URN_NBN_SI_doc-2YVHQMZR

MATI REVOLUCIJ* Jaro Dolar Med vsemi, ki so skušali opredeliti pom en tisk arstv a za člo­ veštvo, je našel najbolj navdušene besede francoski rom antik Victor HUGO (1802— 1865), ki je tej iznadbi posvetil celo poglavje svojega rom ana »Notre-Dam e de P aris 1482« ( v slovenskem prevodu »Notre­ dam ski zvonar«). V sm islu svoje rom antične svobodom iselnosti in revolucionarnosti, verjetno pod vplivom vloge, ki jo je imel tisk m ed reform acijo, se je povzpel celo do misli, da bo tisk ubil Cerkev. K ljub tej zanesenjaški zmoti je zapisal nekaj stavkov, ki jih velja navesti: »Knjiga ubije stavbo« »Iznajdba tiska je največji zgodovinski dogodek. M ati vseh revolucij je. J e način človeškega izražanja, ki se povsem obnovi, je človeška misel, ki sleče eno obliko in obleče drugo, je popolna in dokončna levitev sim bolične kače, ki od Adama naprej pom eni duha. V tiskani obliki je misel nem inljiva kot še nikoli; postala je k rilata, neujem ljiva, neuničljiva. V dobi arh ite k tu re se je dvignila kakor gora in se polastila časa in kraja. Zdaj pa se je sprem enila v ptičjo jato, ki se je razpršila na vse štiri strani sveta in zavzela vesoljni svet. P rej je bila trajn a, zdaj je nesm rtna.« Črna magija črne um etnosti. K akor vsaka iznajdba je tudi iz­ najd ba tiska, ki je tako odločilno oblikovala svojo in vplivala na vse njej sledeče dobe, prišla »prezgodaj«. Res je razredčenost evropskega prebivalstva, ki so jo povzročile vojne in epidem ije, s pom anjkanjem delovnih rok pospeševala m no­ žično proizvodnjo in silila ljudi v m ehanizacijo; tudi je res, da je rojstno mesto iznajditelja in iznajdbe Mainz sam bil dovolj pomem- * O bjavljam o odlom ek iz k njige Jara D olarja z naslovom »Spom in človeštva. Pet tisoč let knjig in knjižnic-«. K njiga bo v tem letu izšla pri C ankarjevi založbi. 110 K n již n ic a 2«(1982)l-2