Poštarina pavSalirana v SHS.
ŽELEZNIČAR.
Glasilo f9Strokovnega društva železničarjev11 za Slovenijo.
Izhaja vsahega 1. v mesecu.
Nefranklrana pisma se ne sprejemajo. — Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in upravništvo
se nahaja v Ljubljani, Šelenburg. ul. 6. Naročnina:
za celo leto  K 19 20
za pol leta............. 960
za četrt leta........... 4 80
Posamezna številka K 1'60.
Štev. 11.
V Ljubljani, 1. maja 1921.
Leto XIII.
Prvi maj.
(Ob obletnici preganjanja železničarjev.)
Prvi maj je delavstvo vsega sveta iz lastne volje uvedlo kot praznik, da ta dan manifestira za delavske pravice ter protestira proti kiivicam in uredbam, ki niso v interesu človeštva, marveč jih je uvedel gospodujoči razred za to, da vzdržuje in brani z njimi sedanji krivični diužabni red.
Letošnji prvi maj praznuje proletkrijat v zmislu sklepa strokovne internacijonale v znamenju socijal zacije obratov. To je zahteva, ki šele omogoči proletarijatu kontrolo nad produkcijo in razdeljevanjem blaga ter vpogled v narodno gospodarstvo ter sood-ločevanje v delavskih in delovnih vprašanjih.
Prvega maja protestira delavstvo proti militaiizmu, zahteva razoroženje, revizijo mirovnih pogodb in samoodločevanje narodov, kar vse je še ali nerešeno, ali pa rešeno v socijalno škodo celih držav in narodov, zlasti pa proletarij&ta. Opravičena je tudi zahteva po rešitvi gospodarsk h problemov po načelih medaarodne solidarnosti.
To so zahteve v splošnem. Železničarji pri nas pa imamo še specijalne zahteve, kakor zahtevo, da se vse odpuščene železničarje sprejme zopet v službo, protest proti militarizaciji železniških postaj, protest proti 24urnem delavnem času, ter najodločneji protest proti poslabšanja železničarskega zavarovanja, ki ga pripravljajo vladajoči krogi.
Prvi maj nas opominja, da se strnemo v močne organizacije ter pokrepimo delavsko solidarnost v boju za vse te zahteve in pravice.
Kakor vse drugo delavstvo, se bomo tudi železnica»ji po možnosti pridružili maj-
skemu slavju v zavesti, da smo del delavskega razreda, ki si mora v slogi in boju izvojevati svoje pravice, svobodo, enakost in bratstvo.
Prvega maja naj se zbudi v vsakem železničarju zavest, da smo člani velike družine proletariiata, ki se bori za socija-lizem proti vsem krivicam in reakciji. V nas naj vzklije ljubezen do nas samih, do tovarišev in naših svojcev. In ta ljubezen in zavest nas bo vodila v boju proti krivicam ter proti vsem tistim, ki naš narod zatirajo ter nam kratijo človeške pravice. Ob tej zavesti bo naš boj jeklen in uspešen.
Spomnimo in zavedajmo se tega!
To bodi naš prvi maj ob obletnici preganjanja železničarjev!
Slava prvemu maju!
Savez Ž. i. T. R. J. je krenil na druga pota.
V Zagrebu seje vršil 27. in 28. III. 1.1. kongres „Saveza“, ki je kakor posnemamo iz poročila zavrgel z revno glasov taktiko prejšnjega vodstva in krenil Da pot demokratizma. Zavrgel in obsodil je komunistični teror, ki je v smislu 21. točk moskovske internacionale povzročil toliko zla med delavskimi masami, posebno pa med železničarji.
Poročevalec sodr. Krekič je neusmiljeno bičal politiko zahrbtnih obrekovalcev, ki so znali na posebno rafiniran način izpodkopati ugled previdnejšim sodrugom, da so na ta način zavedli maso na pota ilegalnosti, katera je izvila železničarjem najboljše orožje — organizacijo iz rok.
Savez Ž. i. T. Ii. S. J. je mrtev — zbudili ga ne bodo ne Kavriči, pa tudi Žorgi ne. Na njegovih razvalinah pa vstaja nova .organizacija »Savez železničarjev Jugoslavije“ Kuvrič, Curič, Palančii in fcorge so pobrali kopita in zapustili torišče njih neslavenega delovanja, prokletstvo delovnih mas jim sledi.
Ali s tem izčiščenje „Saveza“ še ni končano. V Sloveniji se nahajajo še ljudje v „Savezu“, ki so na satanski način blatili v. e, kar ni slepo verovalo v 21 točk moskovske internacionale. Dokler se ti škodljivci delavskega gibanja ne odslranijo, toliko časa ni misliti za enotno železničarsko organizacijo.
Če pomislimo, da je bila zloglasna „Ob-znana“ naperjena proti delavskemu gibanju in v prvi vrsti proti onim elementom, ki so tvorili po poročilu tajnika „Saveza“ komunistične celice v sindikalnih organizacijah, ne moremo razumeti zakaj se je pustilo še v obeh odborih reprezentante teh cel c. V Sloveniji se ni spremenilo v tem pogledu ničesar. Ravno ti neznačajneži kandidirajo neovirano na komunistični listi za občinske volitve. S tem pa je doprinešen dokaz, da se niso prav nič poboljšali, samo potuhnili so se in, da čakajo na ugodno priliko, za na-daljevanjo razdirajočega dela. Ko se je pričelo čistiti v Sivezu, petem se ne sme vstaviti to čiščenje na pol poti, ker le tedaj, če sp bode „Savez“ dobro osnažil, je dan predpogoj za njegovo popolno ozdravljenje. „Strokovno društvo železničarjev“ ne sme in ne more pristopiti ujedinjenju s Savezom, dokler niso odstranjeni glavni vzpoki razcepa, ker nočemo biti igrača biezvfstivh klivetarjev. Č9 so morali Kavriči in Čuriči odkuriti, čemu
LISTEK.
Zapiski blaznega alkoholika.
(Dr. Meinert), posneto iz „Svobode“.
(Dalje.)
III
Beg. — Hipnoskop — Smrtni skok.
Vedno bolj se mi je bližal oni tienotek, ko ne bom imel več nobeni ga denarja. Svojo službo sem ostavil, k svojim prijateljem ne maram, ker nočem, da bi me videli, zato sklenem peljati se, k svojemu bratu v L.; ki je sedaj gotovo že doma, ker me ni našel v mojem stanovanju. Ko pridem na kolodvor vidim takoj z rajnih obrazov, da že vsi vedo za mojo namero. Kupim si vozni list, spijem še par vrtkov piva in vstopim v voz za kadilce. Voz pa je bil že sKoraj poln, in sicer samih mojih zasledovalcev. Veliko so šepetali med seboj, da me na postaji L. počakajo in odstranijo. Ko me eden napade s psovkami: „Ti potepuh ničvredni,“ sedem k njemu in mu ostro pre-
povem, da bi me še dalje zbadal. On je sicer zatrjeval, da ni nobene besedice iz-preguvoril, pa kaj, ko se je lagal. Ko pridem na postajo v L., skočim hitro v voz, a moji zasledovalci za menoj. Ukažem vozniku, da me pelje še naprej od bratovega stanovanja ter mu takoj plačam. Med potoma skočim z voza hitim nazaj in kmalu prisopiham v tretje nadstropje hiše, kjer je stanoval moj brat s svojo ženo. Ko sta me zagledala, videla sta takoj, da z menoj ni vse v redu. Takoj jima povem, kako me preganjajo in da tudi v tej hiši slišim šepetanje svojih zasledovalcev. Oba me tolažita, da si to samo dom šljujem, pa nič ni pomagalo. Komaj smo se vsedli k mizi, že slišim ženski glas: „Ti tepec neumni, ako meniš, da nam u:deš, se zelo motiš. Mi smo ti takoj za petami in tudi tvoj brat je na naši strani.
„Ali ste slišali?“ vprašam brata.
„Kaj neki?“ reče brat.
„Kaj neki! glasove: Vidva nista tukaj sama. V hiši so skriti tudi moji sovražniki.“
Zastonj sta pritrjevala, da ni nikogar v stanovanju razen sinka, ki pa že spi. Pokazala sta mi vse sobe, vse preiskala po kotih in ničesar nismo našli, toda kaj, saj sem razločno <ul pogovor onih treh, ki so mi napravili pro.Šlo noč tako grozno. Med obedom začujem naenkrat neki šum in čuden duh se razširi po sobi, ko bi kdo spustil v tek stroj za elektriziranje. Pri tem me je zabolelo na levi strani blizu srca. Moral sem, četudi nisem hi tel, prekiniti svoj razgovor in goveriti, kar nisem hotel. Toliko moči sem še imel, da sem de.al domačim: „Sedaj bora prisiljen govoriti proti svoji volji in proti resnici. Žena Z. me hipnotizira in ukazuje, da izpregovorira besede: „Jaz — sem — v Draždanih — otroka — umoril!“ „Pusti vendar enkrat že take neumnosti, Ernst,“ prekine me brat, „poglavitna stvar je, da se enkrat dobro prespiš, potem se že jutri znebiš vseh nezmisli, ki te danes nadlegujejo.
Toda skrivnostni glas me je vedno begal: „Hočem te hipnotizirati s hipno
se ne izključi tuli slovenska Kaviiče in Ču-riče, ki so bili slepo orodje teh fantastov in zagovornikov moskovske internationale. Oni niso razbili le „Savez“, marveč razbili so tudi nebroj ostalih stan vskih oiganizacij ter okle-vetali vse, kar je bilo pošteno in delavno v delavskih organizaeijah. Pošten železničar se sramuje sedeti s temi breznačajneži pri eni mizi.
Ta naša trditev je podprta v poročilu „Železničarja“ štev. 1. ki ga dobesedno prinašamo. „Železničar“ prinaša pod zagla^jem: Osebno blatenje koi bojevno .orožje. — Da se zakrijejo prave tendence in uničevanje Saveznega orgaDa ter rušenje kongresne avtoritete in uničijo sklepi o mednarodnih zvezah in o strankarsko-politični nevtraliteti Saveza, počelo se je osebno blatenje do ogabnosti. V direktivah 21. predpogojnih točk, za vsprejem v III. Internacionalo, se glasi tozadevno, da se tiste, ki se brezpogojno ne pokoravajo strankinim direktivam „sistematično in brez usmiljenja žigosa“ (točka 1.).
Točka 2 pa določa: mora se redno in po gotovem načrtu iz, za svet manj ali bolj odgovornih mest delavskega gibanja, odstraniti reformistične elemente ter jih nadomestiti s povsem zanesljivimi komunisti, to se pravi, podeliti mesta tistim, ki hočejo brez ugovora izvrševati dane direktive, toda brez lastne glave.
Držeč se teh direktiv, žive mase naših solrugov v bedi in čakajo na akcije, da bi popravile svoj bedni položaj, raztrgane so bile od dne do dnč, zastrupljene in nalagane, za kar so bili odgovorni edino le centrumaši in socialni patrioti in ne bo dotlej boljše, dokler se teh ne odstrani iz delavskega gibanja. Nihče ni bil preslab, nihče prejsk za določene „celice“, katere so imele nalogo osvajati strokovne organizacije.
Tako se je o najboljših članih odbora govorilo, da so „žuti“ da so „pokradli denar“, da so v zvezi s policijo, da so denunci-rali, da so vsak dan pri direkciji.
Dalje piše: Namesto sistematičnega dela pri kulturni povzdigi širokih mas, ki so se zbrale v organizaciji, je započilo odbijalno blatenje in demoraliziranje članstva, od katerega so se mogli ravno isti, ki so preje najaktivneje sodelovali, potegniti iz gibanja,
skopom, z inštrumentom, ki ga goni elektrika. S tem si lahko vse podtaknem, tudi umorim te lahko. „Kajne, ti umreš, da ne napraviš sramote svojim domačim?“ „Sedaj me bodo umorili,“ zakličem; „pravijo, da mi najprej zmrznejo noge in potem vse navzgor do glave. Sedaj so pričeli. Brat in žena sta bila vsa prestrašena; ako sta hotela kaj ziniti, zamahnil sem z roko, naj bosta tiho. Moje noge so mrzle kakor led, zdaj sta zmrzli že koleni ... „Žejen sem.“ — „Prinesem ti vode,“ pravi žena bratova. „Da, le pij vodo, boš lažje umrl,“ zašepeta skrivnostni glas. Pil sem in čutil vedno hujši mraz, voda mi je čudno ugajala; najbrže je bila zastrupljena. „Ali, kako mirno in brez srca mi daste strupa, no, pa saj je bolje takoj umreti.“ Potem zakričim s Čudno bolečino pri srcu: „Sedaj — sem —mrtev!“ „In vendar ne gre,“ zašepeče skrivnostni glas, „ima še premočno voljo, ne moremo ga končati. Toda lahko ga mučimo. Kakor vidiš, si ti izvrsten medij (sredstvo) za nas, zato te hočemo 'porabiti. Dvoje si labko
ker se jim je pristudila gonj», ki so jo uprizorile „celice“ povodom svojih akcij za osvajanje strokovnih organizacij.“
Da je sodrug Krekič tako poročal je razumljivo, ker je Krekič vedno zagovarjal demokratizem proti diktaturi. Ali, da je moral Petrič prestavljati njegov referat, ki obsoja vse njegovo dosedanje delo v železničarski organizaciji, to je za njega hud», ali prepotrebna pokora.
Ali ker je bila na kongresu sprejeta resolucija, v kateri se naglasa, „v izvedbo edinstvene organizacije železničarjev cele Jugovi ivi_je, se nalaga upravi Saveza naivečja faktičnost in obzir, obstoji upanje, da bode uprava upoštevala našo lojalno kritiko in odstranila one uzroke, ki nas ločijo od edin-«tvene razredno zavedne železničarske organizacije v Jugoslaviji.
Reakcija na delu.
Z občudovanja vredno naglico izvršuje reakcija udarec za udarcem delavnemu ljudstvu. Od časa zloglasne Draskovičeve „Ob-znane“ ne mine dan. ko nebi vlada poostrila „Obznano“ ali pa naredila drugi napad na delavstvo. Dne 15. aprila je izšla naredba, po kateri se sme ukiniti osfmuini delavnik v malih obratih. Centralna vlada je napravila s to naredbo krut atentat na socijalno zakonodajo, ki je najbrže le prvi poizkus reakcije.	4
Dne 19. aprila je sklicalo poverjeništvo za trgovino in obrt v Ljubljani anketo, na kateri naj bi se določilo, kakšni obrati spadajo v mali obrat. Na anketo so bile povabljene strokovne organizacije in strokovna komisija.
Gospodje zastopniki obrtnikov so zahtevali, da se smatraj vsaka obrt, ki ima do 20 delavcev brez vajencev za malo obrt in naj se v vseh takih obratih delavni čas podaljša. V Sloveniji naj se osemurni delavnik sploh ukine; delavstvu, ki se je borilo petdeset let za osemurni delavnik in ki ga je v svobodni Jugoslaviji končno izvojevalo, naj se mu zopet odvzame!
Naši sodrugi so situacijo takoj spoznali, in prišli do"zaključka, da nimajo na anketi nič iskati in o osemurnem delavniku, sploh ne razpravljati, kje nai se ukine in kje ne,
izbereš. Ali te vtaknemo v luknjo ali pa v norišnico, da te bodo tam imeli za poskusnega kunca. S tem boš vsaj nekoliko služil vedi in ljudem.
Sedaj pa je bilo tudi bratu in njegovi. ženi že dovolj. Moral sem iti spat, sicer mi je grozil, da ugasne luč. Še enkrat smo. presvetili vse prostore. Brat in žena sta rekla, da je vse v redu, in me pustila samega v sobi.
Kmalu začujem na hodniku pred sobo glasno govorjenje. Zdelo se mi je, da so glasovi mojega brata, mojega prijatelja in njegove žene.
„V ušesa ga ustrelim, ako spi,“ je dejal moj znanec, „in če ne spi, poženem mu kroglo skozi oko.“ „Ali tako dobro zadenete v temi?“ ga vpraša moj brat. „Popolnoma siguren je moj strel. Ubil sem že nekaj Kitajcev in danes sem uprav v ta namen kupil dva psa, da sem se vadil v streljanju. Psa še sedaj ležita na dvorišču.“ Ali je mogoče, sem si mislil, da me res hoče moj prijatelj ustreliti in da brat pri-
temveč ostati na stališču, da osemur i delavni čas velja za vse delavce v vseh obratih !
Le tako naprej, gospodje, ako hočete delavstvo izzivati, svobodno Vam! Besedo ima strokovna komisija in pa delavstvo.
Že zopet „Obznana“.
Za časa lanjske železničarske stavke, katero je vlada s silo zatrl», jepriš'o 24. aprila na Zaloški cesti do streljanja na demonstrante. Posledica tega Dapada na neoboroženo delavstvo je bila: 14 mrtvih in še večje šfevilo ranjenih.
Ljubljanski proletarijat je sklenil, da s skupnim pohodom in nagrobnim govorom proslavi spomin žrtev kapitalističnega nasilja. Ljabljanska policija je določenemu govorniku prepovedala nagovor in to 1 aje po naročiln vlade. Sodrug Golouh, ki je bil določen govornikom, je poslanec, toraj po vseh parlamentarnih običajih imun, in vendar se mu je prepovedalo govoriti.
Vemo sicer, da je močnejšemu dovoljeno vse, ali civilizirani državi in njenim upraviteljem tako postopanje nikakor ne pristoja.
Vsekakor moramo v imenu državljan.-ke svobode proti takim odredbam najodločneje protestirati in obenem konštatirati, da s takimi ukrepi ne bo nihče zabrisal sledu krvi, ki jo je prelila po nedolžnem klerikalna reakcija lani 24. aprila, katere sloves varuje sedaj radikalnodemokratski režim.
Ta čin dokazuje obenem, da je slavna „Obznana“, ki je karakteristikon reakcije v naši državi, naperjena tudi proti naši stranki, torej proti delavstvu sploh.
O zadevi bo izpregovoril socialistični klub primerno besedo v konstituanti.
Delavstvo! Obsodi kapitalistični režim pri sedanjih volitvah, režim, ki ščiti celokupno reakcijo, in ki je naperjen edinole proti delavstvu.
Proti ukinjenju osemurnega delavnika.
Dne 25. apr. zvečer se je vršil v Mestnem domu v Ljubljani javni shod strokovno or-gan’ži;anega delavstva. Shod je otvoril sodr. TokaD, predsedoval je sodr. Zore, zapisnikar
trjuje temu, saj vendar nisem storil nič zlega.
„Že zopet slepari,“ oglasi se ženski glas „zato pač ne sme tako lahko umreti.“ Ali ni sram te ženske, izmišljati si take grozovite nakane, to je lepa ženska, lej! „Ti lopov,“ odgovori ženski glas, „sedaj me zopet žali. Ne zasluži, da bi ga ustrelili, tega treba prav počasi mučiti do smrti. Dovolite gospod, da vašemu bratu najprej polomimo kosti, predno ga umorimo ?“ „Naredite kar hočete,“ zašepeče brat, „meni se nič več ne smili.“ To je torej moj brat, sem si mislil, ki se mi je vedno tako dobrega kazal. Mirno gleda, kako me hočejo končati, strog je z menoj, dočim v svoji mačji ljubezni vse izpregleda svojemu razposajenemu otroku. „Ali slišite kaj pravi?“ zašepeče ženska mojemu bratu, „pravi kako potuho dajete svojemu sinu, ki je najpored-nejši otrok, kar jih je kdaj videl.“
„Tako govori,“ reče brat, „potem pa napravite ž njim, kar mislite, samo pokličite me, ko bo ležal na dvorišču, jaz ne
je bil s idr. Pečnik. V temeljitem govoru je opisal zgodovino osemurnega delavnika ter ožigosal reakcijonarni sklep beograjske vlade najprej sodr. Tokan in še sodr. Bartulovič. Obznana je šola za delavstvo, ukinjenje osemurnega delavnika je tudi šola; združila pa bo delavstvo zopet v eno fronto kapitalistična palica. Oba govornika sta zavrnila ukinjenje osemurnega delavniba v mali obrti z vso odločnostjo in do zadnjega kotička zbrani poslušalci so med ogorčenimi protesti pritrjevali iz\ajanjem. Mnogo delavstva ni dobilo prostora v dvorani in na galeriji.
Po obeli govorih je shod soglasno sprejel protestno resolucijo, ki se predloži deželni in centralni vladi s pozivom, da preneha s sedanjo reakcijonarno politiko.
Odprto pismo
na mlnislra za Socialno skrbstvo in na ministra Saobračaja v Beogradu.
V času prevrata so valovale od italijanske fronte milijonske armade vseh narodnosti nekdanje Avstro-ogrske preko naših poljan nazaj v domovino. Bili so to demoralizirani ljulje, ki so hoteli domov in to za vsako ceno. Do skrajnosti obupani, lačni, žejni, uničeni po večletnem hlapčevstvu, so nam bili resno nevarni. Neroden in pomanjkljiv transpoit teh silnih množic, bi pomenil naj večjo nevarnost za našo domovino. Slovenski železničarji so brez razlike stanu, od najnižjega do najvišjega, to nevarnost uvideli ter z naravnost vzorno disciplino in nadčloveško požrtvovalnostjo, neštetukrat v življenski nevarnosti, vršili svojo dolžnost. Pozabili so takorekoč na lastno ženo, na otroke, na svoje zdravje. Noč in dan so stali na. svojih mestih, po več tednov niso menjali obleke, kajti domovina je bila v nevarnosti in v resnici so bili železničarji tisti, ki so jo rešili takrat splošnega ropanja in krvave moritve, katera ji je pretila po podivjani in oboroženi soldateski.
Zadržanje slovenskih železničarjev v času prevrata je zase zlat list v zgodovini osvobojenja in združenja naše domovine. Človek bi mislil, da se toliko in taki delo ne pozabi tako hitro.
maram s tem imeti nikakega posla. Natančno sem cul, ko se je brat po teh besedah vrnil v svojo sobo. V smrtnem strahu sem ležal v postelji in čakal trenotka, ko planejo po meni. Zatrjeval sem si, da to ni mogoče, toda vse sem tako jasno čul, da je bil vsak dvom izključen. „Ključ v vratih je znotraj,“ je spregovoril moj znanec, treba, da ga izbijemo v sobo. In res, kmalu čujem, kako je padel ključ na tla. Takoj nato zagledam belo žensko postavo, ki sili skozi vrata „Nazaj, ali vas ni sram!“ zakričim in ženska izgine. Toda komaj se zopet dobro zavem, že stojita pred menoj dva človeka z zagrnjenima obrazoma,
„Tako ravno v desno oko meri, zašepeta eden, in takoj zagledam cevko, napeto proti svoji glavi. „Pomagajte, pomagajte!“ zavpijem in človeka izgineta. A kmalu se zopet vrneta in prvi reče: „Kar s kladivom ga udarim po glavi.“ — „T>da on še ne spi,“ reče ženska, „treba še počakati.“ In zopet sta odšla. Nato pa pride moj brat k vratom in zakliče„Cuj, to vendar ne gre,
Toda ta strašni čas je minil, počasi so se vrnile normalne razmere. Ljudje so pozabili vse grozote vojne in pravtako na nevarnost, ki jim je pretila ob prevratu, ter s tem tudi na tiste, ki so to nevarnost odvrnili — Da železničarje. Niti na merodajnih mestih ne uvidijo, koliko dobroto so storili ti sužnji svojega dela domovini, ki je bila v veliki nevarnosti.
Ali bi bilo sicer mogoče, da so kar na tisoče železničarjev pahnili iz službe, ko so se ti borili edino le za košček kruha? Reklo se je takrat, da služi stavka železničarjev povsem diugim namenom, da hočejo razbiti državo in B)g zna kaj še vse. Pa naj bo stvar že taka ali taka, gotovo je le, da bi v spominu na v»o požrtvovalnost in na velikanski napor v času prevrata, merodajne oblasti morale postopati milejše, kajti, če bi bili pogledali globlje, bi bili videli, da je bila večina le zapeljana. S pametnim proučevanjem razmer in pravilnim postopanjem, bi bili dosegli gotovo boljši uspeh. Pedagogika s palico je že davno prenehala v vseh modernih šolah. Kar ni za otroka, je za odrasle še tem manj. Gospodi zgoraj se nikakor ne zazdi izkazati železničarjem vsaj malo hvaležnosti za nj h požrtvovalnost v fasu prevratu.
Železničarji v Sloveniji imajo dokaj dobre postave glede zavarovanja zoper nezgode. Te postave veljajo vendar samo na teritoriju nekdanjih avstrijskih dežel, torej za Kranjsko, Štajersko in Dalmacijo, v kolikor pripadajo naši državi. Kakor hitro vendar je kak železničar prestavljen v ozeml e prejšnje Ogrske (Hrvatska, Slavonija, Vojvodina, Medjimurje) ali v Srbijo» takrat izgube te postave zanj vso moč in on podleže v slučaju nezgode staromodni ogrski postavi, kar pomenja zanj zelo obiutno izgubo že pridobljenih pravic.
Takih primerov je že precejšnje število na razpolago. Bili so prestavljeni iz Slovenije edino le iz „službenih ozirov“ v navedene pokrajine. Mnogi so ponesrečili. Obrnili so se seveda na „Železničarsko zavarovalnico zoper nezgode v Ljubljani“, ki pa jih je kratkomalo zavrnila in poslala k „Zemaljski blagajni za potpore bolestnih radnika i za osiguranje proti nezgodama v Zagrebu“.
da delaš tak ropot, zgoraj in spodaj spijo ljudje.“ „Zakaj parne ho?ete umoriti? „Saj so bili že v moji sobi,“ odgovorim. „To je sama domišljija,“ me zavrne brat, miren bodi in ne kriči tako grdo. Cul sem pa natanko, ko je zašepetal: „Le dajte ga, sicer nam vzbudi celo hišo.“
„To treba itak hitro napraviti, ker se meni mudi dcmov,“ reče znanec; in po odhodu mojega brata dostavi ženi: „Jaz grem naprej, ako ne spi in bi hotel kričati, mu vržem odejo čez glavo, pot^m ga pa zgrabimo in zvežemo, najprej razčlenfcamo roke, potem noge, ga vržemo skozi okno, zakričimo na pomoč, hitimo na dvorišče in prinesemo v sobo mrliča nazaj.
Pot me je oblil, sape mi je zmanjkovalo. Ako sem že tako daleč, da bi me |tako mučili, teda.j storim to rajši sam. H:tro vstanem, odprem okno, skočim nanj, pogledam pod seboj na dvorišče.
Letel bi čez tri nadstropja, gotovo sem zdrobljen na tleh. Toda ali morem skočiti na dvorišče? V tem zagledam v mesečni
Tako postopanje gotovo občutno škoduje železničarjem iz Slovenije, ki se jih prisilnim potom prestavlja v druge pokrajine naše države, kjer nujno potrebujejo izobraženega želez, osobja. Včasih se jih je prestavljalo z izrecno pripombo, da obdrže vse stare pravice. Danes vendar, se jih kar meni nič, tebi nič oropa tako važnih pravic.
Vprašamo: Ali so vse te razmere gospodoma ministroma znane in kaj se misli ukreniti, da bi se železničarjem iz Slovenije v slučaju premestitve ne kratile njih dosedanje pravice?
Ali pa naj železničarji iz Slovenije zares mislijo, da se bo želja po Habsbur-govcih uveljavila tudi v naši državi?
Dopisi.
Dne 3. aprila t. I. se je vršila v Celju
v gostilni „Na zelenem travniku“, konferenca prigovnih paznikov in obhodnikov. Na konferenci je bilo 13 delegatov; centralo sta zastopala sodruga Kopač in Marn.
Predsednikom je bil izvoljen sodrug Felicijan, ki je na kratko obrazlužil pomen konfetence ter dal besedo sodr. Kovaču.
Le-ta je v daljšem govoru pojasnil položaj tega osobja zagotavljajoč mu potrebno podporo društva. Ali on snatra, da je smatrati ta sestanek za predkonferenco. Po daljši debati se sklene sklicati drugo konferenco, katera naj se vrši v nedeljo, dne 5. maja 1.1.
Razpravljalo se je o službi, ki je postala neznosna vsled podaljšanja delovnega časa; o izplačilu čezurnika za prog. paznika o službeni obleki, službeni pragmatiki in o drugih stanovskih zadevah.
Sodrug predsednik je s pozivom na prist p k Strokovnemu društvu železničarjev zaključil k nferenco.
Maribor. Dne 18. aprila se je vršila konferenca zaupnikov mariborskih železničarjev. Na to konferenco so bili povabljeni zastopnik pokrajinkega tajništva, tajnik Sa-veza in sodr. Kopač za „Strokovno društvo železničarjev za Slovenijo.
Dnevni red te konference je bil poročilo glede razcepa in poročilo kongresa „Saveza“, ki se je vršil 27. in 28. marca v Zagrebu.
svetlobi na desno balkon z ograjo. Ako tja skočim in zakličem na pomoč, čujejo me sosedje. V tem pa zaškripljejo vrata v sobo, jaz pa skočim hitro vprek črez propad in priletim Sredi na balkon. Kolikor sem mogel, sem pričel kričati na pomoč. Prvi se oglasi moj brat. „Za božjo voljo, kaj vendar počneš, to je vendar od sile; ne morem več tega prenašati, nuja žena gre po stražnika.“ „Kaj noriš, pri tem skoku bt bil lahko telebnil na tla.“ Jaz pa stopim na balkonu k vratom, ki vodijo v kuhinjo in ne pusiim nikogar blizu. Ko pride brat, mu pravim: „Jaz ne ostanem več pri vas, muk je dovolj, pošlji po rešilni voz, da me popelje v kak zavod kjer mi nihče ne bo mogel nič hudega storit'.“ Brat mi je dal nekaj svoje obleke, žena pa je šla k sosedovim, naj gre ; eden na policijsko stražnico, sama pa je šla po ključavničarja, da odpre Ernstovo sobo. Kakor večnost so se mi zdeli trenutki, ko smo čakali na voz; vsak hip sem mislil, da prodro moji zasledovalci iz svojih skrivališč in na« končajo z mučenjem. (Dalje prih.)
Stran 4.
ŽELEZNIČAR
Stev. 11.
Sodrng Postrak je sporočil, da na žal se ni nikdo odzval povabilu razen sodrug Kopač, kateremu podeli besedo k dnevnemu redu.
Sodiug Kopač je v nad 2 urnem govoru pojasnil položaj, ki je nastal v „Sivezu“ in da smo bili prisiljeni ločiti se od organizacije, ki je zasledovala drnge tendence kakor bi jih bila morala.
Glede kongresa Sa\eza Ž. i. T. R. J., ki je prenehal s svojim neslavnim delom, je poročevalec objasnil položaj v smislu uvodnika v tej številki „Železničarja“.
Po kratki debati se je sklenilo sklicati ob'ni zbor krajevne skupine Maribor II. Strc-kuvnega društva železničarjev Slovenije, kjer se izvoli odbor za nadaljn.,e poslovanje te skupine, nakar je predsednik zaključil s primernim govorom konferenco.
Na ptujski kolodvor je dne 17. aprila t. 1. pripeljal k popoldanskemu vlaku vojak srbske narodnosti nekega mladeniča, ki je bil prav po balkansko zvezan. Obe roki sta bili nad komolcem preko hrbta zvezani s debelo vrvjo.
Potovalno občinstvo je glasno protestiralo proti tako nečloveškemu postopanju.
Merodajne oblasti naj že vendar enkrat opuste taka nečloveška postopanja. Tudi z aretiranci naj se človeško postopa.
Društvene vesti.
Iz razni i krajev prihajajo pr,tožbe, da predpos avljeri žugajo našim članom, ca bodo odpuščeni iz službe, če ne pris opijo k uZvezi*.
Ker je tako postopanje nezakonito, poživljamo naše člane, da nam takoj javijo vsak tak slnčaj in naj to s pričami izgotovijo, da bodemo za vsak tak slučaj na zat' merodajnem mestu uložili naš protest in s tem naredili konec takemu terorju.
Tajništvo.
Odpuščenim železničarjem na znanje:
Na predlog sodr. Kopača, je železniški minister odredil komisijo, ki naj na licu mesta zasliši odpuščence.
Komisija v Sloveniji je dovršila svoje delo. Upamo, da bodejo predloženi sodrogi v kratkem zopet sprejeti v službo.
Vsi oni, ki so bili potom naše organizacije za zopetni sprejem predloženi, pa niso bili zaslišani, naj se javijo tajništvu Strokovne organizacije za Sluveaijo, Ljubljana Šelenburgova ul. 6/11	Tajništvo.
Centralno vodstvo Strok, društva za Slovenijo, sklicuje v nedeljo 5. maja konferenco progovnih paznikov in obhodnikov v Celje, gostilna „Na zelenem travniku“ in sicer:
Od 10. dop. do 1 pop. se viši konferenca progovnih paznikov in obhodnikov ; od 2. ure pop. naprej pa konferenca kretnikr.v in nad-kretnikov. Delegatje se morajo izkazati s pove«ilnimi pismi.
Tozadevni predlogi naj se pošljejo najkasneje do 3. maja na tajništvo Strokovnega društva železničarjev, Šulenburgova ulica 6/II v Ljubljani.
Dnevni red konference je:
I.	Splošen položaj gori citiranih službenih sknpin.
II. Zahteve tega osobja.
III. Organizacija.
IV. Riznoterosti.
Vestnik uprave. Blagajničarji podružnic in uplačevalnic naj se ravnajo po sledečih navodilih:	1. Pristopnina za nove člane
znaša 8 K, katero je oddati centrali. 2. Mesečni prispevek aktivnega železničarja je 16 K, od teh ostane podružnici (uplačeval-nici 3 K, ostalih 13 K pa pripade centrali.
3.	Upokojenci prispavajo mesečno 4 K; oddati jih je centrali. Iz diugili organizacij prestopivši člani obdržijo vse pridobljene pravice, ako dokažejo, da z uplačevanjem niso zaostali, ali pa zaostalo članarino naknadno plačajo. V olajšavo kontrole, se naprošajo blagajničarji, da navedejo na kupone vedno številko članske knjižice. Obračune naj bi sklepali vsaj do 15. vsacega meseca.
Književnost.
Vsem, kf so dobre volje. Začetkom meseca majnika začne izhajati družinski list „Kres“.
Prinašal bo poleg lepih, ljudstvu razumljivih ppisuv, zabavnih in poučnih člankov tudi slike, ter dopise in navodila vsemu, kar potrebuje človek, ki hoče biti vreden član čhmšKe družbe. V posebnih oddelkih bo obravnaval poučno in praktično vso predmete, ki zlasti bodo velike važnosti za izobraževalna društva po mestih in deželi. Naloga lista je užgati vsem si ca za lepo in dobro ter vzbuditi smisla za vse one panoge, ki so danes velikemu delu ljudstva tuje in neznane. Popisi mest, narave, tovarn in znamenitosti s slikami, bodo seznanjale naše ljudstvo z zunanjim, modernim svetom in mu prinašale novih virov znanja. Lepe povesti in pesmi in izbrani zabavni dd pa bo zabrisal in povedel za ure čitanja ljudstvo od težke vsakdanjosti življenja.
Delavec, ki se muči teden za tednom v ropotu in težkem delu, ali dan na dan v zadohli pisarni, km< t, ki gnoji s trudom svojo zemljo, žena, gospodinja,’ ki tiči v skrbeh zase in svojo družin1, vsem tem je namen en list, da jih popelje vsaj za trenotke v lepše, resničnejše življenje, ki ga nudi dobra knjiga!
Ia ko bo dovršen prvi letnik, imel bo vsak naročnik lepo dobro knjigo, katero bo z veseljem pogosto vzel v roke, čital sebi in svoji družini. Zato bo uprava izdala koncem leta kazalo letnika in platnice!
Naročnina znaša letno samo K 80’—^ za dijake K 48'— in za člane „Svobode“ K 36-—. Naročite torej list, sporočite svoj naslov, da Vam pošljemo prvo številko na ogled, in pridobivajte novih naročnikov. Kdor poskrbi 10 naročnikov dobi list brezplačno.
Vse dopise in naročnino je pošiljati na naslov: Uprava družinskega lista „Kres“, Ljubljana, na Bregu št. 12.
Razne vesti.
t Ivan hlebš.
Po daljšem bolehanju je nepričakovano preminul v soboto v Ljubljani uradnik okrajne bolniške blagajne sodrug Ivan Hlebš. Pokojnika je poznala vsa delavska javnost, zlasti kovinarji, kot marljivega in vestnega stdelavca. Hlebš je soustanoviielj kovinarske organizacije in je vrdil do nedavna blagajniške posle tega drnštva. Lahko rečemo, da je malo tako resnih in točnih delavcev v delavskem gibanju kakor je bil Hlebš. Pogrešali ga bodo kovinarji in druge organizacije ter prijatelji in sodrugi vobče, ki so ga poznali ali iskali sveta in pomoči pri njem. Hlebš je bil po poklicu mehanik. Umrl je v rani moški dobi. Naj počiva mirno in blag bodi spomin sodrugu in prijatelju!
Volitev občinskih odbornikov štirih avtonomnih mest Slovenije so pokazale sledeči rezultat: Ljubljana: IDS. 18 mandatov, SLS. 10, NSS. 8,	kom.	6, JSDS.	5,
SKS. 1.	C-lje: JDS. 12,	JSDS.	10, NSS.	6,
SLS. 4.	Maribor: JSDS.	13, JDS. 7, SLS.	7,
N.lS. 9,	ko.o. 4. Ptuj:	JSDS.	11, JDS.	7,
NSS. in SLS. skupaj 6 mandatov.
Stanovanja za železničarje na Hrvaškem. V direkciji za gradbo železnic so dovršeni načrti za zidanje stavb v področju zagrebškega ravnateljstva, da se bo v njih nastanilo železniško osobje. Z delom bodo takoj pričeli. — V Ljubljaui bi se tudi lahko nekoliko zganili.
Progovni delavci pozori
Centralno vodstvo „Strokovnega društva železničarjev za Slovenijo“
sklicuje
v nedeljo 19. maja 1921 v Celju
konferenco
vrhstavbnih delavcev juž. in državne železnice* z dnevnim redom :
1. Položaj vrhstavbnih delavcev,
2. Naimščenje in napredovanje delavcev
3. Stabilizacija.
4. Organizacija.
5. Raznoterosti.
Konferenca se viši »Na zelenem travniku«; začetek ob 8. uri zjutraj.
Delegatje se morajo izkazati s poverilnim pismom.
Tajništvo,
Splošno kreditno društvo o Ljubljani
registrovana zadruga z omejeno zavezo
sprejema hranilne «loge vsak delavnik od 8. do 13. ure in jih obrestuje po čistih
1
Železničarji! Naročajte in razširjajte ŽELEZNIČARJA. §
Rentni davek plača društvo iz svojega. Večje in stalne vloge se obrestujejo po dogovoru.
Posojila daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostuih papirjev. — Menice se eskomtujejo po bančni tbnstni meri.
Edini, res delavski denarni zavod.
ADALBERT KASSIE, Ljubljana
Židovska ulica.
Zavod za un,formo, hrznar in izdtlovatelj čepic
priporoča
svojo veliko zalogo vsakovrstnih uniformskih predmetov za železničarje, kakor: čepice, ro-sete, gumbe, žnore, piščalke i. t. d. Čepice zimske in letne ta strojevodje, kurjače i. t. d. v raznih oblikah in po najnižjih cenah. Postrežba točna.
Konsumno društvo za Slovenijo
opozarja kraj. odbtre, zaupnike in zadružnike na na svoj hranilni o idelek, ki sprejema
hranilne vloge
in jih obrestuj“ od dne vloge do dne dviga
== 4.01
Vloge, kojih vlagat* 1 i se obvežejo, da dvignejo vloge šele najmanj po polletnem odpovednem roku,
4*1 01	-------
2 O =
Na delo, vsakdo agitiraj, da bodo koncem letošnjega poslovnega leta štele hranilne vloge
PV* milijone kroni 'pl
Lastnik lista: „Strokovno društvo železničarjev za Slovenijo“.
Odgovorni urednik Josip Kopač.
Tisk J. Blasnika nasl. v Ljubljani.