. knjiga Sp, Hoče, vi. št. 2N4. Cenilna vrednost znaša Din 1.704.184.36. najmanjši ponudek je Din 547.090.84. G Smrfni skoki z dravskega mosla se množc. Dravski mo*t je letos prišel pri samomorilnih kandidatih v žalostno modo. Množijo se skoki iz silne višine v deročo Dravo. V nedeljo zvečer se je pripetil v letošnjem letu /e tretji smrtni skok. Življenje si je končal vlu-kovodja in hišni posestnik Viktor Mikbiv/ina iz Pobrežja. Okoli 11 je vpričo številnih pn-santov na »rtoma preskočil oirrnjo ter se s smrtnim v/krikom pognal v globino. Valovi so se nad nesrečnežem takoj zgrnili ter ga ni bilo več na spregled. Kaj je gnalo zrelega nio?.o v žalostim smrt. ni znano. G Ne Bernot, ampak Bcrnat. V včeraišuii »Ponedel jski Slovenec« se nam je vrinil tiskarski niuliec in pretvoril ime srečnega dobitnika na gasilski tomboli i/ Bernnta v Bor- nota G Tihotaoec pod lokomotivo. Pravcato senzacijo so doživeli včerai na kolodvoru v Št. Ilju. Pri pregledu tovornetfa vlaka so opazili organi carinikih oblasti pod lokomotivo ležečo rr-oško postavo. Možanca so izvlekli iz njegovega skrivaPšča. Pil jc ves oljnat in sajast kakor dimnikar ter je jedva še dihal od naporne in nevarne vožnie. Vsuli so se pa iz skrivališča obenem zavojčki saharina, vžigalniki in kamenčki. Imel je pri sebi nad 11 k* te robe. V Avstriji se je neopaženo vtihotapil pod lokomotivo ter si rapravil na oseh lež:š*e. Niti življensko-nevaren drzen po^ke« ga ni rešil "-ed vsevidnimi očmi carinarjev. Odgnali so ga v Maribor in tu so mu prisodili za tihotapstvo 1 leto zapora. H Na vrvi končal. V Bistrici nn f.imbušu se je obesil posestnik Alojz Lipnik. Našla ga je na vrvi njegova žena. Bila pa je vsaka pomoč že zaman, r i Žep,'irska nadloga se jo pojavila. Mariborski teden je spravil na noge tudi žeparske strokovnjake iz vseh delov države. Oprezujejo zlasti v gnječah okoli nic na promenadi Aleksandrove ceste. Preselile so