Savinjske novice št. 14, 7. april 2017 1 Savinjske novice št. 14, 7. april 2017 2 Oglasi Tretja stran Iz vsebine: ZGS OE Nazarje: Predelava lesa v izdelke naj ima prednost pred kurjenjem .................... 5 Občinski svet Rečica ob Savinji: Sprejeli nov odlok za izvajanje pokopališkega reda ........................... 5 Občina Ljubno: Začeli s potrebnimi deli na pokopališču ........ 6 Občinski svet Gornji Grad: Svetniki podprli ravnateljico glede vpisa otrok na novoštiftno šolo ........................ 7 Javno podjetje Komunala Mozirje: Kontejnerskega sistema ZEOS ne zavračajo ................................ 8 Upravna enota Mozirje: Obseg opravljenega dela se iz leta v leto povečuje ..................................... 8 KS Šmartno ob Dreti: Da bo šolska pot bolj varna ............................... 9 Ocenjevanje tolkca v Juvanju: Kljub pozebi udeležba zelo dobra .......................................... 10 Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Mojca Kumprej, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Za- kona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lek- toriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. ISSN 0351-8140, leto XLIX, št. 14, 7. april 2017. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Na- zarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po- šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.70 EUR, za naročnike: 1.53 EUR. Tisk: Gra- fika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 14, 7. april 2017 3 Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik (ML) (ML) Gorski les bo postal sinonim za kakovost Po zgledu geografsko zaščitenih živil v kme- tijstvu bo za gorski les oblikovana certificirana znamka kakovosti, ki naj bi prepričala kupce, vsem sodelujočim v proizvodno-prodajni verigi pa prinašala dodano vrednost. Pred dnevi je bil ustanovljen projektni konzorcij za vzpostavitev gozdno-lesne verige Gorski les, pismo o nameri je podpisalo petnajst partnerjev. V gorskem lesu je Alojz Lipnik, ki po zaklju- čeni županski karieri spet službuje na zavodu za gozdove, prepoznal velik potencial za razvoj gorsko-hribovskih kmetij. Ostrešje solčavske cerkve, na primer, je izdelano iz več kot 700 let starega lesa, ki ni niti razpokan niti zvit. To doka- zuje, da so že dolgo nazaj znali izbirati kakovos- ten les. Z uporabo gorskega lesa so v Solčavi v zadnjih letih uspešno realizirali nekaj občinskih infrastrukturnih projektov, kot sta ograja okoli vrtca in lesena fasada Centra Rinka. Na podlagi teh primerov dobre prakse se je začelo več govoriti o prednostih gorskega lesa, s povečanim zanimanjem kupcev pa se je obli- kovala potreba po vzpostavitvi verige in končnih izdelkov, s tem pa tudi po sledljivosti gorskega lesa v celotni verigi. Vse to nameravajo razviti v projektnem konzorciju Gorski les – Solčavsko, katerega ambicija je postaviti celotno verigo od prodaje in sečnje do predelave in trženja presti- žnih izdelkov iz gorskega lesa. »Da bo veriga gorskega lesa zaživela, se mo- ra delo splačati vsem členom – od lastnika goz- da do predelovalca lesa. Ker dodana vrednost po verigi pada, se bojim, da bo najšibkejši člen predelava lesa. Nekonkurenčnost verige bo tre- ba kompenzirati z dobrim materialom in dobro promocijo,« opozarja podjetnik Alojz Selišnik, ki z izvozom notranjih vrat iz masivnega lesa ustvari 95 odstotkov prihodkov. V sklopu projekta nameravajo postaviti tudi shemo za certificiranje gorskega lesa. Tak cer- tifikat bodo morali pridobiti vsi v verigi, od lastni- ka gozda do predelovalca lesa, da bo zagoto- vljena sledljivost od gozda do končnega izdel- ka. Za sledenje lesa sta že uveljavljeni certifika- cijski shemi FSC in PEFC. Če se bo pilotni projekt na Solčavskem obne- sel, bi lahko takšne verige kasneje nastale tudi drugod, kjer raste visokokakovostni gorski les. Cilj je, da več regionalnih projektov z gorskim le- som preraste v tržno uspešno slovensko zgod- bo. Priložnost bodo dobili tudi oblikovalci, da predstavijo svoje ideje za vrhunske izdelke iz gorskega lesa. Konzorcij se bo septembra prijavil na razpis kmetijskega ministrstva za razvojna sredstva, do konca leta pa bi radi postavili tudi poslovni model. Za vodenje postopkov certificiranja, obli- kovanja blagovne znamke, razvoja in prodaje iz- delkov bodo ustanovili društvo, podjetje, zavod ali zadrugo. Savinjske novice št. 14, 7. april 2017 4 Tema tedna GORSKI LES – OD VZNIKA DO EVRA Konzorcij za vzpostavitev gozdno-lesne verige zaživel Pobuda za vzpostavitev gozdno-lesne verige je v projekt privabila veliko deležnikov, od lastnikov gozdov do končnih ponudnikov. (Foto: Jože Prah) Pobudo za projekt je dal Alojz Lipnik z nazarske območne enote ZGS. (Foto: Štefka Sem) V Solčavi je pretekli petek potekala predstavitev projekta Gorski les. Pobuda za vzpostavitev gozdno-lesne verige je v projekt zvabila veliko deležnikov, od lastnikov gozdov do konč- nih ponudnikov. Predstavitvi je prisostvovalo precej več udele- žencev, kot so jih pričakovali, kar kaže, da je projekt zelo zani- miv tudi za podjetnike. Navzoče sta poleg sodelujočih v projek- tu pozdravila direktor Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) Da- mjan Oražem in solčavska županja Katarina Prelesnik. Predstavitev se je zaključila s podpisom pisma o nameri za usta- novitev projektnega konzorcija, ka- terega člani bodo sodelovali pri promociji in izvedbi pilotnega pro- jekta na Solčavskem. Udeležen- ci so obiskali primer dobre prakse uporabe gorskega lesa, ogledali so si leseno brunarico pri Klemen- šku ter podjetji Melu in Žaga Tiples. Dogodek je potekal pod častnim pokroviteljstvom predsednika dr- žave Boruta Pahorja. POSEBNOST GORSKEGA LESA Pobudo za projekt, ki se bo izva- jal na Solčavskem in v celotni Zgor- nji Savinjski dolini, je dal Alojz Li- pnik z nazarske območne enote ZGS. Skupaj s prof. dr. Emilom Er- javcem z Biotehniške fakultete in njegovo ekipo bo tudi skrbel za konzorcij. Tako konzorcij kot projekt bosta uspešna le, če bodo v verigi vsi zadovoljni, so si bili enotni ude- leženci predstavitve. Ugotovljeno je namreč bilo, da dodana vrednost v verigi od člena do člena pada. Gor- ski les, predvsem tisti, ki raste nad tisoč metri, po nekod tudi že nad 800 metri nadmorske višine, ima posebne kvalitetne lastnosti in le-te je potrebno izkoristiti. PREDSTAVITEV PROJEKTA Lipniku so ob pobudi naredi- ti gorski les prepoznaven prisluh- nili strokovnjaki z raznih področij. Raziskovalci Biotehniške fakulte- te in Gozdarskega inštituta Slove- nije so v okviru projekta Pegasus pobudo prepoznali kot zanimiv pri- mer za tržno ovrednotenje storitev na hribovskih in gorskih območjih, zato so se aktivno vključili v projekt. Dr. Jožica Gričar z inštituta in prof. dr. Miha Humar z oddelka za lesarstvo fakultete sta povze- la posebnosti gorskega lesa. Na- ce Kregar s podjetja za certifikaci- jo lesa Bureau Veritas je izpostavil pomen certificiranja lesa. Z obli- kovalskega stališča je o projektu spregovorila Lenka Kavčič, obliko- valka prestižnih lesenih izdelkov z Zavoda za prostorsko inovativno- st AFRONT, Jure Pohar s fakulte- te pa je spregovoril o trženju, po- membnemu, da projekt zaživi, in o blagovni znamki. INTERES PODJETNIKOV IN LASTNIKOV GOZDOV Svoje videnje sta predstavi- la tudi Alojz Selišnik s podjetja Melu, ki izdeluje lesena vrata, in Predsednik Zveze lastnikov goz- dov Slovenije Rajko Štefanič in predsednik Društva lastnikov goz- dov Tisa Logarska Dolina Danijel Klemenšek sta potrdila, da je po- membno, da je kvaliteten les za predelavo plačan temu primerno, tako bo ostal v Sloveniji in se bo prodaja v Avstrijo zmanjšala. KONZORCIJ ZAŽIVEL Skupne ugotovitve so bile, da se je potrebno osredotočiti na smre- ko, macesen in bukev, v razvoj in oblikovanje izdelkov ter močno promocijo blagovne znamke. Pot- rebna bo volja, čas in denar, zna- nja med sodelujočimi ne manjka, so si bili enotni. Pismo o nameri vzpostavitve gozdno-lesne verige gorskega lesa je podpisalo 15 ustanov na čelu z direktorjem ZGS Damjanom Oraž- mom, ki je projektu zelo naklonjen. Drugi podpisnik pisma je bil dekan Biotehniške fakultete prof. dr. Miha Humar, sledila je županja občine Solčava Katarina Prelesnik in ostali kvaliteten. Kopušar je izrazil za- dovoljstvo, da bo projekt pove- zal člene verige, pomemben del pa je, da bodo vsi zadovoljni, saj drugače ne bo zaživel. Stanko Kopušar iz podjetja Ža- ga Tiples. Selišnik je iz izkušenj povedal, da izdelka, ki je prepo- znaven, tudi, če ima ceno viš- jo, ni težko prodati. Mora pa biti sodelujoči v projektu ter zainteresi- rani podjetniki in društva. V konzor- cij lahko tudi v bodoče pristopajo vsi, ki jih sodelovanje zanima. Štefka Sem Savinjske novice št. 14, 7. april 2017 5 Aktualno, Iz občin DAN ODPRTIH VRAT NA ZAVODU ZA GOZDOVE SLOVENIJE Predelava lesa v izdelke naj ima prednost pred kurjenjem Gozdarji z otroci obiskujejo gozd ter jih naučijo prepoznavati rastline in drevesne vrste. Ob mednarodnem dnevu goz- dov so na nazarski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije prip- ravili dan odprtih vrat. Gozdarji ve- likega obiska ob tej priložnosti niso imeli. Menijo, da ljudje njihovo de- lo dobro poznajo. Glavne naloge in dejavnosti zavoda so gozdno- gospodarsko načrtovanje, gojenje in varstvo gozdov, gozdna tehnika in razvoj podeželja, skrb za gozdne živali in lovsko načrtovanje. Po- membna je tudi popularizacija gozdov, zlasti med mladimi. ENERGIJA GOZDA Predstavnik za stike z javnostmi na nazarski območni enoti Marijan Denša je spregovoril o letošnji temi dneva gozdov, obnovljivi energiji iz gozda. Kar polovica svetovne proi- zvodnje lesa se uporablja za ogre- vanje, toplo vodo in kuhanje. Čeprav bi morala imeti predelava lesa v iz- delke prednost pred njegovim kurje- njem, je les v najrazličnejših oblikah vse bolj priljubljeno kurivo, tudi za- radi visokih cen drugih energentov. SODELOVANJE S ŠOLAMI IN VRTCI Denša je omenil tudi sodelova- nje s šolami in z vrtci. Z otroci obi- skujejo gozd ter jih naučijo prepoz- navati rastline in drevesne vrste. Še pomembneje je doživljanje gozda kot celote. To jim predstavijo sko- zi gozdno pedagogiko. Prav tako jih spodbujajo h kulturnemu obi- skovanju gozdov, kar pomeni, da v gozdu ne kričijo in s tem vznemirja- jo živali. Pomembno je še, da izve- do, zakaj se v gozdu ne sme odme- tavati odpadkov. LUBADAR V PORASTU Beseda je stekla tudi o največ- ji mori gozdov v zadnjih letih, lu- badarju. Porast škode zaradi lu- badarja je po žledolomu zelo ve- lika po vsej Sloveniji, izjema niso gozdovi na območju nazarske ob- močne enote zavoda. Osnovna re- šitev za zmanjšanje škode je do- sledno pregledovanje gozdov in takojšnja odstranitev dreves na- padenih s strani lubadarja. Le ta- ko lahko lastniki gozdov v prime- ru žarišč zmanjšajo škodo, kajti cena lesa lubadark je precej niž- ja in pri veliki količini lubadark la- stnik lahko utrpi veliko gospodar- sko škodo. Štefka Sem OBČINSKI SVET REČICA OB SAVINJI Sprejeli nov odlok za izvajanje pokopališkega reda Na zadnji seji je rečiški občinski svet obravnaval predlog novega od- loka o pokopališkem redu. Svetniki so odlok v prvi obravnavi dopolnili s pripombami in nato potrdili. SPREMEMBA ZAKONA PRINESLA NOVOSTI Kot je povedal župan Vinko Je- raj, je sprejemanja novega odlo- ka potrebno, da se uskladi izvaja- nje pokopališkega reda, ki je v pri- stojnosti občine, z zakonom o pog- rebni in pokopališki dejavnosti. Di- rektorica občinske uprave Majda Potočnik je pojasnila, da omenjeni zakon občinam nalaga, da z odlo- kom predpišejo pokopališki red, v katerem podrobneje določijo izva- janje pokopališke in pogrebne de- javnosti. Novost je zagotavljanje 24-urne dežurne službe. Ta obsega prevoz od kraja smrti do hladilnih prosto- rov izvajalca javne službe ali zdra- vstvenega zavoda zaradi obduk- cije pokojnika, odvzema organov oziroma drugih postopkov na po- kojniku in nato do hladilnih prosto- rov izvajalca javne službe, vključ- no z uporabo le-teh. Izvajalec je lahko režijski obrat, javni gospo- darski zavod, javno podjetje ali koncesionar. Od tu dalje je za ravnanje s po- kojnikom pristojen izvajalec pog- rebne tržne dejavnosti, ki ga lahko izberejo naročniki pogreba sami. Zagotavlja naslednje storitve: pre- voz pokojnika, ki ga ne zagotavlja 24-urna dežurna služba, pripravo pokojnika, upepelitev ter pripravo in izvedbo pogreba. OBVEZNA UPORABA MRLIŠKE VEŽICE V krajih, kjer je mrliška vežica, mora pokojnik ležati v tej vežici. V odloku je poleg številnih drugih podrobnih določil opredeljeno tudi, ali je mogoč pokop izven pokopali- šča, določitev prostora na pokopa- lišču za raztros pepela, okvirne teh- nične normative grobov in še mar- sikaj. Poleg pogrebne zakon določa še pokopališko dejavnost, ki obse- ga zagotavljanje urejenosti poko- pališča, investicije, oddajo grobov v najem ter izdajanje soglasij o po- segih na pokopališču. Predhodno je vsebino obrav- naval odbor za gospodarstvo in predlagal, da se odlok potrdi. Sve- tniki so imeli glede odloka števil- na vprašanja in konstruktivne pri- pombe. Sprejeli so sklep, da se od- lok v prvem branju potrdi, do dru- ge obravnave pa občinska uprava v odlok umesti pripombe in predlo- ge, izrečene na seji. Marija Lebar PRIPRAVLJALNI SESTANEK V SLOVENSKIH KONJICAH V maju obisk vlade v Savinjski regiji Vlada Republike Slovenije bo 9. in 10. maja obiskala Savinjsko re- gijo, saj želi z okrepljeno komunika- cijo z regijami in občinami, s stal- nim stikom in sprotnim reševanjem odprtih vprašanj pospešiti uresni- čevanje razvojnih ambicij. V ponedeljek, 3. aprila, je v Slo- venskih Konjicah potekal priprav- ljalni sestanek, ki so se ga ude- ležili državni sekretarji ministr- stev in vladnih služb, župani re- gije, predstavniki gospodarstva, nevladnih organizacij in podpor- nih institucij. Osredotočili so se na ključne razvojne izzive Savinj- ske regije ter skupaj oblikovali vsebine, ki jih bo vlada obravna- vala ob obisku. Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 14, 7. april 2017 6 Iz občin, Objave OBČINA LJUBNO Začeli s potrebnimi deli na pokopališču Prenova opornega zidu ob poti na pokopališče Rosulje (foto: Radenko Tešanović) Na pokopališču Rosulje na Ljub- nem ob Savinji v teh dneh občina izvaja nekatera vzdrževalna de- la. Tako so prejšnji teden odstrani- li dosedanjo škarpo ob pešpoti pro- ti tamkajšnji cerkvi in pokopališču. UREDITEV NOVEGA OPORNEGA ZIDU IN POTI Radenko Tešanović, v. d. direk- torja občinske uprave, je povedal: »Škarpa je bila stara in suho zlo- žena, sedaj se je škarpo malce zmanjšalo in naredilo manjši na- klon ter jo očistilo in zabetoniralo luknje. Pot bomo uredili še z zasi- pom in varnostno ograjo.« O pot- rebnosti teh in nekaterih drugih vzdrževalnih del in posodobitvi opreme ob in na pokopališču je na zadnji seji občinskega sveta poro- čala tudi pokopališka uprava. la sedanjega parkirišča. Potreb- na je obnova strehe in zunanjo- sti mrliške vežice, prav tako je pot- rebno urediti klančino in zid ob po- ti na pokopališče. Popraviti je pot- rebno vhodna vrata. Pokopališka uprava je tu- di popisala prazne prostore za oddajo grobov in predlaga- la prostor za raztros pepela. Prostor je treba omejiti z ogra- jo ali živo mejo ter opremiti s ta- blo za napise, je še predlagala predsednica pokopališke upra- ve Rosulje Anka Rakun. Občin- ski svet se je s predlogi strinjal, občinska uprava pa je poroča- la, da nekatera dela za izboljša- nje, ki jih je predlagala pokopa- lišča uprava, na pokopališču že potekajo. Marija Lebar NEKAJ DEL BO IZVEDENIH V PRIHODNJEM LETU Po ogledu samega pokopali- šča je pokopališka uprava pre- dlagala, da se v prihodnjem pro- računu za leto 2018 zagotovi de- nar za ureditev parkirišča ob cesti in asfaltiranje makadamskega de- Dva tožbena zahtevka Energetike Nazarje do občine, napovedan še tretji – »prikaz nasprotnih dejstev« Na podlagi določili Zakona o medijih – poglavja: Pravica do popravka objavljenega obvestila, posredujem v objavo svoj »prikaz nasprotnih dejstev« vezanih na čla- nek, ki je bil objavljen v Savinjskih novicah št. 10, 10. marca 2017, na strani 6 pod gornjim naslovom. V članku, kjer je omenjeno mo- je ime, novinarka napačno nava- ja vsebino mojih predlaganih skle- pov ki naj bi bili po njenem vezani na poslovanje Energetike. Vsebina predlaganih predlogov je razvidna v nadaljevanju in se ne nanašajo na očitano. Osredotočam se na tisti del član- ka, ki se nanaša na tožbo Energeti- ke »izpodbijanje pravnega dejanja JP Dom Nazarje« (Tožba zaradi iz- podbijanja pravnega dejanja ste- čajnega dolžnika in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega sta- nja (izbrisna tožba) z namenom Energetike posredno pridobiti si pravico do odkupa poslovnih pro- storov Občine in Dom-a Nazarje in s tem povečati stečajno maso ste- čajnega dolžnika Dom Nazarje. Na seji občinskega sveta sem se po uvodnih informacijah predse- dujočega, priglasil k razpravi. Pri- sotne sem obširno seznanil z zgo- dovino krivičnega nastanka steča- ja JP Dom Nazarje. JP Dom Nazar- je, katerega ustanovitelj je bila ob- čina Nazarje je od ustanovitve, do kurilne sezone 2007/2008 poslo- val pozitivno. Po prenehanju veljavnosti Odlo- ka o izvajanju izbirne javne službe distribucije toplote in hladu v ob- čini Nazarje dne 26. aprila 2007 (UG ZSO, št. 4/2007) do konca ok- tobra leta 2012 sta podjetji poslo- vali brez ustrezne pravne podla- ge za izvajanje te javne službe in kot takšni sklenili oktroirano med- sebojno pogodbo »št. 1/08« v ka- teri je bil predmet tudi zaračuna- vanje in plačevanje izgub toplotne energije od kotla do števca konč- nih porabnikov, ki jo je energetika zaračunavala JP Dom Nazarje na način, ki ga sistem prej ni poznal. Za JP Dom Nazarje, ki ni imelo sis- temskega, na pravni podlagi pod- prtega vira, za pokrivanje nastale- ga dolžniškega razmerja, je spor- na pogodba predstavljala oderu- štvo s strani sopogodbenika. Po- sledično je med leti 2007 – 2012 JP Dom utrpelo izgubo iz poslova- nja v višini nekaj nad 360.000,- eu- ri. (Vir: Poslovno poročilo JP Dom Nazarje.) Sporna pogodba z aneksi je iz- črpala JP Dom Nazarje do insol- ventnosti, katere stečaj je predla- gala Energetika. JP Dom Nazarje je bilo v 100% lasti občine Nazarje, stečajni up- nik Energetika Nazarje s tožbenim predlogom posrednega posega po poslovnih prostorih v lasti Občine, kupljene od Dom-a Nazarje, že le- ta 201 1, napoveduje pa nadaljeva- nje s tožbenimi zahtevki, kar naka- zuje na programiran pohlep po jav- nih sredstvih. V interesu varovanja javne koris- ti lokalne skupnosti Občine Nazar- je sem že pred sejo sveta v pisni obliki, vložil v sprejem tri predloge, ki jih navajam v skrajšani obliki : A) Občino Nazarje se zavezu- je, da takoj prične pred pristojnim sodiščem z ustreznimi postopki, da se sporna pogodba »št. 1/08« spozna za nično. (Iz Obligacijske- ga zakonika: »Ničnost ne zastara. Če je pogodba nična, mora vsa- ka pogodbena stranka vrniti drugi vse, kar je prejela na podlagi take pogodbe …«) B) Občinski svet naroča občin- ski upravi, da pripravi celovit kro- nološki in vsebinski pregled vzro- kov in dogodkov, ki so pripeljali do stečaja JP Dom Nazarje. (To mora storiti že sicer zaradi predloga A) C) Ukine se oznaka »zaupno« z gradiva dveh analiz Uspešnosti in gospodarnosti poslovanja JP Dom Nazarje in Analiza gospodarnosti in ustreznosti izbranih poslovnih odločitev ustanovitelja v povezavi z JP Dom Nazarje. Po zaključeni razpravi je sledilo glasovanje (opredeljevanje) o pre- dlaganih treh predlogih. Vsi navzoči svetniki so pri glaso- vanju izrazili podporo vsem trem predlogom s tem, da nihče v vseh treh primerih javnega glasovanja ni bil »proti«, kar pomeni, da so bi- li vsi trije predlogi sprejeti in posta- nejo zavezujoči. Janez Štiglic, član občinskega sveta Občine Nazarje Savinjske novice št. 14, 7. april 2017 7 Politika, Iz občin, Šolstvo SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA, OBČINSKI ODBOR MOZIRJE V SDS napovedujejo boj za izkoreninjenje drugorazrednosti Predsednik Jožef Jelen je izpostavil, da so junija zbirali podpise za podporo zakonu o ukrepih za zagotovitev javnosti, preglednosti in odgovornosti v pravosodju. (Foto: MŠ) Člani mozirskega občinskega odbora Slovenske demokratske stranke so na letni konferenci preg- ledali delo v preteklem obdobju. Poročilo je predstavil predsednik odbora Jožef Jelen. Dva člana odbora sta obiskova- la akademijo Jožeta Pučnika. Sam se je udeleževal sej koordinacije in posvetov na Bledu, v Ljubljani in Lenartu. Poskrbeli so za ustanovi- tev medobčinskega ženskega od- bora stranke. Marca so se udeleži- li zimskih športnih iger na Krvavcu in si razdelili organizacijske nalo- ge za pripravo srečanja v Novi Šti- fti, ki je bilo junija. V pomoč so bi- li pri pripravi družinskega dneva v Solčavi. Junija je potekalo zbiranje podpisov podpore zakonu o ukre- pih za zagotovitev javnosti, pregle- dnosti in odgovornosti v pravosod- ju. Julija so se udeležili letnih špor- tnih iger v Bovcu. Letos stranko čaka 1 1. kongres, zato so tudi v Mozirju obravna- vali osnutek resolucije. Slednjo je predstavila poslanka Nada Brinov- šek. Po njenih besedah SDS s to resolucijo napoveduje neusmiljen boj za izkoreninjenje drugorazred- nosti. Aktivno bodo sooblikovali tu- di zunanje okolje in zagotovili var- nost v spremenjenih razmerah v družbi. Marija Šukalo OBČINSKI SVET GORNJI GRAD Svetniki podprli ravnateljico glede vpisa otrok na novoštiftno šolo Svetniki iz Nove Štifte (z leve): Franc Galin, Barbara Osolnik Košar in Meta Krznar so tako kot preostali svetniki podprli mnenje ravnateljice Blanke Nerad, da naj se otroci šolajo v svojem šolskem okolišu. (Foto: Štefka Sem) Ravnateljica Osnovne šole Fra- na Kocbeka Gornji Grad Blanka Nerad je na seji gornjegrajskega občinskega sveta podala zaključ- no poslovno poročilo šole za pre- teklo leto. Svetnike je seznanila še s problematiko vpisa prvošolcev na podružnični osnovni šoli Nova Štifta in nujnimi deli na šoli. LE EN PRVOŠOLČEK? Z jesenjo bi v prvi razred v No- vi Štifti morali vstopiti štirje učen- ci, a trije starši otroke želijo vpisa- ti na šolo v Gornji Grad. To bi po- menilo, da bi imela šola v Novi Šti- fti enega prvošolčka. Kot vzrok za vpis na matično šolo in ne podru- žnično so starši navajali, da imajo tam otroci več vsebin na razpola- go, hkrati so dali vedeti, da jim je vseeno, če se šola zapre, je pove- dala ravnateljica. Po mnenju sve- tnikov gre bolj za kaprico kot za utemeljene razloge. Sezname za vpis otrok šola prej- me s strani ministrstva za šolstvo, prav tako se določa kraj šolanja na osnovi šolskega okoliša, kar pome- ni, da otroci iz Šmiklavža, Tiroseka in Zgornjega Dola spadajo v šolski okoliš Nova Štifta. Ker se je v pre- teklosti iz različnih razlogov dopuš- čalo, da so otroci iz tega okoliša obiskovali matično šolo, je Nerado- va želela mnenje svetnikov o tem. V kolikor bi se trend nadaljeval, bi bila POŠ Nova Štifta pred zaprtjem. Lani so novoštiftno šolo na novo opremili. ŠOLA JE ZA KRAJ POMEMBNA Svetniki iz Nove Štifte so si bi- li enotni, da je potrebno poskrbe- ti za obstoj šole v kraju. Svetnica Barbara Osolnik Košar je poveda- la, da ima pozitivne izkušnje glede šole, ki so jo obiskovali njeni otro- ci, saj je delo v manjših skupinah za otroke dobro. Prav tako je meni- la, da učenci na tej šoli niso prikraj- šani za nobeno stvar v primerjavi z matično šolo. Tudi Meta Krznar je pohvalila delo na šoli in dodala, da so otroci zadovoljni. Vse to po besedah tretjega no- voštiftnega svetnika Franca Galina kaže na to, da so nezadovoljni star- ši, ne otroci in da naj otroci hodijo v šolo v okolišu, ki jim po seznamu ministrstva za šolstvo pripada. V kolikor bi ustregli željam staršev, bi se šola prav gotovo počasi zaprla, kar pa ni v dobro kraja. »Tudi nam je v interesu, da šola v kraju osta- ne, ne le ravnateljici,« je dejal Galin. Občinski svet je zato sprejel sklep, da podpira vpis otrok v šolski oko- liš, ki mu po zakonodaji pripadajo. BODO UREDILI PODSTREŠJE? Neradova je izpostavila še pro- blematiko računalniške učilnice na gornjegrajski šoli, ki po mne- nju požarnega inšpektorja ne ustreza normativom. Učilnico bi bilo potrebno preurediti še pred koncem leta. Skupaj z občino so se lotili iskanja rešitve. Za učilni- co je možen prostor na podstreš- ju starega dela šole, kjer bi lahko uredili učilnico ali dve. Občina je stopila v stik z načrtovalci, ki bo- do povedali, ali je to izvedljivo in kakšni bi bili stroški. Ali bodo za- radi teh nepredvidenih stroškov ogrožena druga planirana dela, se bo vedelo, ko bodo znani stro- ški prenove podstrešja. Štefka Sem Savinjske novice št. 14, 7. april 2017 8 Gospodarstvo, Iz upravne enote JAVNO PODJETJE KOMUNALA MOZIRJE Kontejnerskega sistema ZEOS ne zavračajo Direktor Komunale Mozirje Andrej Ermenc: »Elektronske odpadke zbiramo v zbirnem centru pri čistilni napravi v Lokah pri Mozirju vsakodnevno in ob jesenski akciji zbiranja nevarnih in posebnih odpadkov.« (Foto: Jože Miklavc) V petih občinah naše doline so lani v sodelovanju z družbo ZEOS brezplačno namestili zelene kon- tejnerje, ki jih ta tudi prazni in servi- sira. Kako zbirajo električne in elek- tronske odpadke v mozirski in reči- ški občini, smo se tokrat pogovar- jali z direktorjem Komunale Mozir- je Andrejem Ermencem. Zanimalo nas je, ali o podobni rešitvi razmiš- ljajo tudi pri njih. ELEKTRONSKE ODPADKE ZBIRAJO VSAKODNEVNO IN OB JESENSKI AKCIJI Kot je dejal direktor Komunale, »je za ukvarjanje z odpadki ved- no pravi čas. Vedno pa je tudi pra- vi čas, da se občane ozavešča in obvešča o pravilnem postopanju z materiali in s stvarmi, ki jih imamo namen zavreči.« Povedal je, da je področje varstva okolja in komunalne dejav- nosti za odstranjevanje e-odpad- kov natančno predpisano. Torej je akcija ZEOS-a in petih občin v naši dolini nadgradnja že uspešnega in utečenega ravnanja s temi odpad- ki. Ker pri Komunali Mozirje s se- in direktorja bi naj bili vzpostavlje- ni stiki glede možnosti namestitve e-kontejnerjev ZEOS-a tudi v obeh občinah. Ker so se vključili v po- znejši fazi projekta E-cikliraj, so v čakalni vrsti za namestitev uličnih zbiralnikov na že pripravljena mes- ta, ko bodo spet imeli na voljo nove količine le-teh. »Menimo tudi, da je zavest in znanje naših uporabnikov to- likšna, da se drobni električni in elektronski odpadki, sijalke ter na- prave in akumulatorji (baterije) ne bodo odlagali med mešane ko- munalne odpadke. Prodajalci no- ve električne in elektronske opre- me ter baterij pa nudijo možnost, da tovrstne odpadne predmete in material lahko oddamo pri njih, saj je v prodajni ceni že vračunan strošek recikliranja.« Iz obeh občin so pri Komuna- li Mozirje pobrali 1 1.285 kg nevar- ne električne in elektronske opre- me, 9.060 kg nenevarne in 329 kg baterij oziroma iztrošenih akumu- latorjev. Jože Miklavc danjo prakso izpolnjujejo zahteve za zbiranje in odstranjevanje e-od- padkov ter drugih nevarnih snovi za prej navedeni občini, ob akciji ZEOS-a niso smatrali za potrebno, da bi to takoj spreminjali. Ermenc je še pojasnil: »Elektron- ske odpadke zbiramo v zbirnem centru pri čistilni napravi v Lokah pri Mozirju vsakodnevno in ob je- senski akciji zbiranja nevarnih in posebnih odpadkov. S tem se od letos dalje ukvarja strokovni vodja dejavnosti zbiranja odpadkov.« V ČAKALNI VRSTI ZA NAMESTITEV ULIČNIH ZBIRALNIKOV Po informaciji vodje dejavnosti UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Obseg opravljenega dela se iz leta v leto povečuje Letošnje leto mozirski upravni enoti prinaša spremembe različnih predpisov in s tem dodatne naloge. V veljavo bodo stopili trije zakoni s področja gradenj. Maja pa se prič- ne uporabljati sprememba zakona o motornih vozilih. Takrat bo obve- zno registrirati tudi stare mopede, ki bodo v prometu. Sicer pa so lani na upravni enoti kljub kadrovskim zadregam izpolnili zadane načr- te. Obseg dela je bil v primerjavi z letom poprej povečan za skoraj osem odstotkov. MANJ ZA PLAČE, VEČ ZA MATERIALNE STROŠKE Kljub racionalnemu ravnanju s sredstvi so lani materialni stroški narasli za okoli sedem odstotkov. »Čeprav smo zagotavljali gospo- darno porabo sredstev, s tako strik- tnim varčevanjem kot v preteklem letu ne bi mogli več normalno izva- jati nalog,« je dejala načelnica Mi- lena Cigale. Upravna enota je bila lani orga- nizirana v dva oddelka. Konec mi- nulega leta je bilo zaposlenih le še 21 uslužbencev, od tega ena pri- pravnica, med tem ko jih je bilo v letu 2015 še 23. »Ugotavljam, da trenutna kadrovska slika ne zago- tavlja več nemotenega dela, kar se je pokazalo ob treh daljših bol- niških odsotnostih. Sprotno sprem- ljam obremenjenost posamezni- kov in skušam s prerazporeditva- mi dela ter z medsebojno pomoč- jo zagotavljati primerljivo obreme- njenost med zaposlenimi,« je poja- snila načelnica. NALOGE REŠUJEJO USPEŠNO Kljub naštetim oviram načelnica lansko poslovanje ocenjuje kot us- pešno. Uslužbenci so lani opravili več nalog in rešili več zadev od le- ta poprej skoraj na vseh področjih. Na kmetijskem področju so obrav- navali več zadev predvsem zara- di intenzivne izdaje odločb o zaš- čiti kmetije po uradni dolžnosti ter uskladitve dovoljenj za upravlja- nje dopolnilne dejavnosti na kme- Načelnica Milena Cigale: »Pri poslovanju se srečujemo s težavami tudi zaradi omejenega števila zaposlenih.« (Foto: Marija Lebar) Savinjske novice št. 14, 7. april 2017 9 Iz upravne enote, Politika, Iz občin, Zdravstvo tiji z določbami nove uredbe. Veliko dela je zahtevalo tudi 1.176 uskla- ditev gerkov. ZASTARELI PROSTORSKI AKTI Na področju okolja in prosto- ra so zabeležili povečanje števi- la vlog za izdajo gradbenih dovo- ljenj in uporabnih dovoljenj za ne- zahtevne ter manj zahtevne objek- te. »Pri delu uporabljamo zastare- le prostorske akte, ki ne ustrezajo današnjim potrebam in možnos- tim. Le dve od sedmih zgornjesa- vinjskih občin, to sta Mozirje in Re- čica ob Savinji, imata sprejete no- ve občinske prostorske akte. A pri izdaji gradbenih dovoljenj na njiho- vi osnovi je pogosta ovira pretirana regulacija v teh načrtih. Pogosto in- vestitorji gradbenega dovoljenja za nov objekt, ki bi bil po njihovi želji, ne morejo pridobiti. Na očitek o pre- dolgem trajanju pridobivanja grad- benega dovoljenja odgovarjam z dejstvom, da nosijo pri tem več- ji del odgovornosti projektanti, so- glasodajalci in občine.« OSEBNI DOKUMENTI IN JAVNA ZBIRANJA V letu 2016 se je povečalo števi- lo vlog za izdajo osebnih izkaznic, in sicer za več kot 14 odstotkov. La- ni so teh dokumentov izdali 1.578. Pri potnih listih že od leta 2012 beležijo upad števila izdaj. V letu 2016 so jih na novo izdali le 313, kar je 13 odstotkov manj kot pred- hodno leto. »Precej težav nam je v prvi polovici leta povzročal nov pra- vilnik o službi nujne medicin- ske pomoči (NMP), ki v poseb- nem poglavju ureja zdravstve- no varstvo na javnih priredi- tvah. Imeli smo več usklajeval- nih sestankov z izvajalcem NMP na našem območju – Zgornjesa- vinjskim zdravstvenim domom Nazarje in Policijsko postajo Mozirje, iskali smo informacije pri resornih ministrstvih in izme- njavali izkušnje z drugimi uprav - nimi enotami.« TRIJE NOVI ZAKONI S PODROČJA GRADENJ Za leto 2017 se predvideva spre- jem gradbenega zakona, zakona o pooblaščenih arhitektih in inženirjih ter zakona o urejanju prostora, upo- rabljati se bodo začeli s 1. januar - jem 2018. Dela upravne enote se tiče zlasti gradbeni zakon. Milena Cigale: »Menimo, da bomo na račun nove- ga zakona prejeli več vlog za izdajo uporabnih dovoljenj, ker uvaja izdajo uporabnega dovoljenja za vse objek- te, in manj vlog za izdajo gradbenih dovoljenj. Veliko objektov prehaja iz kategorije manj zahtevnih v katego- rijo nezahtevnih objektov.« Marija Lebar SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA, OBČINSKI ODBOR REČICA OB SAVINJI Delovali bodo na socialnem področju Dosedanji predsednik SDS OO Rečica ob Savinji Franci Šon (levo) je čestital k izvolitvi Marku Rakunu. (Foto: Marija Šukalo) Rečiški občinski odbor SDS je na svoji letni konferenci izvo- lil novega predsednika. Doseda- njega Franca Šona je zamenjal Marko Rakun. Podelili so brona- ste znake stranke članom, ki so pustili vidni pečat pri delu odbo- ra, in zahvalne listine simpatizer- jem stranke. Tekom leta bodo pričeli z evi- dentiranjem kandidatov za ob- činski svet, pomagali bodo pri or- ganizaciji srečanja v Novi Štifti in pripravili kresovanje v Borseki ob dnevu državnosti. Delovali bodo tudi na socialnem področju in po- magali pomoči potrebnim preb- roditi finančno stisko. Iz poročila, ki ga je predsta- vil Šon, je bilo razbrati, da so la- ni realizirali vse zastavljene nalo- ge. Izvedli so kandidacijsko kon- ferenco za nadomestne volitve v občinski svet domače občine. Udeležili so se shoda »V obram- bo Slovenije« v Ljubljani ter sre- čanj v Solčavi, Novi Štifti ter na Gori Oljki. Na predvečer dneva dr- žavnosti so v sodelovanju s reči- škim turističnim društvom orga- nizirali kresovanje v Borseki. Na praznik so se podali na proslavo v Ljubljano, v juliju pa na tradicio- nalno srečanje v Bovcu. Na pova- bilo poslanke Nade Brinovšek so si ogledali parlament in spremlja- li sejo zbora. Marija Šukalo STORITEV EZDRAVJA PRINAŠA NOVE KORISTI ZA PACIENTE Po 10. aprilu elektronska napotnica O projektu eZdravje, ki ga mini- strstvo za zdravje in Nacionalni in- štitut za javno zdravje počasi uvaja v naše zdravstvo od leta 2008 da- lje, smo v našem časopisu že pisa- li. Projekt v kratkem prinaša novo korist za paciente, in sicer popolno uvedbo eNapotnice in eNaročanja na nacionalni ravni. Z 10. aprilom postaja elektron- ska napotnica prednostna. Po tem datumu pacient ne bo več prejel papirnate napotnice, razen v iz- jemnih primerih, ampak bo izda- na le še elektronska. Še naprej pa se bodo lahko pacienti naročeva- li preko telefona ali z osebnim obi- skom, prav tako že izdane papirne napotnice ostajajo veljavne tudi po 10. aprilu. Bolniki se v tej fazi lah- ko elektronsko naročijo na 190 sto- ritev, predvsem na preglede in dia- gnostiko, operacije pa naj bi v eNa- ročanje vključili predvidoma do konca leta. TG KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO OB DRETI Da bo šolska pot bolj varna Pred prehodom za pešce pri podružnični osnovni šoli v Šmar- tnem ob Dreti je na regional- ni cesti od konca prejšnjega te- dna postavljen merilnik hitrosti prometa. Pobudo za postavitev je dal krajevni odbor tamkajšnje krajevne skupnosti, napravo so namestili na drog javne razsvet- ljave. Nabavo in postavitev so so- financirali Občina Nazarje in ne- kateri donatorji. Strošek nabave in postavitve so ocenili na 2.500 evrov. Kot je zapisala predsednica kra- jevnega odbora Olga Obojnik, na območju kraja vozniki vozijo nad omejitvijo hitrosti in s tem ogroža- jo predvsem otroke, ki tukaj prečka- jo cesto, ko gredo v šolo. Merilnik in prikazovalnik hitrosti je dobrodošel tudi za siceršnje umirjanje prome- ta skozi strnjeno naselje. Marija Lebar Savinjske novice št. 14, 7. april 2017 10 Organizacije IME IN PRIIMEK NASLOV VRSTA TOLKCA PRIZNANJE STANKO KOTNIK TRATNIKOVA 9, NAZARJE JABOLČNI zlato JANEZ ROSC STRMEC 6, LUČE JABOLČNI zlato JANEZ ROSC STRMEC 6, LUČE JABOLČNI zlato JAKA ATELŠEK RADMIRJE 1 1 1, LJUBNO JABOLČNI zlato JOŽE STROPNIK LEPA NJIVA 89, MOZIRJE JABOLČNI zlato MIHA FAJFAR SLATINA 21 B, ŠMARTNO OB PAKI JABOLČNI zlato MIHA FAJFAR SLATINA 21 B, ŠMARTNO OB PAKI JABOLČNI zlato IVAN GOLTNIK ŠMIHEL NAD MOZIRJEM 24, MOZIRJE HRUŠEV zlato MARKO HRIBERŠEK ŠMIHEL NAD MOZIRJEM 21 A, MOZIRJE JABOLČNI zlato BERNARD ŠTIGLIC TER 66, LJUBNO HRUŠEV zlato MARJAN GOLIČNIK ŠMIHEL NAD MOZIRJEM 26 MEŠANI srebrno TURISTIČNA KMETIJA BUKOVJE PRIMOŽ 79, LJUBNO JABOLČNI srebrno JOŽE MAROVT LJUBIJA 13, MOZIRJE HRUŠEV srebrno IVAN GOLTNIK ŠMIHEL NAD MOZIRJEM 24, MOZIRJE MEŠANI srebrno PETER TROGAR BREZJE 15, MOZIRJE MEŠANI srebrno BERNARD ŠTIGLIC TER 66, LJUBNO HRUŠEV srebrno IVAN BERGLEZ PRIMOŽ PRI LJUBNEM 64, LJUBNO MEŠANI bronasto JOŠKO PUSTOSLEMŠEK PRIMOŽ PRI LJUBNEM 63, LJUBNO MEŠANI bronasto OCENJEVANJE TOLKCA V JUVANJU Kljub pozebi udeležba na ocenjevanju tolkca zelo dobra Strokovnjaki so sproti komentirali posamezne lastnosti vzorca, ki je bil trenutno na mizi. (Foto: Marija Lebar) Sadjarji so v oceno prinesli 21 vzorcev, največ je bilo jabolčnih tolkcev, ostalo hruševi in mešani. (Foto: Marija Lebar) Kmetijsko gozdarski zavod Celje (KGZ), iz- postava Mozirje je v sodelovanju Sadjarskega društva Franca Praprotnika Mozirje organiziral osmo ocenjevanje kakovosti tolkca. Skrb organi- zatorjev, da zaradi slabe letine sadja vzorcev ne bo veliko, je bila odveč. Sadjarji so v oceno prines- li 21 vzorcev te tradicionalne pijače naših krajev. PODELILI KAR DESET ZLATIH PRIZNANJ Od teh vzorcev so bili izločeni le trije. Največ je bilo jabolčnih tolkcev, ostalo hruševi in meša- ni. Končni izplen je bil deset zlatih priznanj, šest srebrnih, dve bronasti, trije vzorci so bili izločeni. Le en sadjar prideluje sadje v plantažnem nasa- du, ostalo so tradicionalni kmečki visokodebel- ni sadovnjaki. V imenu organizatorjev je zbrane v gostišču Prodnik v Juvanju uvodoma pozdravila pred- stavnica zavoda Štefka Goltnik. Izrazila je zado- voljstvo nad odzivom sadjarjev, saj je lansko le- tino sadja ponekod povsem uničila spomladan- ska pozeba. Nekoliko bolje je bilo na malo višjih nadmorskih legah, kjer ni zmrzovalo. Prinesitelji so bili večinoma iz takih domačij. POMEMBNO JE UMNO KLETARJENJE Da za kakovosten tolkec ni dovolj le ustrezno sadje, je v kratkem predavanju poudarila Tadeja Vodovnik Plevnik, specialistka za vinarstvo in pri- delavo sadjevca iz KGZ Maribor, ki so jo organiza- torji tudi tokrat povabili na dogodek. Popolna higi- ena bi morala biti samoumevna, je poudarila pre- davateljica, zato so pomembni ustrezni prostori, ki jih je lahko čistiti. Prav tako mora biti pravilna izbira posode in orodja za pripravo sadnega so- ka, iz katerega potem zori tolkec. Ta mora biti čist in ne moten. Za dosego čistosti je mogoče poleg večkratnega pretakanja uporabljati nekatera kle- tarska sredstva, ki so povsem naravnega izvora. Naštela je še glavne napake pri tolkcu, kot je po- leg motnosti še neprijeten vonj in slab okus. Kot kažejo rezultati vsakoletnega ocenjevanja, je kakovost prinešenih vzorcev vsako leto boljša. To potrjuje pravilnost odločitve organizatorjev, da se ocenjevanja dopolnijo s strokovnimi predava- nji in nasveti. Poleg strokovne komisije pijačo oce- njujejo prisotni. Vzorci so oštevilčeni in anonimni, strokovnjaki pa sproti komentirajo posamezne lastnosti vzorca, ki je trenutno na mizi. Marija Lebar OPRAVIČILO V članek Biti godbenik je zabavno, a tudi od- govorno, ki smo ga objavili v prejšnji številki, se nam je prikradel tiskarski škrat. Članov Godbe Zgornje Savinjske doline je 65 in ne 48, kot je bi- lo objavljeno. Za napako se opravičujemo. Uredništvo Savinjske novice št. 14, 7. april 2017 11 Organizacije, Ljudje in dogodki LOVSKA DRUŽINA DRETA NAZARJE Na prvem mestu skrb za naravo Starešina Milan Cajner je izpostavil potrebo po skrbi za naravo in mir v gozdovih. (Foto: BK) Na rednem občnem zboru so se v svojem lo- vskem domu v Lačji vasi zbrali člani nazarske lovske družine. Starešina Milan Cajner je na prvem mestu v svojem poročilu izpostavil potre- bo po skrbi za naravo in mir v gozdovih, saj se v njih izvaja vse več različnih aktivnosti. V GOZDOVIH NI VEČ MIRU Kot je dejal, so dandanes gozdovi drugač- ni kot pred desetletji. Na vsakem koraku je sli- šati motorne žage in traktorje, vse več je goz- dnih vlak in ljudi, ki gozdove uporabljajo v špor- tne namene. Najhujša je vožnja s štirikolesni- ki, vse več je tudi organiziranih skupin, ki uho- jene steze uporabljajo za organizirane pohode ali kolesarjenja. Iz leta v leto je več posamezni- kov, ki nabirajo različne gozdne sadeže ali pa v najbolj skritih kotičkih iščejo svoj mir. Seveda na račun tega, da so ob svoj mir živali, ki se za- to preseljujejo in povzročajo več škode na urba- nih zemljiščih. Cajner je predlagal, da lovci stopijo skupaj s planinci, ki tudi uporabljajo gozdne poti kot oni. Skupaj naj bi se dogovorili, kako dvigniti stan- OBELEŽILI 70-LETNICO DRUŽINE Nazarski lovci so v lanskem letu izpolnili za- dane naloge in izpolnili načrte odlova divjadi, ki jih predpisuje ministrstvo za kmetijstvo, goz- darstvo in prehrano. 39 članov lovske bratov- ščine je povprečno opravilo preko 60 prosto- voljnih delovnih ur. Za polnjenje krmilnic, čišče- nje pasišč in lovskih stez, popravil od divjadi poškodovane travne ruše, gradnje in popravi- la visokih prež, delo na strelišču, za organiza- cijo tradicionalnega majskega srečanja z de- gustacijo suhomesnatih proizvodov, največ pa jesenske slovesnosti ob 70-letnici družine. Pri- reditev je bila polna zgodb in spominov, prija- teljskih nasmehov in iskrenih želja po dobrem pogledu, kakor se sliši lovski pozdrav, tudi v pri- hodnje. Povprečna starost članov nazarske lovske bratovščine je 55 let. Z veseljem so zato na ob- čnem zboru v svoje vrste sprejeli novega člana Andreja Slapnika, ki bo malce pomladil njihove vrste. Benjamin Kanjir KRISTINA GOLOB, IME MESECA FEBRUARJA Svojo prihodnost vidi v glasbi Kristina Golob se vidi v glasbi, saj verjame, da ji ob koncertiranju, korepetiranju in poustvarjanju ne bo dolgčas. (Foto: Marija Šukalo) Bralci Savinjskih novic ste za osebnost me- seca februarja izbrali Kristino Golob iz Robano- vega Kota. Študentka 1. letnika podiplomskega študija na Akademiji za glasbo ljubljanske uni- verze je prejemnica Prešernove nagrade. Aka- demija jo podeljuje za kakovost in izjemne do- sežke študentom, ki presegajo redne študijske okvirje. Tudi izvedba Griegovega Koncerta za klavir in orkester septembra lani ob spremljavi Simfoničnega orkestra SNG Maribor vsekakor sodi med Kristinine izjemne dosežke. VELIKO NAGRAD Z DOMAČIH IN TUJIH KONCERTNIH ODROV Študentka profesorja Hinka Haasa na Aka- demiji za glasbo veliko svojega časa namenja tekmovanjem. Prvega se je udeležila že z osmi- mi leti v Italiji in z osvojeno posebno nagrado za najboljšo interpretacijo prostega programa že tedaj opozorila nase. Do danes se je v njeni so- bi nabralo veliko število nagrad s tekmovanj. Vsi ti nastopi pa ji dajejo zagon, motivacijo za delo. Kljub temu mlada pianistka ostaja prepros- to dekle, ki je vpeto tudi v domačo kulturno sce- no. Študentka glasbe s svojim nastopom kot pi- anistka, učiteljica klavirja ali kot zborovodkinja Mešanega pevskega zbora Tisa dodaja svoj kamenček v mozaik ustvarjanja. Prepeva še v dveh glasbenih sestavih na Solčavskem. PRVE IZKUŠNJE IGRANJA NABIRALA PO DOLINI »V veliko pomoč pri vsem tem so mi vedno bili starši. Ti so mi omogočili pogoje za vade- nje, vozili so me na nastope in tekmovanja, me spodbujali. Izkušnje igranja sem nabirala na nastopih ob različnih dogodkih Knjižnice Mo- zirje, Galerije Štekl v Gornjem Gradu, Jakije- ve hiše v Nazarjah, Posebna izkušnja mi je bi- la tudi korepetiranje zbora Varstveno delovne- ga centra Mozirje. Leta 2006 sem prejela tudi nagrado župana občine Solčava. Z vsemi do- sedanjimi mentorji, učitelji, profesorji klavirja sem se odlično razumela in uspešno sodelo- vala,« pravi Kristina. NASTOPILA TUDI NA EMI Kristinino glasbeno udejstvovanje je bilo moč opaziti tudi na letošnji Emi. Na njej se je predsta- vila kot klaviaturistka v skupini Tosca Beat. Glas- bena skupina združuje na videz nezdružljivo – moderno glasbo, elektronske ritme, urbane tren- de, klasične inštrumente in operno petje, kar je za akademske glasbenike poseben izziv ter pri- ložnost za preseganje okvirjev klasične glasbe. V začetku junija pripravljajo promocijski koncert njihove prve plošče. Sicer pa rada bere, kolikor ji čas dopušča v roke prime fotoaparat, si ogleda dober film ali posluša raznolike stile glasbe, še najraje filmsko glasbo. Ljubi tudi kolesarjenje, plavanje in hojo v gore. A svojo prihodnost vidi v glasbi. Kam jo bo ta zanesla, ne razmišlja, vsekakor pa verjame, da ji ob koncertiranju, korepetiranju in poustvar- janju ne bo dolgčas. Marija Šukalo darde ravnanja z naravnim okoljem in prepreči- ti uporabo gozdov v komercialne športne name- ne. Namero je podprl tudi župan občine Nazarje Matej Pečovnik in obljubil, da bo občina sodelo- vala po najboljših močeh. Savinjske novice št. 14, 7. april 2017 12 Zgodovina in narodopisje Piše: Aleksander Videčnik Janez Vajkard Valvasor (7) KRATKA VSEBINA SLAVE VOJVODINE KRANJSKE (NADALJEVANJE) Deveta knjiga obravnava ustav- no in upravno ureditev dežele in plemstvo ter grbe plemiških družin. Deseta knjiga prinaša zgodovino vojvod in deželnih knezov. Po litera- turi in izpiskih, ki jih je dobil od Val- vasorja, je vsebino te knjige v prete- žni meri oblikoval Francisci. Enajsta knjiga je znamenita »knjiga gradov«, ki je najobširnej- ša od vseh. Je literarna topografija, ki na 730 straneh s 337 bakrorezi po abecednem vrstnem redu opi- suje mesta, trge, gradove in samo- stane na Kranjskem. Valvasor pri vsakem opisu obravnava ime, le- go, zgradbe in okolico, sledijo zgo- dovinski podatki, pomembnejši do- godki in znamenitosti kraja ter po- datki o prvotnih in aktualnih lastni- kih. Pomembnejši gradovi, samos- tani in mesta so opisani bolj na ši- roko, posebej obširno pa je na kon- cu knjige opisano deželno glavno mesto Ljubljana. Zaradi svoje vsebine je enajsta knjiga postala prva »ljudska knji- ga«, zaradi nje pa je postalo Valva- sorjevo ime znano najširšemu pre- bivalstvu. Knjiga ima več kot tri pe- tine vseh ilustracij v Slavi vojvodi- ne Kranjske, posebno oštevilčenje strani in jo je do nekem mere mo- goče smatrati kot samostojno de- lo. Deveta, deseta in enajsta knjiga tvorijo tretji sklop. Dvanajsta knjiga opisuje turške in krščanske obmejne kraje na Hr- vaškem, zlasti trdnjave, za katere je Kranjska žrtvovala veliko denarja in krvi. Tudi za to knjigo je mogoče reči, da je delo zase, po svoji vse- bini pa predstavlja nadaljevanje in razširitev topografije Kranjske. Trinajsta knjiga obravnava najstarejšo zgodovino in je plod Franciscijevega prepisovanja iz ra- znih del. Štirinajsta knjiga prikazu- je rimsko dobo, preseljevanje na- rodov in čas do avstrijske oblas- ti. Petnajsta knjiga je letopis Kranj- ske pod avstrijskimi vladarji in ena tistih knjig, ki temeljijo na bogatih zgodovinskih virih. Trinajsta, štiri- najsta in petnajsta knjiga sestav- ljajo četrti del, z njimi pa je vezana še dvanajsta knjiga. NAČIN UREDITVE SLAVE VOJVODINE KRANJSKE Pregled vsebine daje vtis, da je snov razdeljena neskladno in brez razumljive povezave, toda v resni- ci je urejena po vnaprej natančno zasnovanem ustroju. Zaradi tega so določene stvari, ki bi po občutku bralca spadale skupaj, obravnava- ne na različnih mestih. Slabo stran tega koncepta sta avtor in urednik skušala popraviti z opozorili, kje v celotnem delu se o neki zadevi še razpravlja. Načelo razdelitve po zastavljenem načrtu je prekršeno le s kasnejšimi dodat- ki, ki jih je Valvasor zbral šele med tiskom, in se mu je zdelo potrebno, da jih vključi v delo. Francisci je uredniško nalogo opravil vestno in prizadevno, toda pri svojih sestavkih in razpravlja- nju o stranskih zadevah ni šel pre- ko ustaljenih pojmovanj, s svojimi nazori in presojo pa je tudi bistve- no zaostajal za Valvasorjem. To in ono trditev, ki jo je zapisal Valva- sor, je skušal z najboljšim name- nom podkrepiti z navajanjem po- dobnih primerov in zgodb iz druge literature, vendar je na ta način v Slavo vojvodine Kranjske natrpana modrost danes povečini brez pra- ve vrednosti. Poglavitna Franciscijeva zaslu- ga je v tem, da je obširno snov do- sledno razporedil, opremil z naslo- vi in navedbo virov ter jo prelil v raz- meroma dober nemški jezik. S tem je dosegel, da je Slava vojvodina Kranjske še stoletja ostala živo in razumljivo branje. S svojo urnostjo je Francisci bistveno pripomogel k dovršitvi izdaje. Vrsta podatkov dokazuje, da sta avtor in urednik z delom izredno hi- tela, vendar vzrokov za to ni mogo- če z gotovostjo pojasniti. Zaradi na- glice in oddaljenosti tiskarne Valva- sor ni dobil v pregled nekaterih de- lov za tisk pripravljenega rokopisa, temveč jih je pregledal šele, ko bili že natisnjeni, zato so v nadaljeva- nju besedila pripombe, dopolnitve in celo polemike s Franciscijem. Očitki so se nanašali predvsem na račun razširjanja snovi z nepotreb- nimi postranskimi razpravami, ne- izvirnega prepisovanja drugih av- torjev in praznoverskih nazorov, ki jih je Francisci skušal uveljaviti v delu. POMEN SLAVE VOJVODINE KRANJSKE V tem Valvasorjevem delu sto- pi beseda izrazito v ospredje, slike pa postanejo bolj ponazoritev be- sedila. Kot vsestranski opisovalec je moral Valvasor poseči na razna strokovna področja. Ker se s sta- rejšo dobo ni ukvarjal, jo je prevzel Francisci. Večina tega dela je pre- pisano, zastarelo pomenoslovje besed in dolgovezno razpravljanje. Prav Franciscijev pisateljski način in duhovna usmerjenost sta glavni razlog, da je v besedilu Slave vojvo- dine Kranjske opaziti velik razpon po vrednosti. Valvasor je kot zgodovinar no- vejše dobe segel po primarnih ar- hivskih virih v samostanih, grado- vih in deželnem arhivu, da bi ugoto- vil zgodovinsko resnico. Čeprav se mu to ni vedno posrečilo, v njego- vih objavah ni zavestnih potvorb. Preseneča zlasti nepristransko obravnavanje nekaterih tedaj ko- čljivih zgodovinskih tematik, na pri- mer reformacije in protireformaci- je. Nekateri zgodovinski prispevki so dragoceni tudi zato, ker teme- ljijo na danes izgubljenih arhivskih virih. Valvasorjevi zemljepisni in kra- jepisni podatki so pomembni pred- vsem zato, ker je to gra- divo črpal iz lastnih te- renskih raziskav. Z razi- skovanjem vsakdanjega življenja in ljudske kultu- re si je postavil trajen spo- menik. Njegova zasluga je, da nam je ohranil po- dobo, ki prikazuje, kako je naš človek nekoč delal in živel. Izjemno dragoceni so ohranjeni običaji ob po- rokah, krstih, pogrebih in drugih priložnostih v vsej njihovi izvirnosti, kakršni so bili v 17. stoletju. Valvasor v zvezi s svo- jimi naravoslovnimi razi- skavami zagotavlja, da je bilo njegov vir lastno opa- zovanje, v nasprotnem pri- meru pa pove, kje je sporočilo do- bil. Zaveda se, da je na tem podro- čju naredil toliko kot še nihče dot- lej, da je v mnogočem prvi poroče- valec in da je drugim pokazal pot. Prepričan je tudi o postopnem ra- zvoju in napredku znanosti. Kljub omenjenim pomanjkljivos- tim Slava vojvodine Kranjske naz- nanja sodobne načine raziskova- nja, predvsem pa je pisana z vne- mo in ljubeznijo do domovine. V tej vnemi je šel Valvasor včasih celo malce predaleč, kar se v delu od- raža skozi pretiravanje in olepše- vanje. Nadaljevanje prihodnjič. Koledniki, Slava vojvodine Kranjske Savinjske novice št. 14, 7. april 2017 Kultura, Oglasi 13 ŠOŠTANJ Z igro in plesom v pomlad Na odru kulturnega doma v Šo- štanju je nedavno vse dišalo po pomladi. Predvsem je bila mla- dostna lahkost in igrivost v giba- nju na mini otroškem folklornem festivalu dveh dolin tista privlač- nost, ki je napolnjen prostor tako na odru kot v dvorani spremeni- la v izjemno doživetje. Na obmo- čnem srečanju otroških folklornih skupin je še posebej izstopalo dej- stvo, da so ob sodelovanju mo- zirske območne izpostave Javne- ga sklada RS za kulturne dejavno- sti ter zgornjesavinjskih osnovnih šol izzveneli plesi, igre in pesmice v narečjih naše doline. ZA PODMLADEK JE DOBRO POSKRBLJENO V programu prireditve so sode- lovali mali folkloristi iz OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad Mali facki in Veliki facki, Kulturno društvo Ljub- no ob Savinji s Flosarčki ter otroški folklorni skupini OŠ Gustava Šiliha Velenje Kresničke 2 ter Šmentana muha. Več kot očitno je, da so za tako bogato predstavitev zaslužni na omenjenih osnovnih šolah ter s prizadevnimi mentorji tudi pri KD Ljubno ob Savinji. ZA TRDIM DELOM ZADOŠČENJE OB JAVNIH PREDSTAVITVAH Nastope je ocenjevala strokov- na sodelavka srečanja Nežka Lu- bej za izbor kandidatov za državno srečanje otroških folklornih skupin. Pohvalila je delo z mladimi, njiho- vo rast in strast, do česar pa male plesalce lahko pripeljejo le zagreti, predani učitelji in mentorji. Pri ljubenskih in gornjegrajskih plesalcih je bilo opaziti oblačila Helene Trobentar. Oblikovalec ko- stumske podobe za plesalce iz Ve- lenja pa je Bojan Knific. Zasluge za uspešne nastope lahko pripišemo Mariji Vincek za obe skupini Fac- kov in Mojci Pikl za Flosarčke. Jože Miklavc Nastop gornjegrajskih Velikih fackov z zgodbo Rad bi nove čevlje (Foto: Jože Miklavc) Savinjske novice št. 14, 7. april 2017 14 Ljudje in dogodki ČITALNIŠKI VEČER S PATROM KRIZOSTOM JANKOM KOMARJEM V življenju je potrebno sprejemati izzive, z njimi je vse drugačno Na Dobrovčevi domačiji v Polja- nah nad Rečico ob Savinji so gos- tili patra Krizostoma Janka Komar- ja, župnika iz Novega mesta. Rečiš- ki rojak je o svojem življenju in delu spregovoril na Čitalniškem večeru. Tega je pripravilo KUD Utrip Rečica, »niti pogovora« z gostom je »sple- tala« Janja Irman Kolar. Za glasbe- ne vložke pa je poskrbela citrarka in pevka Urška Bider. POSTAL VRTNAR IN ŽIVEL KOT VSI MLADOSTNIKI Skoraj dve desetletji je od leta, ko je Krizostom imel novo mašo. V tem času je služboval v Novi Gori- ci, Mariboru, Novem mestu … Ved- no ga je vodila misel, da je v življe- nju potrebno sprejemati izzive, z njimi je namreč življenje drugačno. Janko je bil rojen pred skoraj pe- timi desetletji v kmečko-delavski družini v Spodnji Rečici. Ko je bil star tri leta, je dobil še sestro Met- ko. V ranem otroštvu se je njego- va družina, kot marsikatera druga, razbila. Janko je nato živel z mamo in sestro v Nazarjah, oče v Spodnji Rečici. Po osnovni šoli ga je pot vodi- la na srednjo vrtnarsko šolo in po- tem v vojsko. Kljub temu, da je nek- je v njem tlela želja za duhovniškim poklicem, jo je tedaj še zatiral in ži- vel kot vsi najstniki in mladostniki – hodil na plese, se zabaval. Po od- služenem vojaškem roku se je za- poslil. Za odločitev, da se preda božji službi, so bile usodne šmar- nice. »Tisti večer sem se pred ma- šo pogovarjal s patrom Borisom in mu dejal, da se bom sedaj, ko sem odslužil vojaški rok, zaposlil na gozdarskem inštitutu v Ljublja- ni. A me je samo pogledal in rekel: »Kaj ne boš duhovnik? Mi s tabo ra- čunamo.« Ta stavek me je črvičil skozi obred, pri katerem nisem ni- ti vztrajal do konca. Kar sredi ma- še sem odšel domov in mami rekel, da bom duhovnik, da grem med brate frančiškane,« je o preobratu v svojem življenju povedal pater, ki je študij nato nadaljeval na teološki fakulteti v Ljubljani. V ČASU DUHOVNIŠTVA RAZLIČNE PREIZKUŠNJE »Kot pri vseh ljudeh je tudi v me- ni vera nihala. Vsako obdobje moje- ga življenja je bilo različno in v ča- su študija sem imel karizmatično preizkušnjo in če ne bi imel osebne vere, je ne bi premagal. Tudi v času duhovništva sem imel različne pre- izkušnje. Imel sem namreč težave z zdravjem, si vzel leto dni dopusta za premišljevanje. V vsem tem ča- su pa sem imel tako podporo mate- re kot očeta, ki si je ustvaril novo živ- ljenje,« je o svojih življenjskih preiz- kušnjah spregovori Komar, ki je svo- je domovanje našel v Novem mes- tu in se dobro »vrasel« v okolje. V žu- pniji svetega Lenarta, kjer kot župnik opravlja tudi delo ekonoma in skrbi za bolnike v novomeški bolnišnici, zelo rad dela tudi z mladimi. PREKO TRPLJENJA V VSTAJENJE Komar je tudi avtor knjižice Pre- ko trpljenja v vstajenje – trije križevi poti. Ta je po piščevih besedah na- stajala več let v različnih obdobjih njegovega pastoralnega življenja. »Prvi križev pot, ki je napisan z mis- lijo na vse bolne in trpeče, je nastal v prvem pastoralnem letu, ko sem se kot diakon pripravljal na posve- čenje. Drugi, Križev pot pogledov in rok, sem napisal pod navdihom let- nih duhovnih vaj na Brezjah in ob osebni molitvi ter premišljevanju. Tretji pa je bil sestavljen v zadnjem letu mojega služenja v župniji No- va Gorica – Kapela, ko sem kot ka- tehet pripravljal veroučence in nji- hove starše na prejem zakramen- ta svete birme,« je delo opisal fran- čiškan, ki je prepričan, da ima vsak človek svoj križev pot in nosi svoj lastni križ, ki je za ene lažji, za dru- ge pa težji. In kljub temu, da je svoj dom našel pod Gorjanci, se rad vrača v Zgornjo Savinjsko dolino. Marija Šukalo TOLKALCI GLASBENE ŠOLE NAZARJE NAVDUŠILI ŠPORTNIKE IN PREDSEDNIKA BORUTA PAHORJA V predsedniški palači so se tresla tla Matic Tevž (tretji z leve), Gal Ugovšek (tretji z desne) in Vid Vodlan (drugi z desne) so na povabilo predsednika države Boruta Pahorja nastopili na sprejemu športnikov Smučarske zveze Slovenije. (Fotodokumentacija GŠ Nazarje) Trio tolkalcev Glasbene šole Nazarje v sestavi Matic Tevž, Gal Ugovšek in Vid Vodlan je na do- brodelnem koncertu Osnovne šole Nazarje Za smeh v otroških očeh predsednika države Boru- ta Pahorja s svojim nastopom tako navdušil, da jih je povabil kot glasbene goste v Veliko dvora- no Predsedniške palače na sprejem za športni- ce in športnike Smučarske zveze Slovenije. Tolkalci pod mentorstvom Marine Golja so se vabilu z veseljem odzvali, popestri program z atraktivno točko in zatresli tla palače ob podeli- tvi nagrad najboljšim zimskim športnikom. Barbara Rozoničnik Z rečiškim rojakom patrom Krizostomom Jankom Komarjem se je o njegovem delu pogovarjala Janja Irman Kolar. (Foto: Marija Šukalo) Savinjske novice št. 14, 7. april 2017 Organizacije, Kultura 15 USPEH UČENCEV GLASBENE ŠOLE NAZARJE Kaja Čopar in Matic Tevž najboljša v državi v disciplini trobil in tolkal Kaja Čopar, Tibor Cemič Krefl (v sredini) in Matic Tevž so zelo uspešno zastopali Glasbeno šolo Nazarje na državnem tekmovanju mladih glasbenikov. (Fotodokumentacija GŠ Nazarje) Med 6. in 20. marcem je na glas- benih šolah Gorenjske regije pote- kalo 46. državno tekmovanja mla- dih glasbenikov TEMSIG. Zelo us- pešno so se ga udeležili trije pred- stavniki Glasbene šole Nazarje: Ka- ja Čopar, Matic Tevž in Tibor Cemič Krefl. DVE ZLATI IN ENA SREBRNA PLAKETA TER DVE PRVI NAGRADI Učenci GŠ Nazarje so za svoje nastope na največjem glasbenem tekmovanju na Slovenskem ponov- no prejeli najvišje ocene. Matic Tevž (tolkala, 1. c kategorija) je pod men- torstvom Marine Golja osvojil zlato plaketo in prvo nagrado. Kaja Čo- par (evfonij, 1. c kategorija) je pre- jela prav tako zlato plaketo in prvo GLASBENA ŠOLA NAZARJE PREPOZNAVNA V SLOVENSKEM MERILU Po zlatih priznanjih na regijskem tekmovanju v februarju, ki so bila za Kajo, Matica in Tiborja vstopni- ca na državno tekmovanje, so se sedaj razveselili dveh prvih mest v disciplinah trobil in tolkal, kar za glasbeno šolo predstavlja izjemen uspeh. Letošnje tekmovanje je poteka- lo na glasbenih šolah v Jeseni- cah, Kranju, Radovljici, Škofji Loki ter Tržiču, mladi glasbeniki so se pomerili v 13 disciplinah. Tekmo- vanja se je udeležilo 380 učencev v I. in 199 v II. in III. starostni ka- tegoriji. Barbara Rozoničnik nagrado, najmlajši Tibor Cemič Kre- fl (rog, 1. a kategorija) pa si je pri- igral srebrno plaketo. Njun men- tor je Stefan Garkov, za klavirsko spremljavo pri vseh treh tekmoval- cih je poskrbela Urška Babič Kotnik. DRUŠTVO UPOKOJENCEV NAZARJE V načrtu ustanovitev sekcije za balinanje in pikado Predsednica Vera Pečnik je povedala, da so v domovih za starejše obiskali svoje člane, jubilantov, ki so dopolnili devetdeset let, pa so se spomnili s priložnostnim darilom. (Foto: MŠ) Nazarski upokojenci so pod vod- stvom predsednice Vere Pečnik na občnem zboru pregledali doseda- nje delo. Pri tem je Pečnikova pou- darila, da je bilo preteklo leto v ce- loti podrejeno praznovanju njihove- ga okroglega jubileja – 70-letnice delovanja društva. Kljub temu so realizirali vse zastavljene naloge. Tudi v letošnjem letu bodo dela- li po ustaljenih tirnicah. Med novi- mi nalogami, ki jih bodo poskuša- li uresničiti, so izpostavili ustanovi- tev sekcij za balinanje in pikado ter organizacijo plesnih vaj. Svojo de- javnost bodo kot do sedaj objav- ljali na internetni strani, ki je vzor- no ažurirana. Predsednica je pohvalila delo v projektu Starejši za starejše, ki ga opravljajo prostovoljci društva, ter v ročnodelski, kulturniški in poho- dniški sekciji. V omenjenih sekcijah se člani družijo tedensko ter ustvar- jajo, berejo ali pa se rekreirajo. Člani so se sproščali na do- pustovanju v Izoli tako v spomla- danskem kot jesenskem času. Po- dali so se na strokovno ekskurzijo v Beograd ter na pokušino piva v Ža- lec. V domovih starejših so obiskali svoje člane, jubilantov, ki so dopol- nili devetdeset let, pa so se spomni- li s priložnostnim darilom. Leto so končali z decembrskim druženjem na Venišah. Marija Šukalo DRUŠTVO UPOKOJENCEV ŠMARTNO OB DRETI Zaželena večja udeležba v društvenih dejavnostih Predsednik društva Štefan Turk je govoril o pomembnosti medsebojnega druženja upokojencev. (Foto: MR) Šmarški upokojenci se bodo še naprej trudili z izpeljavo aktivnosti, ki bodo vključevala upokojence v organizirano delo društva. Po be- sedah predsednika društva Štefa- na Turka je bilo minulo leto za čla- ne v znamenju medsebojnega po- vezovanja s športom, rekreacijo in kulturnimi prireditvami. Izpeljali so nekaj pohodov in strokovnih eks- kurzij na Gorenjsko, Preddvor, Je- zersko in Brdo. Športno stran društva so izkaza- li z udeležitvijo na dobrodelnem te- ku Kraše-Brdo-Račnek in z rekrea- tivnim trim kolesarjenjem Račnek- -Kokarje-Nazarje-Zgornje Pobrežje- -Brdo-Račnek. Uspeh so zabeležili v ligi balinanja, saj so kot ekipa od desetih zasedli 1. mesto. Odpravili so se tudi na Festival za tretje življenjsko obdobje, na katerem so si ogledali razstavlje- ne novoletne voščilnice domačina Ivana Semprimožnika. Pozabili ni- so na bolne in starejše, ki so jih obi- skali in obdarili na domu ali po do- movih za starejše. Zabeležili so slabšo udeležbo obiska aktivnosti, zato so poudari- li, kako pomembno je aktivno dru- ženje, kajti s tem člani z bogatimi izkušnjami prispevajo k uspešne- mu delovanju društva. Občni zbor je popestril nastop Ljudskih pevk Lipa, ki delujejo pod okriljem društva. Prijetno druženje so nadaljevali ob sproščenem kle- petu. Miha Rakun Savinjske novice št. 14, 7. april 2017 16 Tematska priloga VEČSTANOVANJSKI OBJEKT PODROŽNIK Pričeli z gradnjo srednje lamele Predviden zaključek del na stavbi, ki se trenutno gradi, je do poletja prihodnje leto. (Foto: Benjamin Kanjir) Podjetje Graditelj je konec lan- skega leta zaključilo z gradnjo prvega dela večstanovanjskega objekta v soseski Podrožnik v Mo- zirju. Ob dobri prodaji stanovanj iz tega objekta so se odločili, da na- daljujejo z gradnjo. Investitorji so s temeljito analizo trga ugotovili, da Mozirje z okolico potrebuje več stanovanj. Ob ponu- jeni odlični lokaciji, kar Podrožnik gotovo je, se jim ni bilo težko od- ločiti za novo investicijo. Objekt bo namreč sestavljen iz treh večstano- vanjskih lamel. V vsakem bo po 25 stanovanj. Ker prodaja slednjih iz že dokončanega objekta poteka po pričakovanjih, so se v podjetju SGP Graditelj d. d. Kamnik, ki je investitor in izvajalec del, odločili, da nadalju- jejo z gradnjo. Nekaj stanovanj je namreč že prodanih, nekaj rezervi- ranih, ostala pa so še na voljo. Tako sedaj že poteka pospešena grad- nja osrednjega objekta, lamele b. Po začetnih izkopih so trenutno pri konstrukciji pritlične etaže. Benjamin Kanjir Gradbeništvo je v času krize doživelo globok padec. Propadlo je več kot 20 podjetij. Panoga lahko po desetih letih postane stabilna, je na prvi stra- teški konferenci za trajnostno gradbeništvo, ki jo je pripravila Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), dejal predsednik uprave družbe Pomgrad in član upravnega odbora zbornice gradbeništva in industrije gradbenega mate- riala pri GZS Igor Banič. Poudarili so še, da je problematika kompleksna in da bo potrebno so- delovanje ministrstev, stroke, zbornic in socialnih partnerjev. Za naslednjih pet let je sicer videti veliko optimizma, med drugim ob rasti stanovanjske gradnje ter državnih investicij in zasebnih poslovnih in industrijskih inve- sticij. Izboljšanje pogojev gradbeništva bi morala postati strateška usmeri- tev Slovenije, je menil minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdrav- Gradbeništvu se obetajo boljši časi Predstavniki delodajalcev in zaposlenih ter ministr- stev so pred kratkim na konferenci v Ljubljani ugotav- ljali, da lahko s trajnostnim pristopom, stabilnostjo obsega del ter ureditvijo poslovnega okolja in odno- sov z delavci gradbeništvo ponovno postane konku- renčna panoga. Obetamo si lahko tudi nova kakovo- stna delovna mesta. ko Počivalšek. Iz besed je bilo razbrati, da bo ministrstvo podprlo pobude gradbeništva in pripravilo predloge za vlado. Želijo ustvariti pogoje, da ne bi več prišlo do takšnega padca, kot ga je panoga doživela v krizi, za kar bo potrebno sodelovanje, je dejal Poči- valšek. Postaviti je treba temelje, da postane moderna, razvojno in trajno- stno usmerjena ter mednarodno konkurenčna gospodarska dejavnost, je še dodal. Le upamo lahko, da za gradbeništvo zares prihajajo boljši časi in da bo- do mladi ponovno zaznali priložnosti tudi v tej panogi. Savinjske novice št. 14, 7. april 2017 Tematska priloga 17 Savinjske novice št. 14, 7. april 2017 18 Tematska priloga GLIN – OKNA KI DIHAJO Z NARAVO … Podjetje GLIN nadaljuje več kot 115-letno tradicijo predelave lesa v Nazarjah Osnovna dejavnost je proizvodnja lesenega stavbnega pohištva, ki ga iz- delujejo tudi v kombinaciji les-aluminij. V paleti izdelkov imajo še vhodna vra- ta v klasični in moderni izvedbi, lesena polkna ter ostala senčila. Celovitost po- nudbe zaokrožujejo s paleto spremljajočih storitev, kot so meritve, montaža iz- delkov ter servis in vzdrževanje. Svetujejo in pomagajo vam tudi pri pridobitvi subvencije Eko sklada, s pomočjo katere pridobite ob menjavi obstoječih oken za nova 20 oziroma 50 odstotkov nepovratnih sredstev, odvisno iz katere re- gije prihajate. Pri proizvodnji oken sledijo visokim zahtevam toplotne in zvočne izolativno- sti ter najzahtevnejšim varnostnim normam. Kot energetsko najvarčnejša ok- na izpostavljajo okna iz linije PASIV 92 v kombinaciji les in les-aluminij, s pro- filom debeline 92 mm, z dodatno vgrajenim termo polnilom ter trojnim tesnje- njem. Uspešno sledijo tudi estetskim smernicam, saj so v preteklem letu razvili nov model okna Glin LINE 99, ki ima zaradi poravnanih linij tako na zunanji kot notranji strani zelo moderen in privlačen videz. Na letošnjem sejmu Dom v Ljubljani so kot novost predstavili novo okno Glin LINE 103, ki združuje prednosti tako linije PASIV 92 kot linije LINE 99. Okno ima lastnosti visoke energetske učinkovitosti ter privlačen videz in je tako primerno tudi za vgradnjo v moderne nizkoenergijske ter pasivne hiše. Zaupajo jim številni naročniki iz vseh panog tako v Sloveniji kot v tujini, ka- mor v zadnjih letih pospešeno prodajajo svoje izdelke. Darija Vrhovnik Savinjske novice št. 14, 7. april 2017 Tematska priloga 19 Savinjske novice št. 14, 7. april 2017 20 Tematska priloga Savinjske novice št. 14, 7. april 2017 Tematska priloga 21 Savinjske novice št. 14, 7. april 2017 22 Tematska priloga Savinjske novice št. 14, 7. april 2017 Tematska priloga, Čestike 23 Savinjske novice št. 14, 7. april 2017 24 Kultura, Ljudje in dogodki, Oglasi PRIREDITEV OB MATERINSKEM DNEVU V BOČNI Preplet pesmi in glasbe Komorna skupina, ki jo sestavljajo Matic Laznik, Florijan Repenšek, Jaka Kranjc in Benjamin Forštner (z leve), je zaigrala skladbo Moja srečna zvezda. (Foto: Primož Vajdl) V času materinskega dneva se številni odločijo, da mamam in star- šem na sploh pripravijo različne pri- reditve. Ena takšnih se je na pobu- do ravnatelja Glasbene šole Nazar- je Jerneja Marinška odvila v kultur- nem domu v Bočni. Na njej so mo- či združili učenci šole s svojim men- torji ter oba bočka pevska zbora. V dobro uro trajajočem dogodku je več kot petdeset obiskovalcev pris- luhnilo pevskim in instrumentalnim nastopom ter deklamacijam. UVODOMA NA ODRU PEVKE IZ BOČNE Kot prve so se na odru predsta- vile članice Ženskega pevskega kar je zaigrala na harfo, Jasna in Vita Purnat pa sta se predstavili na violini in flavti. Na odru pa je bilo še moč videti saksofonski trio, harmo- nikarski ansambel ter komorne za- sedbe. Instrumentalne nastope so po- pestrili solistični pevski nastopi Manje Pančur, Urške Bastl in Ur- bana Vačovnika, ki jih je na klavir- ju spremljal Toni Acman. Učenci so še deklamirali pesmi Toneta Pavč- ka na temo mam, družine in star- ševstva. ZA ZAKLJUČEK ZAPELI PEVCI IZ BOČNE Ob samem koncu so oder zasedli člani Moškega pev- skega zbora Bočna pod vod- stvom zborovodje Matjaža Žele- znika. Najprej so ubrano zape- li Ipavčevo Planinsko rožo in za tem priredbi ljudskih pesmi Ana pes'mca s paše in Kadar jes na pvaninco grem. Primož Vajdl zbora Bočna, ki deluje pod vod- stvom Jožeta Pustoslemška. Za- pele so Narodno iz Haloz, ljud- sko pesem Tam u dolu ter prired- bo Boba Dylana z naslovom Vetra tih šepet. OSREDNJI DEL PRIREDITVE V ZNAMENJU UČENCEV GLASBENE ŠOLE Za pevkami iz Bočne so na oder stopili učenci in učenke nazarske glasbene šole. Na citrah sta zai- grala brata Poprask, kasneje še Meta Suhadolnik. Svoje klavirsko znanje sta predstavili Ema Purnat in Ana Mavrič, mlada Sara Jamni- VRTEC MOZIRJE Najmlajši od srca k srcu Nastopajoči v mozirski športni dvorani so se podali v svoje sanje. (Foto: Benjamin Kanjir) V mozirski športni dvorani so vzgojiteljice domačega vrtca s svojimi malimi varovanci pripravile všečno in ljubko tradicionalno pri- reditev Od srca k srcu. Na parketu so zaplesali in zaigrali vsi malčki, ki obiskujejo vrtec. se z vesoljsko raketo podali v raz- iskovanje vesolja. Fantje so nabi- rali planetarno kamenje, deklice pa so tačas nabrale zvezdic. Mu- ce so imele pošastno noč, a nič kaj manj kot zajčki. Slednji so se podali v zmajevo deželo, kjer so Nastopajoči so se podali v svo- je sanje. Povezovalka Darija Pla- novšek kot vila sanj je program vodila med skupinami nastopa- jočih. Po parketu so se najprej za- peljali najmlajši, male pikapoloni- ce, ki so šele dobro zakorakale v svet. Kot naslednje so bibe zasa- njale, nato pa v hitrih ritmih odple- sale svoj rockenroll ples. Sončki so bili tokrat pridni palčki, iskoč skriti zaklad, sovice pa so za nji- mi preštevale ovčke. Polžki so za- plesali za lahko noč, medvedki so morali kot hrabri vitezi rešiti svo- je princeske. Veveričke so ponoči sladko sanjale, lisičkam pa se je v sanje prikradla želja po potova- nju. Miške so za konec odšle spat. Čisto za konec so vzgojiteljice za- pele skupaj z otroškim zborčkom. Zbrane na prireditvi je pozdravila tudi ravnateljica vrtca Mateja Glu- šič. Z veseljem se je ozrla po polni tribuni in ob tem občudovala ma- le nadebudneže, ki na prireditvah vsako leto pokažejo svoj napredek. Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 14, 7. april 2017 25 Ljudje in dogodki IZ MALEGA RASTE VELIKO NA REČICI OB SAVINJI Skozi petje, ples in igro popeljali obiskovalce po svetu Malčki rečiškega vrtca so obiskovalce s plesi popeljali v različne države sveta. (Foto: Marija Šukalo) Strokovne delavke in malčki iz rečiškega vrtca so pripravili vsa- koletno glasbeno-plesno druženje. Tega so poklonili staršem in starim staršem ter vsem, ki jih imajo radi. Obenem so pokazali delček tiste- ga, kar počnejo skozi celo leto. V uvodu je številne obiskovalce poz- dravila ravnateljica Mateja Glušič. Oder rečiškega kulturnega doma je bil skoraj premajhen za vse na- stopajoče. Skozi igro in ples so obi- skovalce popeljali v Španijo, Angli- jo, Avstralijo, Afriko, Ameriko in Kitaj- sko. Tako so male plesalke spomni- le na can can, mali kavboji na polko, opaziti je bilo afriške obredne plese, slišati indijansko pesem o dežju, pe- li so v kitajščini in angleščini. A ker je sicer »pusod lepo, a ta najgurš dome«, ni naključje, da se jim je na odru pridružila vokalna skupina Vrčevske deklete, in iz otro- ških grl je zadonela pesem Za Slo- venijo živim. Koliko imajo radi do- movino, so dokazali tudi z državni- mi zastavami, s katerimi so pozd- ravljali z odra in sporočali: »Za Slo- venijo živim, zame je edina. Je kot pesem polna rim, moja domovina.« Rdeča nit dogajanja so bili spo- mini na potovanja ostarelega Pepi- ja in Cilke (Dejana Ugovška in Moj- ce Štorgelj). Marija Šukalo POZDRAV POMLADI V NOVI ŠTIFTI Mamicam in očkom za praznik Novoštiftni šolarji so svojo naklonjenost skrbnikom pokazali na veliko načinov. (Foto: Štefka Sem) Lepo je, ko se v deželo vrne po- mlad, ko praznujejo mamice in ko lahko otroci to pokažejo vsem. V Novi Štifti so učenci podružnične šole s pomočjo kulturnega društva izpeljali prireditev Pozdrav pomla- di, na kateri so izražali svojo hva- ležnost do staršev in starih staršev za njihovo skrb zanje. Nastopajoči so dokazali, da obstaja neizmerno veliko števi- lo pesmi, ki opevajo mamo, vlo- go staršev, srečo in otroško ljube- zen do svojih skrbnikov. V skečih so se postavili v vlogo staršev in ot- rok, mami pa pripravili koncert pre- senečenja. Nastopajoči so sodelo- vali tudi v deklamacijah, večina je še zaplesala. Pevce je na klavirju spremljala Eva Stvarnik, prireditev pa je povezovala Eva Černevšek. Nastopajočim so se pridružile tri nadobudne glasbenice, sestre vio- linistka Jasna, flavtistka Vita in pia- nistka Ema Purnat. Štefka Sem DEOS CENTER STAREJŠIH GORNJI GRAD Otroci so jih razveselili Prisrčni nastopi otrok so v centru vedno zaželeni in nagrajeni z aplavzom. (Fotodokumentacija centra) Otroci iz vrtca in osnovne šo- le v Gornjem Gradu niso pozabi- li obiskati žena v tamkajšnjem centru starejših. Pripravili so jim lep program, ki dneva ni polep- šal le ženskam ob njihovem pra- zniku, ampak vsem prisotnim stanovalcem in zaposlenim v centru. Otroci iz vrtca so zaplesali in ker so že pravi prijatelji, so jih na- učili pesem o prijateljstvu, ki so jo skupaj zapeli in pokazali. Učen- ci so povedali nekaj deklamacij, prikazali nekaj ljudskih iger, zape- li kot pevski zbor. Ob koncu dru- ženja so vsi skupaj zapeli pesem Mi se imamo radi ob spremljavi učencev, ki sta igrala na harmo- niko. Štefka Sem Savinjske novice št. 14, 7. april 2017 26 Ljudje in dogodki ŠOPEK ZA MAMICO IN OČKA Ljubezen izražena s plesom, petjem in deklamacijami Nastopajoči so se potrudili in dokazali, da so v ponos svojim staršem. (Foto: Štefka Sem) Ob dnevu žena, materinskem prazniku in dne- vu družine sta ljubenska osnovna šola in kultur- no društvo pripravila prireditev Šopek za mami- co in očka, na kateri so bili glavni akterji otroci iz vrtca in šole. Svojo ljubezen do staršev in starih staršev so izražali na njim najljubši način, s pet- jem, plesom in recitiranjem. Dogodek sta pove- zovala Tjaša Brgles in Žan Luc Krajnc. OD PETJA DO BALETA Nastopili so člani otroškega pevskega zbora Bim bam pod vodstvom Bojane Ermenc, skupi- na zajčki, ki jo vodi Silva Ajnik, ter otroški folklor- ni skupini Flosarček in Osnovne šole Ljubno ob Savinji, prve pod vodstvom Mojce Pikl in druge Helene Lekše. Zaplesali sta baletki Nina Terbov- šek in Ines Bolko. RADOŽIVI PLESALCI Pod vodstvom Lee Uplaznik so nastopili ple- salci najmlajše, srednje in starejše plesne sku- pine Plesni mojster. Učenci treh razredov so pod mentorstvom Ane Jamnik pripravili deklamaci- je, Zala Gluk je zaigrala na kitaro, Ožbej Gluk pa na klarinet. Druženje otrok s starši so zaključili člani ansambla Savinjski kvintet. Prisotne je s pesmijo pozdravil ravnatelj Rajko Pintar, predse- dnica kulturnega društva Zvonka Kladnik pa je ob zaključku spregovorila o pomenu družine, ki je najosnovnejša celica družbe. Prireditev je tek- la pod taktirko Mojce Pikl. Štefka Sem VRTEC LJUBNO OB SAVINJI Otroci uživali ob obisku lovca Otroci so bili navdušeni nad nagačenimi živalmi. (Fotodokumentacija vrtca) Na povabilo vzgojiteljic Mateje Bolko Pečov- nik in Andreje Voler je v vrtec Ljubno prišel na obisk lovec Matej Podkrižnik. Otrokom je razka- zal nagačene živali, lovsko opremo in darilo, dve knjigi, s pomočjo katerih bodo lažje prepoznava- li živali, revijo Lovec in koledar z živalmi, ki ga ze- lo radi prelistajo. NA PIŠČALKO KLICALI SRNJAKA Otroci so si z navdušenjem ogledali naga- čene živali: divjega petelina, sovo, podlasico, srninega mladiča, čekane merjasca in rog je- lena. Poslušali so, kako se kliče jelena in sr - njaka, nato pa so sami na piščalko klicali sr - njaka. »MALICALI« IZ NAHRBTNIKA Tudi lovska puška je bila zanimiva, še posebej pogled skozi daljnogled. Lovci s sabo nosijo tu- di stol, če dlje časa prežijo na živali, in nahrbtnik v katerem imajo opremo. Tokrat so bili v njem Starejša plesna skupina se je zavrtela v ritmih hip hopa. (Foto: Štefka Sem) bomboni, s katerimi so se posladkali otroci po napornem ogledu vseh trofej in opreme. Lovec Matej je imel s sabo še mali klobuk, ki so ga lah- ko bodoči lovci dali na glavo in se primerjali z obiskovalcem. Štefka Sem Savinjske novice št. 14, 7. april 2017 27 Šport, Organizacije ODLIČNI REZULTATI GORNJEGRAJSKIH LOKOSTRELCEV En naslov državnega prvaka, dva podprvaka in dve tretji mesti V športni dvorani v Žalcu se je odvilo dvoran- sko državno prvenstvo za osnovne in srednje šole. Tekmovalo je 1 15 osnovnih in srednjih šol s kar 297 lokostrelci. Barve OŠ Frana Kocbeka je branilo sedem lokostrelcev, članov Lokostrel- skega kluba Gornji Grad, ki ga vodi Vojko Colnar. Gornjegrajski tekmovalci so nastopili v treh sta- rostnih kategorijah ukrivljenega loka. MAKS STANKOVIĆ DRŽAVNI PRVAK V kategoriji ukrivljeni lok 1-2-3 razred so na- stopili trije drugošolci. Jaš Kolenc je z 204 krogi zasedel 5. mesto, Ažbetu Mlinarju pa je 3. mesto ušlo za las (dosegel je 225 krogov). Državni pr- vak med ukrivljenim lokom prve triade je postal Maks Stanković, ki je z 283 krogi (od 300) pos- tavil tudi neuradni državni rekord te kategorije. JANEZ JAN ŠTIGLIC TRETJI V kategoriji ukrivljeni lok 4-5-6 razred je Janez Jan Štiglic s 269 krogi zasedel odlično 3. mesto, Miha Vodušek je bil z 239 krogi osmi, mesto za njim pa z 226 krogi Juš Mozgan. Jošt Gluk, član LK Gornji Grad in učenec OŠ Ljubno ob Savinji, je z 258 krogi zasedel odlično 6. mesto. V šte- vilčno močni konkurenci ukrivljenega loka 7-8- 9 razred je Nik Vincek z 235 krogi zasedel dob- ro 18. mesto. ROP IN PURNAT PODPRVAKA, EKIPA TRETJA Med dijaki sta nastopila Jakop Rop, sestavlje- ni lok, in Jan Purnat, ukrivljeni lok. Z 277 krogi (Jakob) in 285 krogi (Jan) sta v svojih slogih postala državna podprvaka. Ekipa OŠ Frana Kocbeka v sestavi Maks Stan- ković, Janez Jan Štiglic in Miha Vodušek je med 54 ekipami zasedla odlično 3. mesto. Ekipa v sestavi Nik Vincek, Juš Mozgan in Ažbe Mlinar pa je bila dvajseta. Štefka Sem 12. AKCIJA KOLESAR – POHODNIK NA FARBANCI Kljub dolgoletnemu izvajanju akcija še vedno priljubljena Nagrade in priznanja so prejeli najbolj vztrajni pohodniki in kolesarji na Farbanco. (Foto: Tatiana Golob) Planinsko društvo Nazarje je podelilo nagra- de in priznanja najbolj vztrajnim pohodnikom ter kolesarjem na Farbanco, kjer se nahaja društve- na koča. V lanskem letu je skupno število vzpo- nov znova preseglo število 4.000, vsi ti obiski pa pozitivno prispevajo na dogajanje v njihovi koči. V 12 LETIH AKCIJE PREHODILA PREKO 100 VIŠIN TRIGLAVA V lanskem letu je bilo možnih 1 10 vpisov v knjigo vzponov, saj se akcija beleži le ob dne- vih, ko koča obratuje. Zora Štrucl in Pavla Pla- novšek sta izkoristili skorajda vse možne dneve; prva 106 in druga 105, 96 dni pa Aga Ostruh. Kot je na podelitvi priznanj dejal predsednik društva Marjan Ostruh, je zmagovalka med po- hodniki Štruclova v teh dvanajstih letih akcij op- ravila 783 zabeleženih vzponov in s tem preho- dila 287.361 višinskih metrov, kar je preko 100 višin Triglava. KOLESAR ANŽE VZOR STAREJŠIM OTROKOM Med kolesarji sta se najbolj izkazala Tomaž Rozoničnik z 62 vzponi in Bojan Golob z 60. To je za kolesarje precej visoko število, saj se mo- rajo zaradi varnosti bolj prilagajati vremenskim razmeram kot pohodniki. Franc Časl si je z 31 vzponi prikolesaril tretje mesto. Nekoliko slabša statistika vzponov je med otroci, vseeno pa je vse pohvale vredno število vzponov petletnega Anžeta Boršnaka. Na Far- banco se je povzpel kar 20-krat. Skupno števi- lo vzponov je bilo 4.193, od tega so jih pohodni- ki opravili 3.841 in kolesarji 352. Tatiana Golob Člani Lokostrelskega kluba (Foto: Vojko Colnar) Savinjske novice št. 14, 7. april 2017 28 Šport IVO MILOVANOVIČ, ŠPORTNI REPORTER RTV SLOVENIJA »Človek se naveže na ljudi, športnike, prijatelje in postaja kar del njih« Ivo Milovanovič: »Meni se je s to tekmo povrnilo marsikaj, obrestovala so se desetletja vlaganj v moje delo. In hkrati je bilo ob vseh razlogih to še moje zadnje SP od petnajstih, ki sem jih spremljal.« (Foto: Jože Miklavc) Po uspešno organizirani in brezhibno izvede- ni prvi prireditvi Športnik leta 2016 Zgornje Sa- vinjske doline koncem lanskega leta se je novi- nar in športni komentator nacionalne televizi- je vrnil k svojemu mikrofonu in že kmalu za tem spremljal razburljiva tekmovanja na svetovnem prvenstvu v rokometu v Franciji. Skoraj mesec dni se je Mozirjan pogostokrat javljal ob spre- mljanju tekmovanj naših reprezentantov. Nato je po krajšem oddihu nadaljeval z rednim delom na RTV Slovenija s prenašanjem in komentira- njem tekem, predvsem rokometa in nogometa. Tu dominira kot vrhunski poznavalec razmer v domačem prvenstvu, pokalnih tekmovanjih ter v evropskem športu. Ker je bilo že nekaj časa sli- šati, da se odloča za upokojitev, smo ga glede tega in njegovega poslanstva vprašali, kaj se za- res dogaja, kakšne načrte ima. ZAČETEK KARIERE ŠPORTNEGA NOVINARJA Vse skupaj se je začelo z obvezno prakso na začetku študija novinarstva. »Ker sem takrat ig- ral nogomet pri ljubljanskem Slovanu, sem se povezal s trenerjem dr. Brankom Elsnerjem, ki je uredil možnost sodelovanja v dogovoru z ure- dnikom Klasincem na TV Ljubljana. Moja zače- tniška kariera se je pričela v uredništvu dnevno- -informativnih oddaj. V glavnem sem opravljal kurirska dela. Kmalu so mi zaupali pripraviti že kakšen zapis, krajši prispevek, ki ga je prebral napovedovalec. Ob tem sem že obiskoval šolo branja in govora pri prof. Mlakarjevi in čez čas sem lahko prebral kakšen svoj prispevek. Po letu dni prakse so me premestili v uredništvo gospo- darskih oddaj, od tam pa po dveh letih (1974) v športno uredništvo in tam sem začel z delom pri mentorju, športnem komentatorju Mitu Trefaltu. Leta 1980 sem postal urednik športnega pro- grama, šest let kasneje napredoval v vodjo pro- gramske enote TV Slovenija. Za tem sem bil ne- kaj časa pomočnik direktorja TVS za posebne naloge, vodja službe za trženje in po 16 letih sem se spet vrnil kot komentator v športni pro- gram. Ob izvajanju vseh delovnih funkcij sem pogojeval možnost komentiranja,« je povedal Milovanovič. OD NOGOMETAŠA DO KOMENTATORJA V tem obdobju je bil aktiven nogometaš (NK Celje, Kladivar, Slovan in Podpeč), zato mu je bi- la žoga najbližje športno in novinarsko podro- čje. Kar desetletje je komentiral tudi smučarske skoke (to je bilo obdobje Primoža Ulage in Mi- rana Tepeša). Za tem ali v kombinaciji tudi ve- slanje, konjeništvo, celo bob, sankanje … Ivo se lahko pohvali, da je bil prvi slovenski komentator formule 1 in ragbija. V zadnjem obdobju se je v okviru načrtov športne redakcije RTV Slovenije najbolj posvetil nogometu in rokometu. TEŽA POKLICA VEČPLASTNA, A NA DOLGI ROK OSREČUJE Ob na videz čudovitem delu ga je tako kot vsa- kega reporterja na podobnih nalogah spremlja- lo tudi težavno logistično delo. »Zanimivo bi bilo izračunati ure, ki sem jih pre- živel na potovanjih z vlaki, avtobusi in letalih. V nekem obdobju je bilo tega najbrž več kot v pos- telji. Potovanja so bila zelo različna, od prijetnih do manj prijetnih, vsekakor pa vedno poučna. So pač sestavni del našega poklica,« je dejal Ivo. »Prenosi so bili vedno zahtevnejši del moje- ga poklica. Ker sem vedno relativno čustveno spremljal slovenske, prej jugoslovanske repre- zentance, mi ob porazih ni bilo lahko. Človek se naveže na ljudi, športnike, prijatelje in postaja kar del njih, seveda s profesionalno distanco do poteka tekem, sojenja ter vzdušja na dogodkih. Nasploh ne izgubljam rad, sem človek trdnih na- čel, načrtov in uspeha. Kot morajo biti športniki, katerih delo sem spremljal večji del moje novi- narske kariere. Ob vsem, kar sem doživel, je res težko izbrati le en sam dogodek, ki bi me zares posebej zanesel, vzburil. Kar več jih je bilo: medalje Iztoka Čopa in Luke Špika, nogometna reprezentanca na EP in SP, medalji rokometašev na EP in SP, zmage roko- metašic Krima in Celja v ligi prvakov idr.« POGANJA GA MOTOR, KI POČIVA OB DELU, KI GA RAD OPRAVLJA Ivo se je dotaknil tudi rokometne tekme v pa- riškem Bercyju, ki je bila nekaj zares izjemnega. »To se zgodi, kot pravimo, enkrat na 100 let. Kaj vse se je združilo, zgostilo v 60 minutah, to je bilo res neverjetno. In ko se je zgodil srečen ko- nec, je bilo to nekaj najlepšega, kar lahko doživi spremljevalec takšne tekme. Meni se je s to tek- mo povrnilo marsikaj, obrestovala so se desetle- tja vlaganj v moje delo. In hkrati je bilo ob vseh razlogih to še moje zadnje SP od petnajstih, ki sem jih spremljal. Leta 2019 me ne bo več zra- ven,« se nam je zaupal Ivo Milovanovič. Glede napovedane upokojitve nam je zaupal, da se bo po 45 letih sodelovanja z RTV poslovil sredi prihodnjega in ne letošnjega leta. »A poči- tek? Kaj je že to? Ob občasnem bivanju na domu v Mozirju je dovolj dela, aktivne sprostitve in pre- daha, da se na nek način počiva z delom. Počitek v simboličnem smislu pa … nekoč, nekje!« Jože Miklavc STRELSKI KLUB MENINA Grudnik dvakrat najboljši Na tekmi veliki kaliber optika na 100 metrov so bili najboljši trije Jože Grudnik (na sredini), Miran Cestnik (levo) in Zdravko Teršak. Na strelski tekmi s puško veliki kaliber, ki so jo konec marca organizirali člani Strelskega klu- ba Menina, je na strelišču v Zagradišču dvakrat zmagal Jože Grudnik, član kluba organizatorja. Na tekmi odprti merki sta mu sledila klubska to- variša Primož Kopušar in Gusti Koštrun. Na tek- mi veliki kaliber optika na 100 metrov pa sta drugo in tretje mesto zasedla Miran Cestnik in Zdravko Teršak. ŠS Savinjske novice št. 14, 7. april 2017 29 Šport, Oglasi V SCHLADMING NA SP GLASBENIH SMUČARJEV Na tekmo tudi pet Zgornjesavinjčanov Po nedavnem srečanju sloven- ske smučarsko-glasbene srenje na Golteh so izbrali slovensko re- prezentanco, ki bo zastopala na- še glasbenike na svetovnem pr- venstvi v veleslalomu na FIS progi v Schladmingu. Agencija Geržina Videoton, ki organizira vsakoletno srečanje doma, je tudi uradni orga- nizator te tekme in druženja glas- benikov iz vsega sveta, pretežno pač iz Evrope. Kot člani ekipe Slovenije se bo- do tega spektakla udeležili Niki Legat in Aljoša Jazbec iz Gorenj- ske ter naši domači asi: Vili Bez- jak, Jaka Matijovc, Franci Podbre- žnik, Blaž Robnik in Gašper Zamer- nik. V Schladming, kraj svetovnih smučarskih prvenstev ter svetov- nega pokala, bodo prispeli v pe- tek dopoldne, popoldne bodo tre- nirali, v soboto pa jih čaka tekma vseh glasbenih tekem, kar bo tudi neuradni zaključek smučarske se- zone na severovzhodu Štajerske v Avstriji. Jože Miklavc KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Trenutno najboljša ekipa je bila premočna V soboto, 25. marca, je v 6. kro- gu lige za prvaka v nazarski špor- tni dvorani gostovala vodilna ekipa 3. SKL Medvode. Gostje so z zma- go 67:93 obdržali status nepora- ženosti in si zagotovili napredova- nje v 2. SKL. Nazarski košarkarji so v prejšnjem krogu doživeli prvi poraz v domači dvorani, ki jim je otežil boj za dodatne kvalifikacije za 2. SKL. Priključek za drugo mesto v ligi za prvaka so iskali proti trenutno naj- boljši ekipi 3. lige Medvodam. Med- vode so v letošnjem prvenstvu od- igrale 19 tekem, na vseh pa ostale neporažene. Gostje so bili prepričljivo bolj- ši na prvi tekmi v Medvodah. Tudi na tokratni so bolje začeli, vendar so nazarski košarkarji pokazali, da si želijo zmage. Narekovali so tem- po do rezultata 29:26, nato je sledil nekajminutni strelski mrk, ki so ga gostje izkoristili in si do odmora pri- igrali prednost 36:49. Enak scena- rij je sledil v preostanku tekme, go- stje pa so zasluženo slavili rezultat 67:93. Medvode so si z novo zmago za- gotovile preboj v 2. ligo, Nazarčani pa bodo v zadnjih dveh krogih lovili vstopnico za višji rang tekmovanja. Roman Mežnar STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Prva tri mesta zasedli Solčavani Najbolje so se odrezali (z leve): Štefan Ošep, Marjan Prodnik in Aleksander Ošep. (Foto: Negro Kočar) Strelsko društvo Gornji Grad je 18. marca na zračnem strelišču Bočna organiziralo tekmo »Match 60« s serijsko zračno puško. Priš- li so strelci iz Velenja, Pesja, Mo- zirja, Gornjega Grada in Solčave. Streljali so neomejeno število pre- izkusnih diabol v dve tarči in 60 di- abol, po pet v tarčo za oceno, čas streljanja je bil omejen na 60 mi- nut. To je bila zadnja tekma z zrač- no puško v tej sezoni, nato se se- lijo na strelišče za malokalibrsko puško. Najbolje so se odrezali strelci iz Solčave: 1. Marjan Prodnik (542 krogov od 600 možnih), 2. Štefan Ošep (518) in 3. Aleksander Ošep (515). 515 krogov je dosegel tudi Milan Hrovat na četrtem mestu, a je imel manj desetic. Janez Kolar ŠPORTNO DRUŠTVO GMAJNA VARPOLJE Razmišljajo o odkupu zemljišč Predsednik Franjo Pukart je povedal, da so v društvu uspeli veliko postoriti. (Foto: MŠ) Člani Športnega društva Gmaj- na Varpolje bodo letos organizi- rali tradicionalne prireditve in dru- ženja. Turnir v malem nogometu v spomin na pokojna prijatelja na- meravajo prestaviti na mivko. Raz- mišljajo o odkupu zemljišč v parku, saj bodo le tako uspeli postaviti od- jemno mesto za elektriko. Po besedah predsednika Fra- nja Pukarta so preteklo leto pričeli z ekskurzijo v Planico in si ogleda- li smučarske polete. Sezono špor- ta v domačem športnem parku so odprli s turnirjem malega nogome- ta. Najbolj pestro je bilo junija. Prip- ravili so tradicionalni Colnarič-Žun- terjev memorial, maraton v odboj- ki na mivki, odprto prvenstvo v bali- nanju in otroški živ-žav. Družili so se tudi na tradicional- nem pikniku in obudili igro med dvema ognjema. V športnem par- ku so dokončali skladiščno bru- narico, na balinišču pa dotrajani les zamenjali z novim. Veliko dela in energije so vložili v novo travna- to igrišče. Pukart je prepričan, da so uspeli veliko postoriti, saj je jedro društva zdravo in povezano, sodelovanje s krajani, lastniki zemljišč in lokalno skupnostjo pa je zgledno. Marija Šukalo Savinjske novice št. 14, 7. april 2017 30 Kronika, Informacije, Oglasi IZ POLICIJSKE BELEŽNICE • VLOMILEC V POSLOVNIH PROSTORIH IN VIKENDU Mozirje: V noči na 27. marec je neznani storilec vlomil v poslov- ne prostore podjetja VOC Celje v Mozirju. Iz notranjosti ni ničesar odnesel. Istega dne je bilo vlomljeno tudi v vikend v Mozirju. Tudi iz njega storilec ni ničesar odnesel. • MED ŽAGANJEM GA JE POŠKODOVALO DREVO Loke pri Mozirju: 29. marca popoldan se je v gozdu v Lokah pri Mozirju zgodila delovna nesreča. Občana je med žaganjem hudo poškodovalo izruvano drevo. Z reševalnim vozilom je bil odpeljan na zdravljenje v celjsko bolnišnico. • ZAGORELA SUHA TRAVA Rečica ob Savinji: 31. marca ob 21.20 je na Rečici ob Savinji zagorela suha trava na površini okoli 50 kvadratnih metrov. Pos- redovali so gasilci PGD Rečica ob Savinji, ki so požar lokalizira- li in pogasili. • POŠKODBA SMUČARJA Solčava: 1. aprila ob 13. uri se je v Turskem žlebu poškodoval turni smučar. Posredovali so reševalci GRS Celje, ki so smučarja oskrbeli in ga prepeljali v Splošno bolnišnico Celje. VELIKA POŽARNA OGROŽENOST NARAVNEGA OKOLJA Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje je razglasila veliko požarno ogroženost naravnega okolja na območju celotne države. V naravnem okolju je poleg požiganja in odmetavanja go- rečih ali drugih predmetov ali snovi, ki lahko povzročijo požar, pre- povedano tudi kuriti, kuriti kresove, požigati na območjih ob infra- strukturnih objektih, izven pozidanih površin uporabljati predme- te, naprave ali izvajati aktivnosti, ki lahko povzročijo požar ter iz- vajati ognjemete. Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in dru- gimi nesrečami in policija bosta v času razglašene velike požarne ogroženosti naravnega okolja izvajala poostren nadzor. MLADINSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Els Beerten: Vsi si želimo nebes Poglavja tega mladinskega ro- mana, ki je ob izidu osvojil številne nagrade in se zapisal med klasi- ke mladinske književnosti, so pos- tavljena v različna vojna in povoj- na časovna obdobja. Protagonisti romana so člani družin Claessen in Dusoleil, prebivalci flamske vasi- ce, ki se znajdejo v težkih razmerah druge svetovne vojne. Mlada prijatelja Ward Dusoleil in Jef Claessen se po sili razmer znaj- deta na nasprotnih vojnih polih. Ward na nagovarjanje pronemške duhovščine odpotuje v Rusijo na fronto branit domovino pred bolj- ševistično nevarnostjo, Jef ostane doma, saj mu starši, izraziti proti- nacisti, prepovedo odhod. Zgod- ba pripoveduje o tragičnih posledi- cah vojnih grozot, o moralnih dile- mah odraščajočih najstnikov, hkra- ti pa je polna miline in dobrote, ute- lešene v Remiju, najmlajšemu čla- nu družine Claessen. Savinjske novice št. 14, 7. april 2017 31 Zahvale, Oglasi Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. Veter je odtrgal list z drevesa. Med številnimi je izbral le enega. Ta list, ki je bil del našega življenja, sedaj manjka. Vedno bo manjkal. V SPOMIN Jožetu ERMENCU iz Florjana 1930 - 2012 V torek, 11. aprila, mineva peto leto, od kar nas je zapustil dragi mož, ata, stari ata in prastari ata. Njegovi domači Ko nekoga za vedno izgubiš, ko odnese s seboj del tebe, šele takrat se zaveš, da ga ljubiš bolj kot sebe. ZAHVALA 24. februarja je za vedno odšla naša ljuba mama, babica in prababica Marta ŽAGAR rojena 18. 7. 1933 Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Vsi njeni Savinjske novice št. 14, 7. april 2017 32 Za razvedrilo NOVICE POVZROČILE NORIJO OKROG BUŠIJA Dejan Ugovšek (desno), amaterski igralec, intervjuva soigralca Dejana Ikovica – Bušija: »Prejšnji petek si si vzel dopust, ker je bilo pov- praševanje po tebi tako veliko.« Buši: »Res je, po objavi na naslovnici Savinj- skih novic, sem jih po vsej dolini podpisoval in jim krepko dvignil prodajo.« Ugovšek: »Potem si sedaj bolj popularen kot gorski zdravnik dr. Gruber?« LE OD KOD ZDAJ TA ČUDEN TOLKEC? Štefka Goltnik, zapisnikarica na ocenjevanju tolkcev (druga z desne): »Kakšno oceno naj damo temu tolkcu?« Bernarda Brezovnik, članica ocenjevalne komisije: »Kakšne sorte pa je?« Miha Fajfar, član komisije (tretji z desne): »Iz borovnic. Dober je. Sto točk!!!« Bernarda: »OK, zapiši si nekam oceno, da bomo vedeli, če bomo ocenjevali borovničevce, za- enkrat pa ga pospravi, da nam, ne vem, od kod, Prodnikova flaša ne bo delala zgage.« Buši: »Kar čez noč so začele padati nove po- nudbe, in to vse za čuda za 1. aprila. Vodil sem otvoritev krožišča z bazenom v Nazarjah, v Solča- vi sem prodal prvi izdelek v sklopu gozdno-lesne verige, in sicer Klemenškovo brunarico, le da la- stnik tega še ne ve. V Gornjem Gradu pa raje ne povem, kaj sem počel. Bo pa prav gotovo v nas- lednjih Savinjskih novicah.« (Foto: ŠS) (Foto: ML) Savinjske novice št. 14, 7. april 2017 33 Petek, 7. april ob 9.00. Hotel Benda v Mozirju Festival potic in ajdneka ob 16.15. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma – Nazarje Input : Ajdas Lenart (kadeti) ob 18.00. OŠ Blaža Arniča Luče Brezplačna delavnica Možganski fitnes ob 19.00. Kulturni dom Rečica ob Savinji Komedija Kadar miši ni doma ob 19.00. Športna dvorana Mozirje Odbojkarska tekma – Mozirje : Celje ob 19.00. Galerija Nazarje Odprtje razstave akademskega slikarja Tomaža Perka Sobota, 8. april ob 9.00. Hotel Benda v Mozirju Razstava potic ob 9.00. Športna dvorana Mozirje Pomladni sejem rabljene in nove športne opreme ob 9.00. Bohačev toplar - kmečka tržnica Nazarje Tradicionalna izdelava in krašenje butaric ob 9.00. Hotel Benda v Mozirju Kmečko rokodelska tržnica in izdelava butar z Jožetom Hudejem Križanka, Napovednik Nadaljevanje Napovednika dogodkov na strani 34. KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 15. številki SN 2017 Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): Napovednik dogodkov Savinjske novice št. 14, 7. april 2017 34 Sobota, 8. april ob 10.00. Športni park Mozirje Nogometni turnir U9 (ND Mozirje, NK Ljubno, NK Vransko, NK Rudar Velenje A) Nedelja, 9. april ob 9.00. Športna dvorana Mozirje Pomladni sejem rabljene in nove športne opreme ob 9.30. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma – Nazarje Input : Vrani Vransko (st. pionirji) ob 18.00. Kulturni dom Mozirje Komedija Kadar miši ni doma Ponedeljek, 10. april ob 18.00. Galerija Mozirje Predstavitev knjige dr. Ambroža Kvartiča Pa se je to res zgodilo? Sodobne povedke v Sloveniji ob 20.00. CDM Rečica ob Savinji Vadba za telo in dušo Torek, 1 1. april ob 10.00. Luče, vlcerska bajta Bralno pogovorno srečanje s p. Karlom Gržanom ob knjigi Začinjeno za življenje ob 10.00. CDM Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka ob 10.00. CSU Nazarje Brezplačna delavnica Možganski fitnes Sreda, 12. april ob 17.00. CDM Rečica ob Savinji Ura pravljic s terapevtsko psičko Senno v sodelovanju z Zavodom PET ob 18.00. Knjižnica Gornji Grad Ura pravljic: Kakšne barve je poljubček? Četrtek, 13. april ob 10.00. CSU Nazarje Brezplačna delavnica Možganski fitnes ob 17.00. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Ste kje videli slona? ob 17.30. OŠ Mozirje Potopisno predavanje Alberta Kolarja Videti Galapagos in razumeti Darwinov razvojni nauk ob 18.00. Knjižnica Nazarje Ura pravljic: Preberi mi zgodbo! ob 19.00. Glasbena šola Nazarje Koncert aktiva brenkal in godal ob 19.00. CDM Rečica ob Savinji Skupina za žalujoče Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa os- tala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ TOTAL TV AKCIJA Pop tv in Kanal A nič več preko sobne ali navadne antene. Iz- koristite brezplačno namestitev sistema Total tv. Pokličite 041 208 968. Slavko Robnik s.p., Podvolovljek 29, 3334 Luče, pooblaščen zastopnik za TOTAL TV in TELEMACH. ◊ HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila ... Gsm 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji. ◊ AVTOVLEKA BIDER Nudimo prevoze karamboliranih, pokvarjenih in izrabljenih vo- zil, traktorjev in kmetijskih strojev ter gradbene mehanizacije; gsm 041/689-504. Bider Matej s.p. Nizka 2, 3332 Rečica ob Savinji. ◊ APARTMA NA MORJU ODDAJAMO Otok Zverinac, 10 metrov do morja. Inf. na tel. št. 00385 983 88 066. Marjan Remic, Spodnje Kraše 35, 3341 Šmartno ob Dreti. ŽIVALI – PRODAM Prašiče, odlične mesnate pasme za dopitanje na večjo težo, Fišar; gsm 041/619-372. Piščanci brojlerji za nadaljno rejo, teža 1-2 kg. Fišar, Tabor; gsm 041/619-372. Prodam teličko čb, težko 160 kg; gsm 031/855-186. Prodam telico sivo – rjavo, brejo 8 me- secev, pašno; tel. št. 58-31-234 ali 031/296-424. Bikca rj/lim, težek 90 kg, star 1 mesec, prodam; gsm 051/423-440. Bika ls, pašni, težak 320 kg, star 7 mese- cev, prodam; gsm 051/423-440. Prodam bikca, starega 1 mesec; tel. št. 58-45-069 ali 041/283-250. Prodam bikca, pasme limuzin, starega 1 teden; gsm 041/519-507. Prodam bikca, SI, starega teden dni; gsm 031/393-418. Prodam nissan qashqai letnik 2012, pre- voženih 46.200 km, prvi lastnik; gsm 031/770-431. Ugodno prodam vw touran 1,9 tdi. letnik 2006; gsm 051/428-737. Prodam peugeot 807, 7 sedežev, velik prtljažnik, udoben za daljša potovanja; gsm 031/714-196. DRUGO – PRODAM Prodam bukova drva, cepljena za nasle- dnjo kurilno sezono; gsm 040/430-080. Prodam bukova drva; gsm 041/365- 010. Prodam mešana drva, cepljena in razre- zana na dolžino 50 cm, možna dostava; gsm 031/501-250. Prodam seno; gsm 041/381-459. Prodam deske 30 mm, gorski javor, ja- sen, večja količina; gsm 041/365-010. Prodam fantovsko birmansko obleko, suknjič, hlače, srajca, kravata, velikost 170; gsm 041/965-832. Prodamo žagovino in drva v paletah; gsm 040/551-21 1. Prodam 4 lita platišča, audi, vw, et 43, 7,5jx17h2, 17 col.; gsm 040/684-238. Prodam pneumatike letne, continental vancocontac, 225/60R 16C, 4 kom.; gsm 040/684-238. Prodam zložljivo kolo, novo, ali menjam za dekliškega na prestave; tel. št. 58-46- 056. Prodam suhe češnjeve deske in uležan mešan gnoj v vrečah; gsm 070/833- 285. Nadaljevanje Napovednika dogodkov s strani 33. Prodam bikca simentalca, starega 10 dni, in telico sivo rjave pasme, ki bo telila konec aprila; gsm 041/716-210. Prodam bikca simentalca, starega 10 dni; gsm 041/716-210. ŽIVALI – KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, dopitanje in teličke nad 100 kg, mesni tip; gsm 031/533-745. DRUGO – KUPIM Traktor in vse ostale kmetijske in gradbe- ne mehanizacije, v kakršnem koli stanju kupim; gsm 031/736-727. VOZILA – PRODAM Prodam mazdo 3, 1,6, letnik avg. 2010, 91.500 km, zelo dobro ohranjen, garaži- ran, srebrne barve, prvi lastnik, vreden ogleda; gsm 041/793-063. Seno v balah, silažne bale, kosilnica 404, traktor tomo vinkovič prodam; gsm 041/239-017. Prodam cepljena metrska drva, jesen, bukev; gsm 031/393-562. Prodam letošnjo ocvirkovo mast; tel. št. 58-35-273. Ugodno prodam cepljena mešana drva, možen razrez in dostava; gsm 031/229- 154. Prodam silažne bale; gsm 051/207- 273. Prodam semenski krompir monte karlo, po 60 centov; gsm 041/354-568. Si želite pod Homom napravit drva za zi- mo?; gsm 041/437-712. Prodam silažne bale; gsm 031/316- 835. DRUGO – ODDAM Oddam gumi voz, lesena konstrukcija, lahek, razstavljen; gsm 041/838-680. NEPREMIČNINE Ugodno prodam 87 m2 veliko stanova- nje v Mozirju; gsm 030/284-699. Oddam stanovanje v okolici Mozirja (ku- hinja, 2 sobi, st. kopalnica), tudi sobe za delavce; gsm 041/280-005. Osebi ali dvema oddam stanovanje v okolici Mozirja; gsm 051/230-764. OSEBNI STIKI Ljubitelj pohodov, glasbe, narave že- li živeti s samsko punco, do 45 let; gsm 031/420-193. Savinjske novice št. 14, 7. april 2017 Oglasi 35 Savinjske novice št. 14, 7. april 2017 36