Leto XIII
V.b.b.
Dunaj, dne It. oktobra 1933
Št. 41

Naroča se pod naslovom: »KOROŠKI SLOVENEC".
Klagenfurt, Viktringer-Rmg 26.
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Politično in gospodarsko društvo. Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
List za politiko, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo. — Posamezna številka 15 grošev.
Stane četrtletno : 1 S 50 g ; celoletno : 6 S — g Za Jugoslavijo
četrtletno: Din. 25.— ; celoletno: Din. 100.—
Jugoslavija in Bolgarija.
Začetkom oktobra je jugoslovanski kraljevski par posetil bolgarskega kralja in kraljico v Evksinogradu pri Varni. Sestanek se je vršil na zgodovinski dan petindvajsetletnice, ko se je Bolgarija proglasila za samostojno kraljevino. Uradna poročila so o tem sestanku sicer javila, da je le družinskega in prijateljskega značaja. Mednarodna javnost pa je zabeležila poset kot dogodek zgodovinskega pomena. Že pred tedni sta se kraljevski dvojici sestali na belgrajskem kolodvoru. Sledila je konferenca zunanjih ministrov držav Male zveze ob prisotnosti jugoslovanskega in ru-munskega kralja. Sestanku na bolgarskih tleh sledi na to poset jugoslovanskega kralja in kraljice v Carigrad, kjer se sestaneta s predsednikom turške republike. Končno bosta jugoslovanski kralj Aleksander in kraljica Marija posetila še grško prestolico Atene.
Na jugu se jasni! Prijateljski odnošaji se ustvarjajo med jugoslovansko in bolgarsko državo, države jugovzhodnega dela Evrope se otresajo varuštva različnih evropskih velesil in stremijo za ustanovitvijo svoje balkanske zveze. Zbližanje obeh slovanskih držav na jugu je prvo znamenje nove, lepše dobe na Balkanu, ki bo prinesla jamstvo za zunanje in notranje ojačenje držav evropskega jugovzhoda.
Zanimiva in poučna je zgodovina odnoša-jev med Bolgari in njihovimi slovanskimi sosedi. S krščanstvom, ki so ga Bolgariji prinesli Ciril in Metodovi učenci, se je ustvarilo prvo prijateljstvo med Srbi in Bolgari in iz té slovansko-krščanske vzajemnosti se je rodila prva slovanska književnost na Balkanu.
Z nastopom bolgarskega carja Simeona se je Bolgarija razmahnila do treh morja in z nasilno nadoblastjo zasenčila prvo vzajemnost. Po carjevi smrti se je velika država razbila in bratski slovanski plemeni sta se za stoletja razšli, dokler jih ni leta 1197 združila preteča madžarska nevarnost. Prijateljsko sožitje ni trajalo niti sto let, ko se je nasilni car Bosil zvezal z latinskim cesarjem Henrikom zopet proti Srbom. Njegov naslednik si je podjarmil cel Balkan, a otvoril dobo nove srbsko-bol-garske sloge in vzajemnega dela. Zgodovina še pripoveduje, kako je iz krvne vezi obeh vladarskih družin slovanskih narodov se na-rodil veliki poznejši car Dušan Silni. Za njim je zopet sledil razdor, ko so Bolgari v zvezi z Grki napadli Srbe in pretrgali vezi za dolga stoletja srednjega veka. Turška nevarnost je oba naroda zopet združila do junaške vzajemne bitke na Kosovem polju, ki je postala kakor za Srbe, tudi za Bolgare grob narodne svobode.
Sledila je dolga smrtna tišina v zgodovini. Srbi so se prvi vzdramili ter po turško-ruski vojni 1828. zanesli tudi v Bolgarijo krik po svobodi. V drugi rusko-turški vojni 1878 so se Bolgari otresli vseh verig in zadihali svo-
bodno živflfefn^T Leta 1912 so se Srbi in Bolgari otresli tujega vpliva, se zvezali v balkanski zvezi proti Turkom in očistili svojo zemljo stoletnih sledov suženjstva. Dvignili so krščanski križ kot svojo zastavo in si z njo priborili popolno narodno svobodo. Še enkrat so šla pota bratskih narodov narazen, dokler ni
v zadnjih mesecih pritajena misel slovanske vzajemnosti vnovič prišla na površje, da prinese narodom, sorodnim po jeziku in po duhu potrebnega miru in ljubezni. Da bi uspela in rodila dobre sadove v blagor narodom na jugovzhodu in celi Evropi!
Po atentatu na kanclerja.
Zdravstveno stanje kanclerja dr. Dollfussa je povsem zadovoljivo ter mu zopet dovoljuje normalno delo. K srečnemu izidu je sprejel brzojavne čestitke od skoroda vseh evropskih držav, od številnih inozemskih in avstrijskih prijateljev in od stotin avstrijskih organizacij.
V	imenu slovenske manjšine na Koroškem
sta čestitala kanclerju k srečnemu izidu zločinskega atentata naša gg. poslanca v sledečem pismu:	„P odpisa n a poslanca si
dovoljujeta v imenu Slovenske koroške stranke in v imenu slovenske manjšine na Koroškem izrazi ti zveznemu kanclerju dr. Dol 1-fussu najvdanejše čestitke k izjalovi j e n j u z 1 o č i s k ejr a naklepa. .Božja previdnost naj našega kanclerja varuje še z a naprej v blagor vse države! Dr. Petek in župnik Star c.“
Z atentatom se še danes obširno bavi avstrijsko in evropsko časopisje. Zveza med atentatorjem Dertilom in narodno socialistično stranko je dokazana. Monakovski radio je zaman skušal prepričati javnost, da so atentat pripravili socialni demokrati. V zvezi s preiskavo je bilo aretiranih več oseb, med njimi tudi oba gostilničarja iz Sattendorfa pri Osojskem jezeru, ki sta bila ob atentatu navzoča z neko prošnjo in sta znana pristaša narodnih socialistov. Povodom atentata je prišlo na Dunaju do burnih manifestacij za Dollfussa, na katerih je govoril podkancler Fey, ki je v svojem govoru zavrnil misel na maščevanje in na uvedbo obsednega stanja. Dejal je med drugim še: ..Prisegamo zvestobo našemu voditelju, našim idealom, naši domovini in vsem tistim, ki se čutijo tako močne kakor mi in jim ni treba kričati po osveti. Hočemo pravično vladati in energično nadaljevati boj za neodvisnost naše države."
V	javnosti prevladuje mnenje, da je atentat okrepil voljo in borbo za avstrijsko neodvisnost bolj, kakor katerokoli drugo propagandno sredstvo. Obenem je pospešil tudi za-početo reformo notranje ustave. Pričakuje se, da bo vlada že v teh tednih imenovala člane začasnega stanovskega sveta. Ta stanovski svet bo "imel nalogo, da stoji vladi z gospodarskim znanjem in izkustvom ob strani. Že je imenovanih 300 gospodarstvenikov in
Notranje posojilo v naši državi. Vlada je razpisala 4% premijsko posojilo. Urejeno je tako, da plača država v celoti 7% (4% za obresti in 3% za premije), nominale posojila je 500 šil., vendar se lahko vplačuje tudi petin-ko po 100 šil. Emisijski tečaj je 98%, tako da se vplačuje le 490 odnosno 98 šil. Vplačuje se
osebnosti gospodarskega sveta, iz 50 ih najboljših se nato določi stanovski svet, ki bo štel 20 do 30 članov. Ta svet bo začasen in v veljavi do uvedbe nove ustave, katero pripravlja posebni za to imenovani minister dež. glavar Predarlske dr. Ender. S stanovskim svetom bo najbrže postal odveč dosedanji
Tisoče zdravnikov priporoča
za zdravo prehrano:
123
pristno Kneippovo sladno kavo.
zvezni svet, ki kljub notranjepolitičnim spremembam še danes „zaseda" in „sklepa“. Vlada je nadalje napravila red na visokih šolah: določila je posebno policijo, ki bo nastanjena v šolskih poslopjih in bo skrbela za mir in red. Z njo je ukinjena svoboda aka-demičnih tal. Upokojila je nadalje dva odlična visokošolska prosesorja, ki sta se protivila sedanji vladni smeri. Narodno-stanovska fronta se je ob atentatu postavila odločno na kanclerjevo stališče. Isto je storila tudi socialdemokracija, ki se obenem začenja bati za svojo najmočnejšo postojanko — Dunaj. Utihnili pa so glasovi o ra zpustu vseh sedanjih političnih strank, četudi je pričakovati, da bo z uvedbo nove ustave njihov vpliv na avstrijsko javno življenje močno izožen.
Tudi v deželi je po atentatu zavladalo splošno pomirjenje, utihnili so glasovi o pred-stoječem hitlerjanskem puču in v vseh krogih
—	posebno med podeželskim ljudstvom — je po obsodbevrednem zločinu opažati neko iz-treznjenje. Razun poedinih zagrizencev se žalostni dogodek splošno obsoja kot vsega zaničevanja vredno sredstvo za polastitev oblasti v državi. Utihnili so tudi — vsaj začasno
—	glasovi o odstopu dež. glavarja Kern-maierja. Sluti pa se, da je to razpoloženje le mir pred prihodnjim viharjem, ko se odloči, kdo je pravi gospodar v deželi.
lahko v obrokih in sicer 40% takoj, 20% do 15. novembra, 20% do 15. decembra in ostanek do 15. januarja. Odplačevanje bo trajalo 50 let. V prvih 10 letih bo vsako leto izžreban en dobitek za 1 milijon šilingov in večje število majših dobitkov, po preteku 10 let pa bo glavni dobitek 500.000 šilingov. Posojilo in
obresti se bo odplačevalo po uradnem tečaju zlatega šilinga. — Posojilo ima namen zbrati sredstva za zaposlitev brezposelnih. Posojilo je davka in prispevkov prosto ter dovoljuje udeležencem, ki so zamolčali davke ali devize, popolno amnestijo, če so na posojilu udeleženi za zamolčano svoto.
Italija se trudi za Podonavje. V Ženevi je italijanski zastopnik predložil državam spomenico, tikajočo se ureditve podonavskega vprašanja. V prvem delu spomenice se navajajo dosedanji napori za ureditev Podonavja, v drugem delu je med drugim predlog, da bi države medsebojno sklepale samo dvostranske pogodbe ter se izključilo pri pogajanjih skupine držav. — Italijanska spomenica je bila hladno sprejeta, Mala antanta jo je odločno odklonila, ker vidi v njej italijansko stremljenje po razbitju njene skupine in po podreditvi podonavskih držav Italiji in Nemčiji. — Ista usoda bo zadela vsak drugi načrt, ki ne bo preračunjen na splošno korist vseh prizadetih držav.
Hitlerjanski pisatelj o Jugoslaviji. ..Deutsche Allgemeine Zeitung“ prinaša izpod peresa pisatelja Elstra večji članek o Jugoslaviji, v katerem se med drugim glasi: Nesreča je za Evropo, da se udaja neki splošni civilizaciji. Le podeželsko ljudstvo se še krepko drži prvot-nosti svojega življenja in svojih običajev. Binkoštna nedelja v Zagrebu je bila zato prepričevalen primer: Kmetje iz najširše okolice so prišli v mesto k svečani maši v svoji narodni noši, v kateri tudi vsak dan delajo na polju. Naenkrat si videl v mestu resnično lepoto, naenkrat je je vzcvetelo pred teboj samobitno, prvotno življenje. Če prideš pa dalje na zapad, v Ljubljano in Slovenijo pa pojema pri podeželskem ljudstvu to staro držanje običajev in nravi, ki je zrastla iz enotnosti človeka z zemljo. Slovenci so postali že zelo brezbarven narod, Hrvati so narodno zavedni in moralno strogi. Bosanci in Črnogorci pa so ponosno in junaško ljudstvo, ki nastopi pred potujočim Evropejcem kot gospod. Ko smo visoko gori v Črni gori vstopili v neko kmečko hišo, izgubljeno v skalovju, smo videli, da ima hiša samo en prostor, sredi katerega je devetdesetletni gospodar kuril ognjišče. Nismo mogli razumeti, kako da se to ljudstvo ne izseli s svoje zemlje. Ko pa nam je mladi kmet s kretnjo, ki je nihče ne bo mogel posneti, ponudil slivovke — narodne pijače — smo spoznali, da nam je stari običaj gostoljubja izkazal kot gospod. Tedaj smo vedeli, da ti kmetje ne živijo na materialističen, temveč na idealističen način ozko zvezani s svojo zemljo in domovino. — Pisatelj zaključuje: Narodi, ki se zavedajo večnih zakonov življenja in ki živijo iz svojega ljudskega bistva, so na dobrem stvariteljskem potu.
Jugoslovanski kraljevski par v Carigradu.
Dne 4. oktobra je priplula v Bospor jugoslovanska križarka „Dubrovnik“, ki je imela na krovu jugoslovanskega kralja Aleksandra in kraljico Marijo. Turški dostojanstveniki so se jima odpeljali nasproti in ob srečanju obeh ladij so topovski streli pozdravili kraljevsko dvojico. H kraljevskemu posetu so priobčili turški listi tople pozdravne besede. V Carigradu se je kralj Aleksander sestal s predsednikom turške republike Kemal pašo. Sestanek je bil namenjen izmenjavi misli o okrepitvi splošnega miru in je bil zelo prisrčen. Smatrajo, da bo velikih posledic za nadaljni razvoj na Balkanu.
Ruski polet v višino 19.000 m nad zemljo.
Začetkom oktobra je startal na moskovskem letališču sovjetski balon in dosegel največjo doslej doseženo višino 19 km nad zemljo. Balon se je dvigal ob svitu ogromnih žarometov in ostal v stalni radio-zvezi z zemljo. V največji višini je posadka izmerila temperaturo 20 stopmj C pod ničlo v notranjosti balona in 60 stopinj mraza izven balona. — Polet je v prvi vrsti veljal proučavanju razmer v teh, stratosfera imenovanih višinah in v tem je pomen tega dviga.
Ostalo z manjšinskega kongresa.
(Opomba uredništva: Vedno bolj je opažati v mednarodnem življenju, da prihaja manjšinsko vprašanje kot eno glavnih vprašanj pri ureditvi Evrope do nove veljave. Zato naj nam bralci opraste, da se z kongresom bavi tudi še današnja številka.)
Mirovne pogodbe nalagajo raznim državam dolžnost, da jamčijo svojim manjšinam neovirano rabo in gojitev maternega jezika. Obenem dajejo pogodbe manjšinam pravico, da se smejo pritoževati na Zvezo narodov, ako jim država pridržuje in krati manjšinske pravice. O usodi t eh p r i t o ž b se je pečal tudi letošnji kongres. Videlo se je, da pritožbe pri Zvezi narodov : nimajo nobenega uspeha, ker se Zveza narodov boji zamere* prizadete države. Zato pritožbe navadno obležijo pri tajništvu oz. komitetu treh članov in se na javni seji ne obravnavajo. Dokler se manjšinam ne posreči dobiti pri Zvezi narodov svoje lastno zastopstvo, usoda vloženih pritožb ne bo boljša.
Važna so bila razmotrivanja o razmerju vere do jezika. 2e lanski kongres se je pečal z vprašanjem, kako stališče zavzema Cerkev do narodnosti in se je videlo, da je Cerkev zaščitnica narodov, ker varuje vsakemu narodu njegove narodne posebnosti. Le-
tošnji kongres je šel korak naprej in se pečal z razmerjem vere do jezika, tega najizrazitejše posebnosti vsakega naroda. Glavni referat o tem je imel dr. Besednjak, Slovenec iz Italije, katerega osnovne misli je sprejela o d kongresa sprejeta resolucija, ki med drugim pravi: Narodne manjšine pričakujejo | od vrhovnih poglavarjev krščanskih cerkva, da bodo vsaj v kolikor se tiče od njih odvisnih duhovnikov, dosegle, da se vsako raznarodovanje prepreči, vsako njihovo sodelovanje pri raznarodovanju onemogoči in tako daje državnim oblastem vzgled, kako naj se pravice manjšinskih narodov spoštujejo v vseh podrobnostih. Krščanske cerkve naj končno zavzemajo tudi odločno stališče k vsem izven-cerkvenim poizkusom raznarodovanja, kakor to zahtevajo vrhovna krščanska načela, ker je raznarodovanje najusodnejše zlo sedanje dobe.
Končno se je kongres pečal še z vprašanjem, v koliko se je okrepila misel narodne skupnosti. Že več kongresov je povdarjalo, kolike važnosti je za manjšine, ako gojijo s svojim materinskim narodom kulturne vezi. Zastopnik dunajskih Čehov je ! poročal o všečeškem kongresu, na katerem je bilo 254 zastopnikov iz 16 držav. Obravnavala so se kulturna in socialna vprašanja in se je izkazalo, do so Čehi lojalni državljani svojih držav. Tako se je dokazalo, da je narodna skupnost mogoča, ne da bi se kršile dolžnosti manjšin do njihovih držav. Navajal je besede dr. Seipl-a, ki je dejal: naravno je, da smatrajo manjšine pravico do kulturne skupnosti s svojim narodom, ki biva v drugi državi kot večinski narod, za važen del splošnih človečanskih pravic. Govoril je še o žalostni usodi lužiških Srbov v Nemčiji, ki nimajo sonarodnjakov v drugi državi. Slednjič je pozval kongres, da se dalje bori za pravico kulturnih vezi manjšine z materinskim narodom, ker se s tem kongres bori le za mir in spravo med narodi.
Nato izjavi poslanec Roth izRu-munije v imenu vseh nemških manjšin, da ne odklanjajo samo raznarodovanja, ampak da stojijo na stališču, da ne sme biti nacionalne države, ki bi bila sezidana na pogibelji drugih narodov, ki bivajo v njej. To velja za nemško državo in velja za njihov boj v vseh 13 državah, v katerih bivajo Nemci. Ne borijo se za nacionalno državo, ampak za narodne pravice v vseh državah, koder bivajo. In kar zahtevajo zase, priznavajo tudi drugim, ki niso njihove krvi. Kongres je to nemško izjavo z odobrenjem vzel na znanje. (Upajmo, da jo s časom izvedejo še v Celovcu. Op. ured.)
Ko se je izvolil še novi odbor, ki ga tvorijo stari člani, se je rešilo še nekaj organiza-
j	PODLISTEK	j
Večno mesto Rim.
(Nadaljevanje.)
Tik ob Forumu, v najsijajnejših palačah, kjer so bili najbolj siti poganskega neživljenja, so vstali prvi kristjani. Komaj so prišli ko zlata jutranja zarja, že je njih srčna kri škropila rimska tla. Vsaka kaplja pa je bila rodovitno seme novih kristjanov, ki so se zarili globoko pod zemljo zunaj mesta, kadar so v božji službi hoteli povzdigniti srca k Bogu. Iz Katakomb je začel rasti krščanski Rim, počasi, neopaženo, vztrajno. Medtem pa so germanski narodi uničili ves kras poganskega Rima, na razvalinah pa je vstajal sveti Rim, Rim papežev, Rim tolikih cerkva in svetišč, kolikor je dni v letu, Rim, ki je občudovanje vernega sveta. Tudi sveti Rim je doživel burno zgodovino. Papeži so morali bežati iz njega. 70 dolgih let celo ni bilo papeža v njem. Uropan je bil za Napoleona in Garibaldija svetemu očetu. Fašizem vabi iz davnine duhove starega poganskega Rima. Toda večno mesto se vedno zopet zresni in zave poslanstva, katero mu je namenila Previdnost: Biti oko in srce, razum in volja krščanstva. In to je večni Rim danes bolj kot kdaj poprej.
Stojim na Palatinu. Kakor seme je bil, iz katerega je pognal Rim, ki je svoje korenine zaril do skrajnih mej starega sveta in s svo-
jimi vejami obsenčil dolga stoletja. Kakor podrto orjaško drevo, izsušeno od vročine in izprano od nalivov, štrli v solnčni dan mesto in dom rimskih cesarjev. Žalost mi stiska srce ob tej neizprosni pridigi o minljivosti lepote, moči, slave, časti. Velikanske razvaline so ostanki Kaligulove palače. Kaligula se je čutil vrednega le ene druščine: dal si je zgraditi most preko palač in templjev na Kapitol, do oltarja Jupitrovega, ki je bil Rimljanom najvišji bog nebes in zemlje. Poleg svoje palače si je postavil nov tempelj z zlato podobo novega boga: sebe samega! Tri kratka leta svojega vladarstva je napolnil z krvjo, jokom in in krivicami, da so ga mogli hladno umoriti, ko se je vračal iz cirkusa. Njegov vredni, ker še strašnejši naslednik Nero je dal porušiti Kaligulovo palačo, na njeno mesto pa je stopila zlata Neronova hiša. Vsa se je lesketala v zlatu in draguljih, stropi so bili kriti s slonokoste-nimi ploščicami, katere so pri pojedinah odmikali sužnji, da so iz njih stlali cvetje in dišave v razkošne dvorane. Tu je bilo Neronu dobro, da je dejal: Sedaj pa morem res živeti ko človek. Tu je domoval največji, najkrvoločnejši nasilnež dotlej, da si je ta zverinski človek ali pa celo zverina v človeški podobi, morilec svoje matere, žene, sinov in strupeni preganja-vec kristjanov, sam odrezal nit življenja. Nedaleč leži v razvalinah Domicijanova palača. Pravijo, da je je bilo samo zlato in marmor.
[ A Domicijan je bil velik revež v tem razkošju,
I ker ni imel miru ne po dnevu ne po noči. Vse
svoje sobe je dal obložiti z brušenimi kamni, da je vedno videl, kaj se godi krog njega, ker ni zaupal nikdar in nikomur. Nasilni smrti, zahrbtnemu umoru, pa le ni ušel... Solnce se smehlja, meni pa je kot otroku, ko mu, stara mati govori o strahovih. Vse se v človeku upira, da je taka grozota bila kdaj resnica — toda zgodovina govori jasno. Trd boj je moralo krščanstvo biti s poganstvom. Križ na steni Palatina, pravijo mu zasmehovalni križ, je simbol tega boja. Na križu visi mož z oslovsko glavo, križu pa se bliža s poklonom mladenič. Pod to bogokletno sliko, katero so si v našem času izposodili brezbožniki, pa slove razlaga: Aleksamen časti svojega Boga. Zraven pa je možato in zmagoslavno pripomnil zasmehovani: Aleksamen je zvest svoji veri. Bog je moj varuh.
Forum Romanum — kraljica sveta, kako lepa je še v svojem razdejanju! Saj jo srebri in zlati južno solnce. Titov slavolok, mogočna kamenita vrata, pričajo o strašnem razdejanju Jeruzalema in ponižanje Izraela, kakor je bil 40 let poprej napovedal Gospod. Septimijev slavolok časti cesarja, ki je rimski državi priboril največji obseg. Pa kaj, ko je v osrčju že glodal črv... Pred Saturnovim templjem je zmagovalec ustavil konja in dal povelje, naj zadavijo jetnike v bližnji Mamertinski ječi.. • Stopim na govorniški oder, na rostro. Koliko zmag in koliko usod je bilo na njej odločenih. ... Poleg stoji steber, ki je bil mera in mejnik in središče vseh svetovnih cest... Grem ob
cijskih zadev, nakar je predsednik dr. Wilfan kongres v splošnem zadovoljstvu zaključil. Z njim je storilo narodnostno gibanje zopet nov korak naprej.	J. St.
M DOMAČE NOVICE 1
Krčanje. (Odgovor dopisniku „Freie Stim-men'1.) Nedavno je v znanem nemškem listu „Freie Stimmen“ in celo v krščansko-social-nem glasilu izšel dopis iz našega kraja z očitnim namenom vplivati na merodajna mesta za nastavitev nemškega duhovnika v naši razpisani župniji. Pisec navaja, da je na Krčanjah ena sama hiša, kjer razumejo pismeno slovenščino. H temu izjavljamo: Odkar stoji naša cerkev in odkar pomnimo, so čč. g. Bezjak, Drdlik, Oizinger in drugi imeli vedno dobro obiskane slovenske pridige in se še nikdo ni protivil, češ da ne razume pismene slovenščine. Prepir in zmeda sta se začela šele, ko je sem privandralo par protestantov in drugih Nemcev. Na zahtevo omenjenih se je pred par leti po č. g. Hutterju uvedla pri nas tudi nemška pridiga. Verouk v šoli pa je bil ves čas, odkar šola stoji, za slovenske otroke slovenski in za nemške pa nemški. Sedaj imamo na mesec eno ali dve nemški pridigi in temu bi se ne protivili,, če bi se jih ljudje, ki so jih zahtevali, tudi udeleževali. Nizkotna laž je, da so nemške pridige č. soprovizorja Mynderja bolj obiskane od slovenskih, ker morajo tudi te poslušati večinoma le slovenski farani, ker tistih, ki so jih zahtevali, tudi pri nemških pridigah ni. Na naši dvorazredni šoli je večina nemščine neveščih otrok in naš č. soprovizor niso zmožni jih poučevati v maternem jeziku, kar tudi sami priznavajo. Od Boga in cerkve imamo pravico, da zahtevamo duhovnika, ki ga bomo mi in naši otroci pri krščanskem nauku in molitvah razumeli. Le tako moremo mi stariši sodelovati pri vzgoji, za katero naj enkrat odgovarjamo pred Bogom. Uverjeni smo, da bodo te naše pravice pri merodajnih mestih upoštevali bolj kot želje onih, ki hočejo svoj narodni šovinizem prenesti še v cerkev m jim je vera zadnja briga. (Jasen je 'Vdš odgovor in naša skrb bo, da se ga na pristojnem mestu ne prezre. Op. ured.)
Borovlje (Občinska seja 26. septembra 1933.) Uvodoma poroča župan, da je vsled bolezni odložil odborniško mesto Jožef Krieger in bil zato poklican njegov namestnik Koban. — Glede bajtiške cerkve je odločila dež. vlada, da ima isto popraviti žična tovarna, ker je zidal to cerkev svojčas baron Silbernagel in jo tudi dolgo let vzdrževal. — V občinsko komisijo za predlaganje porotnikov se izvolijo isti člani kot lansko leto, od Slovencev sta Boštjan Borovnik in Joža Sušnik. — Za pobi-
templju Veste, boginje družinskega in držav-nodružabnega življenja. Tu je gorel sveti ogenj. Da ni nikoli ugasnil, so ga čuvale Vestalke, ki so morale deviško živeti. Le šest jih je premogel tedanji Rim, pa še one so bile po tridesetletni službi proste dane obljube. Vestalke so uživale največje spoštovanje. Če je Vestalka srečala na smrt obsojenega, je bil pomiloščen. Gorje pa, kadar so službujočo Vestalko zasačili, da je oskrunila obljubo de-vištva! Tedaj je bila živa zakopana ... Forum Romanum, še razvaline so neme priče tvoje nekdanje slave in lepote! Vse pa je ko poslednja sodba. Ali je božja roka zdrobila človeški napuh v prah in nič? Ni moglo priti drugače. Ko bi govorilo kamenje, ko bi šteli solze, ki so padale nanj, ko bi vstale sence onih, ki so med vriskanjem ljudstva šli tod mimo v smrt radi tega edinega zločina, da so hoteli braniti svojo pravico in svobodo, tedaj Šele bi razumeli klic teh krasnih in groznih razvalin.
Prav, da nam sedaj sili v oko Kolosej. ta vulkan človeške podivjanosti. V ovalu tvori čudovito zaokroženost, na zunaj je zgrajen v vseh starih umirjenih oblikah, prostora pa nudi za 87.000 gledalcev. Igrišče, arena, ima 86 metrov v dolžini in le malo manj v širini. Balo se je izpremeniti v gozd, puščavo ali jezero, kakor je hotela igra. To ogromno, radi Velikosti Kolosej imenovano gledališče so zgradili Jeruzalemski ujetniki, kri in solze 'Vežejo kamenje. Ko so to največje gledališče
ranje hroščev se je izdalo S 870.— in se ta znesek odtegne od lovske najemnine, ker predvideva to postava. — Sprejme se nekaj članov v občinsko pristojnost, nekaj se jih odkloni. — Gdč. Ana Tomele prosi za gostilniško koncesijo na kolodvorski restavraciji, katero je kupila. Se priporoča. — Reši se 14 točk ubožnega odseka. — Končno se še poroča o prostovoljni delovni službi, s katero se je popravilo in uredilo planino „na Rutah“ ter popravilo tudi pota tja. Občina k temu ni prispevala, njena dolžnost je le nadzorovanje > dela. Na prošnjo dež. vlade so se poslali ti ! mladeniči sedaj na par tednov v Sele, kjer se bo popravila in uredila cesta, ki pelje na Trkla. — Na Doleh je strela pokvarila transformator in že čez en mesec ni luči. Stvar je v delu in upa se, da se bo posvetilo še ta teden.
Žitara ves. (Občinska seja.) Po potrditvi sklepčnosti poroča župan, da bo treba določiti tri osebe kot prisednike za porotno sodišče. Ker letošnji prisedniki niso bili izžrebani, se sprejme sklep, da se vnovič določi stare tri in sicer: Lorenca Omelko, Franca Posod in Franca. Toplic. Trgovcu Wriencu v Dobrli vesi se je bil predpisal cestni prispevek za uporabo tukajšnjih potov in se predpisana svota potrdi. Prošnji soc. demokraške stranke, da sme na vaškem prostoru postaviti svojo tablo, se ne ugodi s pripombo, da je treba vsake politično delovanje zatreti in med ljudstvo uvesti zopet stari družabni red in slogo. Na željo, naj občina uvede prenočišče za potujoče, se sklene, da se tega vsled slabih finančnih občinskih razmer ne upelje, četudi bi bilo potrebno. Takoj po glasovanju je tukajšnja občina sprejela nekaj strank v domovinsko zvezo iz razloga, ker so se te stranke pridno udeleževale narodnih bojev. Ena od teh strank se je izkazala občini hvaležna za njeno uslugo s tem, da je vzela podporo na račun občine; poleglega ima občina plačati še visok znesek za bolniške stroške, ker baje stranka sama ni zmožna plačevanja. Prošnjam za ubožno podporo in druge prispevke se ne ugodi. Končno se še poroča, da so se vložile pri občinskih odborrtlkih pritožbe vsled nepravilnega postopanja pri izplačilu ubožnih podpor. Po poročilu občinskih funkcionarjev se sklene, naj se podpore izplačujejo za časa krize le neobhodno potrebnim osebam, starim in delanezmožnim. Nato se seja zaključi.
Rinkole. Kakor vsako leto, tako so tudi letos prišli naš spoštovani rojak č. župnik Sadjak domov na oddih. S seboj prineso vedno obilo dobre volje in večeri v njihovi družbi so kaj kratkočasni. Na kvaterno nedeljo smo imeli v naši cerkvi službo božjo, pri kateri je pel vogrški moški zbor. S čebelami nismo kaj zadovoljni. Četudi je ajda lepo cve-
sveta otvorili, so dajali slavnostne predstave skozi 120 dni, 12.000 zveri je tedaj skončalo pri igrah, ljudi pa je v medsebojnem boju in v boju z divjimi zvermi izdihnilo okrog 10.000. Ko so gladijatorji šli v boj, da napasejo krvi žejne oči Rimljanov, so vzklikali k cesarjevemu sedežu: Zdravo, Cesar, umirajoči te pozdravljajo! V podzemeljskih ječah tega smrtonosnega gledališča so nešteti kristjani skozi 250 let izpričevali svoje junaštvo. In ko so jih v procesijah gnali na grozni oder, v areno, so v molitvi in pesmi dajali čast svojemu Kralju Kristusu. Rim je tedaj gledal prizore, ki jih ni razumel, premnog pa, ki je šel v Kolosej pogan, se je iz njega vračal v srcu kristjan. Poleg Koloseja se dviga Konstantinov slavolok. Previdnost je vodila Konstantina, da je uresničil, za kar so krvaveli kristjani v Koloseju: zmago križa. Konstantin je prepovedal krvave igre s človeškim življenjem. Danes sredi Koloseja kraljuje križ, njegovo vznožje je od mučeniške krvi napojeno do zvrhane mere. V krogu pa štrlijo v nebo grozotne razvaline kakor izdrte oči. V tišini, ob svitu zvezd, sem v noči velikega petka z grozo in radostjo v duši premišljeval v razvalinah Koloseja o zablodah človeštva brez Kristusa, ki so vprav v tem kamenitem krogu izbruhnile v vsfj podivjanosti ... Osrečujoča zavest krščanstva je zaživela v mojem srcu, ko je peščica svetoletnih romarjev zapela v nočno tišino večnega mesta: Te Deum laudamus — Hvala večnemu Bogu... !
tela, niso pridne živalice pri vsej svoji marljivosti kaj več nabrale. Vzrok bo v mrzlih jutrih in v vetru. Pred tedni je neki dopisnik iz našega kraja poročal, da bo letos močno primanjkovalo mošta. Ta nedolžna opazka ni bila vsakomur po volji, zato smo sklenili, da bomo za prihodnjo letino sadje lepo očistili, okopali in mu nagnojili, da bo v letu dni obilo dobrega pridelka.
Bilčovs. Minulo je že dobro leto, odkar smo na našem pokopališču v Bilčovsu pokopali zadnjo odraščeno osebo. Bil je to rajni Tavčar iz Želuč. Gotovo je redek slučaj, da na farnem pokopališču počiva grobokopova lopata leto dni. Pa je posegla roka nesreče nepričakovano med nas in vgrabila, kot smo že poročali, Šuštarjevi družini v Želučah očeta. Nehote se zdi človeku, kot bi se smrt zaklela nad to mirno vasjo ob Dravi, kajti zopet je iz Želuč došla žalostna vest, da je preminula p. d. Polančeva mati. Dosegla je starost 80 tih let. Rojena je bila v Št. Jakobu. V svojem življenju je bila zelo delavna, verna, pa tudi v narodnem oziru zelo zavedna mati. Naj počiva v Bogu! A še ni bilo smrtne žetve dovolj, kosa je prestregla življenje 4 letnemu otroku pd. Lukijeve družine. Naše sožalje!
Celovec. (Razno.) Dne 3. oktobra smo doživeli pri nas silovito neurje, ki nam je prineslo tudi točo, ki je padala v velikosti kokošjih jajc kot bi jo kdo usujal iz škafa. Za par minut in vse mesto je bilo belo kot pozimi. Nad decimeter visoko je ležala na cestah še drugi dan. Največjo škodo je prizadela vrtnarjem, ki so se pripravljali na Vse svete, razkrivala je strehe in razbila na stotine oken. Izven Celovca so močno prazadeti še okolica Trga, Žrelec, Radiše. — Na trgu je sedaj dovolj perutnine in pridelkov. Sadja je razmeroma dovolj, a se opaža mnogo tujega blaga. Veliko je povpraševanje po brusnicah. — Življenje slovenske občine je v normalnem razvoju. Vsako nedeljo imamo ob 9. uri slovensko božjo službo v kapelici starega bogoslovja, istotam ob 4. uri blagoslov. Tudi celovški prosvetaši se že pripravljajo na sezono. Želeti bi bilo, da zajamejo ves slovenski živelj
v	Celovcu in h temu zamorete pripomoči tudi
vi	na deželi!
Železna Kapla. (Smrt občinskega tajnika.) Ni še minul mesec po smrti župana belske občine in že je občino zadel drugi udarec: dne 5. t. m. je umrl tudi njen tajnik g. Anton Piskernik. Rajni je bil star 62 let in je rodom iz znane ter ugledne Vrbnikove družine v Lobniku. Lani je v skromnem krogu praznoval slavje tridesetletnice, odkar je prevzel tajniške posle. Komaj štirinajst dni je bolehal na težki želodčni bolezni, dne 3. t. m. so ga prepeljali v celovško bolnico, kjer je v jutro drugega dne umrl. Bil je oženjen in oče sedmih otrok, od katerih je ena hčerka učiteljica, druga poročena v Sloveniji, dve hčerki obiskujeta učiteljišče pri celovških uršulinkah, prvi fantov obiskuje velikovško meščansko šolo, najmlajši pa je doma. Številno družinico je bridka izguba težko zadela in z njo sočustvuje vsa okolica. Pogreb dragega rajnika je bil v soboto ob veliki udeležbi ljudstva. Domači moški zbor se je od njega poslovil z ganljivo žalostinko. V odgovornem poklicu vzornemu in vestnemu delavcu hvaležen spornim zaostalim toplo naše sočutje!
Št.. Jakob v Rožu. Dolino solza so zapustili v enem mesecu trije vzgledni gospodarji naše župnije — vsi z imenom Mihael. O Mihaelu Kobintarju, ki se je ponesrečil pri sekanju drv, je naš list že poročal. Kmalu za njim je šel v večnost Primkov oče v Gorinči-čah; odlikovala ga je globoka vernost, ki ga je vsako prvo nedeljo v mesecu peljala k obhajilni mizi. Na svoj god pa je šel za njim njegov dobri prijatelj in zvesti sosed Kovačev
oče v Gorinčičah. Pred 14-timi dnevi ga je na potu k službi božji povozil kolesar in zlomil nogo in roko. Bolečinam se je pridružila še pljučnica in mu pretrgala nit življenja. Vsi trije so bili vneti člani požarne brambe. Kako spoštovani so bili med ljudstvom, je pokazala številna udeležba na njihovi zadnji poti. Žalujočim izrekamo svoje najprisrčnejše sožalje!
Podjerbeg. Sredi septembra smo pokopali starega Kolmana, moža, ki je vreden našega spomina. Življenje mu je bilo en sam delovni dan, poznal je samo dvoje: delo in molitev. Bil je orjak po telesu in moči, obenem pa prava slovenska duša. Njegov je bil izrek: Smo pa le spet postavili Grafenauerja! Blag mu pokoj!
Drobiž: Premeščena sta č. kaplana Matej Nagele v Železno Kaplo in Kandut Jože v Ro-žek. — Razpisana so mesta učiteljic v Bilčov-su, Št. Jakobu v Rožu in na Rudi. — Prihod kanclerja dr. Dollfussa je preložen na 28. t. m. —■ Z 8. oktobrom je v veljavi zimski vozni red.
—	Celovška četa luegerbiindlarjev, ki se vežba za službo pomožne policije, je minuli teden prikorakala pred nekatere celovške knjigarne, ki imajo v izložbah ilustrirane raihov-ske časopisje, in je zahtevala njihovo odstranitev. — Želji so ugodili. — Povodom trinajstletnice glasovanja so se vršile proslave v Velikovcu, Št. liju in na Urhovi gori pri Celovcu.
—	Aretirali so tajnika občine Otok Bruno Gòritzerja, ker je osumljen požiga. — Posestnik Peter iz Podkrinja, ki se je osumljen umora nahajal v dobrlavaškem zaporu, se je s samoumorom sodil sam. — Pogorela je hiša in gospodarsko poslopje posestnika Jožefa Wo-schitz, pd. Kulnika v Ingari gorici pri Žih-poljah. — Požar je izbruhnil na gradu Oster-vice in povzročil nad 20.000 šil. škode.
NAŠA PROSVETA
V Galiciji.
Petje je dobršen del naše prosvete, zato bodi pevski prireditvi v Galiciji posvečeno uvodno mesto prosvetnega kotička. Sicer pa je prireditev tudi nad vsa pričakovanja uspela. Uspeh je predvsem zasluga discipliniranih pevcev in ne najzadnje požrtvovalnosti ga-liškega g. župana, ki mu je s tem dano najlepše zadoščenje za zlobni napad na njegovo osebo v nemškem listu.
Vsa v jesenskem soncu je bila prva okto-brova nedelja, mehka in razkošna je na najučinkovitejši način vabila ljudstvo od daleč in blizu h prireditvi v Galicijo. Koj po blagoslovu so se začele zbirati pred Ogrinom, kjer je visela zastava v deželnih barvah, dobre mamice in radovedna dekleta gališke fare, prihajale so večje in manjše skupine iz Mohlič, Apač, Sel, Šmarjete, došli se naši fantje iz Borovelj, Radiš, Medgorij, Globasnice, Dobrle vesi in od drugod iz Podjune. Okusno okrašena dvorana je bila kmalu nabito polna občinstva. Točno ob Lt na 4. je stopil na oder gališki župan g. Urank ter v kratkih in prisrčnih besedah pozdravil pevce in goste. Po pozdravu je stopil na z zelenjem obdani oder zbor 60 mož in fantov. Pod veščim vodstvom g. Wrulicha z Radiš je otvoril prireditev z himno „Nmav čriez jizaro“. Občinstvo se tudi tod ni moglo ubraniti močnega utiša te mehke, domače melodije! Zbor je še dodal „Vse te uštne Ijite moje“ in otožno „Že rožce po polju cvetejo". Ubranost zbora in prisrčno podajanje pesmi, domače besedilo in vzgledno dirigiranje zborovodje so mahoma združili dvorano z odrom in v slehernem ustvarili utis nečesa toplo družinskega. Tega mehkega utiša se niso branili niti postarani očaki zavedne Encelne vesi, ki s tolikim ponosom smejo pokazati na svojo zvestobo do domačega sveta! Za pevci je v krajšem govoru v imenu prosvetne centrale pozdravil zbrane osrednji tajnik in med drugim dejal: „Dobro je, če danes spoštujemo dediščino, sprejeto od svojih prednikov: našo zemljo in našo vero. Le-ta zvestoba nam prihrani razočaranje trdega boja, ki ga bije svet okoli nas za svoj gmotni in duševni obstoj. Prireditev bodi naglas te naše zvestobe. Navdaja naj nas danes veselje,
saj je to naše stremljenje v duhu Cerkve in države, katerima pripadamo, in narekovano iz zvestobe do naroda, iz katerega smo izšli."
(Konec prihodnjič.)
Slavnostni dnevi v Št. Jakobu.
(Konec.)
Veselju, ki je ta dan vladalo pod Golico, se tudi nebo ni moglo upirati. Zvedrilo se je in sonce je prijazno posijalo na naš Rož. Z vseh strani so prihajale trume ljudi in društvena dvorana je bila že davno pred začetkom natlačeno polna. Del množice je moral ostati zunaj. Dečle so pripenjale udeležencem na prsi dehteče nageljne in rožmarin.
Ob treh je društveni predsednik g. Štikar s pozdravnim govorom otvoril prosjavo. Za njim je pozdravil navzoče č. dekan Šenk, nakar je obdravski zbor zapel nekaj narodnih. V imenu prosvetne centrale je pozdravil v jedrnatih besedah njen tajnik, za njim pa je domač fant deklamiral Župančičevo „Pesem mladine". Društveni tajnik g. Janežič je podal poročilo o dosedanjem društvenem delovanju, ki je starim lahko v ponos in mladim v spodbudo. Poročilu je sledil globoko zasnovan govor g. dež. poslanca Starca, poln dobrih misli in smernic za bodočnost. Naravno je, da ni smela manjkati tudi Miklova Zala". Društveni igralci so podali prvi prizor te pristne ljudske igre, v katerem si kmetje v zaprisegi obljubijo složnost v boju proti Turkom in pokorščino svojemu voditelju. Petje je zaključilo pestri spored akademije.
Še nečesa ne smemo prezreti: oblasti niso delale prireditvi nikakih ovir in nikdo slavja ni motil.
Bilo je nedeljsko slavje v Št. Jakobu dokaz, da ne klonemo glav in da ni v naših srcih malodušja in obupa, marveč trdna vera v zmago pravice.
Št. Janž v Rožu. Z igro „Moč uniforme" je zaživelo naše društvo v novo prosvetno sezono. Smo se res pošteno nasmejali ob mojstru Cvirnu in njegovi ljubi „Agatici“, iz srca privoščimo blamažo Židu in rubežu. Milek, kro-jač-rezač, se je končno vendarle odločil za svojo Lizko. Sicer je bila res včasih nekoliko trmasta, pa saj je pred visokim občinskim svetom obljubila, da ne bo več. Da je igra tako lepo uspela, se imajo igralci pač zahvaliti svojemu režiserju in predsedniku. So pa med igralci tudi talenti in občudovali smo še njih pesniške žile. V odmorih je donela po dvorani naša pesem. Kot bi vse te globoke melodije doživljal, je vodil g. Meliha domači zbor. Še lepša, še bolj naša je bila pesem kot igra. Da bi nas združila ta melodija v veliko vaško družino, v kateri vlada zaupanje in ljubezejn! Bili bi močni in veseli, mladi in agilni v našem društvu. — Pripravljamo se na 25 letnico našega društva. Začeti hočemo tudi z rednimi sestanki. Treba je namreč tudi resnega dela in samoizobrazbe, da bomo rastli in postali celi možje, kakoršen je bil mojster Cvirn, in naša dekleta lepa in pridna kot je bila Lizka.
Šmihel pri Pliberku. (Naši pevci.) Naš kraj slovi po lepih društvenih prireditvah in po njih ga poznajo širom dežele. Vedno spet pa se je v povojnih letih opažala neka po-manjklivost: pogrešali smo domači pevski zbor in petje, s katerim si je društvo pred vojno steklo toliko zaslug. Nenavadni pevski razmah po deželi je sedaj končno dosegel tudi našo faro, fantje so se spet vzdramili in sestavili močan moški zbor pod vodstvom svojega „kralja“. Zbor je med najmočnejšimi podjunskimi in upati je, da bo v najkrajšem času javno nastopil ter stopil v resno tekmovanje s sosedi. Mnogo uspeha!
Pliberk. (Igra.) Katol. ženska organizacija priredi v nedeljo, dne 15. oktobra ob VeS. uri pri Brezniku igro „Svojeglavna Minka", po-legtega nastopijo najmlajši, deklamatorji in pevci. Čisti dobiček je namenjen revežem.
Šteben pri Globasnici. (Pevska prireditev.) V nedeljo, dne 15. oktobra nastopijo pevski zbori iz Štebna, Kazaz in Vogrč ob 3. uri pop. v Gražarjevi dvorani v Štebnu. Na sporedu so slovenske koroške narodne pesmi. Vstopnina 30—50 g. Vabljeni!
GOSPODARSKI VESTNIK
Šestmesečni gospodinjski tečaj otvorijo z novembrom šolske sestre v Št. Rupertu pri j Velikovcu. Dekleta se bo poučevalo v gospo-I dinjski teoriji in praksi in obenem nudilo obilo srčne in duhovne izobrazbe. Prispevek, ki se lahko plača v gotovini ali naturalijah, po dogovoru. Prošnje je vložiti na vodstvo šolskih sester v Št. Rupertu pri Velikovcu.
! Zasluženo odlikovanje. Slišimo, da je dobila firma J. M, Offner v Wolfsbergu letos na razstavi v Riedu zlato kolajno za izborno koso „2 Kinder . 1 a kosa ima svoje odjemalce tudi v državah,
! v katerih obstoji industrija kos. Tvrdka je dobila | tudi druga odlikovanja in nova naročila, da dela zapet s polnim obratom. Našim čitateljem ponovno priporočamo ta domači izdelek.
Celovški trg: Pšenica 32—33, rž 19—20, ječmen 15—17, oves 15—16, koruza 14—19, grah 80—1.—, fižol 60—80, krompir 12—14, sladko seno 6—7, kislo 5, slama 5, zelje 30, repa 30, goveja mast 4.00—5.00, sirovo maslo 3.60—5.20, prekajena slanina 4.—, svinjska mast 2.40—2.80, smetana 4.—, mleko 44, jajca 13—14, kokoši 3.00—4.00, race 4.00—5.00, drva trda 4.00—5.50, mehka 3.00—4.00. — Voli 85, plemenske krave 80—1.00, prašiči 1.40—1.50, plemenski 1.50—1.60 šil.
I RAZNE VESTI 1
50.000 ljudi živi od mušic. V Mehiki živi nad 50-000 ljudi s tem, da love dan za dnem mušice in jih prodajajo ljubiteljem rib, ribičem ali lastnikom velikih akvarijev. Najbolj so se obnesle velike mreže. Ta lov seveda ne prinaša bogastva, vendar pa omogoča številnim družinam skromen zaslužek. Za kilogram mušic plačajo nekako 3 šil. Lahko si mislimo, koliko časa in truda je treba, da jih nalove 1 kg in kako krvavo je ta denar zaslužen.
Južnokoroška gospodarska zadruga
v Sinči vasi
Zadružni prostori v Sinči vasi se s 1. oktobrom otvorijo
Jtahufi iita,
ftiodaja kmetijskih jiofoekičin, zaloga cementa	l26
Na kili trpeči
morejo se brez bolečin, brez motnje poklica, naravnim ort.-meh. potom
znebili svojih bolečin in težkoč
samo potom uporabe mojih avslrlfskih in nemških patentov.
(Avstr, patenti 127566 in 115037 in 127559, nemški patent 532082 in švicarski patent 158978.)
I Predvaja se brezplačno in brezobvezno pri naslednjih podružnicah :
Beljak : v hiši gostilne Lamm na Glavnem trgu, v ponedeljek, dne 16. oktobra od 8.—-2. ure. Velikovec: Glavni trg21 vhiši gostilne ,,Gold. L0\ve“, v torek, dne 17. oktobra od8.—2. ure.
ŠL VldobGHnl: vhiši gostilne Bahnhof, Friesacherstr., v sredo, dne 18. oktobra od 8.-2. ure.
Eno stalno dohajajočih zahvalnih pisem:
Moja desnostranska kila, ki sem jo imel že 17 let, je popolnoma izginila s pomočjo uporabe Streifenederje-vih patentov brez težkoč in brez motnje poklica. Od moje bivše bolezni ne opazim ničesar več niti v slučaju, da moram izvršiti najtežja dela. Vsekakor čudovita iznajdba za vsakega na kili trpečega!
Leitersdorf 85, pošta Preding, dne 17. septembra 1933.
Johan W alter.
Potrjeno po trškem občinskem uradu Preding (Štajerska)
Pustite si poslati mojo poučno ilustrirano brošuro proti vpošiljatvi dvakratne pisemske pristojbine neobvezno in brezplačno. Varujte se ponarejanj.
Pazite, prosim, natančno na moje ime, na moje dolgoletno izvrševanje poklica v Avstriji in na moje naj-novejše patente ! Tisoči na kili trpečih so se z uporabo mojih patentov osvobodili svojih bolečin. 128
F. G. SIrelleneder.Furstenfeldbruck b.Miinchen
Lastnik: Pol. in gosp. društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu. — Založnik, izdatelj in odgovorni urednik: Žinkovsky Josip, typo^raf, Dunaj, X., Ettenreichgnsse 9. Tiska Lidov*
tiskarna Ant. Machàt in družba (za tisk odgovoren Josip Žinkovsky), Dunaj, V., Margaretenplatz 7