23. številka. Ljubljana, v ponedeljek 28. jannvarja. XVII. leto, 1884 Izhaja vsak dan neier, izimfti nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij sk o-ogerake dežele za vne leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leU 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr.— Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vne leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pofiiljanje na doni računa ae po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštni uh znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po b* kr., če bo oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole fra ukiniti. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravniitvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „filedališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" veha za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 n 50 n , 6etrt leta.......3 „ 30 „ „ jeden mesec......I » 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. n pol leta........8 „ — „ „ Četrt leta.......4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ Upravtiistvo f, Slov. Naroda**. Iz državnega zbora. Z Dunaja 26. januvarja. Dr. Edvard Gregr je s svojim govorom celo v našem že blaziranein zboru naredil nepričakovano globok utis. Njegov glas je souoren, da se po vsej dvorani dobro sliši, vsaka beseda premišljena, izgovor čist, ne prenagljen, kar je na primer o svojem času pri Giskri, ki je bil jeden najboljših govornikov, močno motilo. Njemu so še stenografi teško sledili, a pri Gregru jim gotovo nobena beseda ni izginila. Dr. Gregr je sicer imel pred Bedaj koncept govora, a služil mu je le bolj, da ni prišel iz tira. In še zaradi tega je tako močno uplival na poslušalce, ker se mu je poznalo, da iz njega govori globoko notranje prepričanje, vroča ljubezeu do svojega naroda, katerega srečnejšo prikodnjost pa le vidi v napredku in svobodi. Če je grof "VVurmbrand svoj dolgi govor končal z elegičnim izrekom, da je pri vstopu v zbornico upal, da se bode ustvarjala liberalna stranka iz vseh narodov, a ta up mu je splaval po vodi in odslej ne ostaue druzega, nego da se Nemci kot izključivo nemško-narodna strauka organizujejo, goji dr. Gregr ravno nasprotno živo nado, da tudi v tem zboru morajo jedenkrat zmagati prava liberalna načela, resnična ravnopravnost, pa ta liberalna stranka se bode sestavila iz povsem družin mož, nego tistih, ki se zdaj zovejo liberalce. Čehi se smejo veseliti, da ho dobili v Gregru tako izreden govorniški talent v zbornico. Čuditi se le moramo, da se temu možu, v katerega govoru nesmo slišali nobene ekstravagance, še celo ustop v češki klub hoteli zabraniti Sicer pa so Čebi sami bili izuenadoni, saj tisti, ki so Gregra slikali kot fanatika, s katerim se ne da shajati, da se je pri prvem nastopu tako mirno in državniško obnašal. Po govoru so Gregru od vseh stranij čestitali, ne le njegovi bližnji somišljeniki, tudi grof Clam, Rieger, Lichtenstein so mu prišli roko stisnit, in celo grof Wunnbrand, katerega predlog je Gregr tako neusmiljeno bičal, prišel je k njemu in priznal, da je v mnozih stvareh ž njim jedne misli. Denašnji listi se obširno pečajo z Gregrovim govorom in celo liberalni, da si z grenkim obrazom priznajo velik utis govora na celo zbornico. Za Gregrom imel je dr. Magg teško stanje. Poslanci so dvorano večinoma zapustili, kajti vsak je čutil, da je z Gregrovim govorom stvar dognana, in da njemu odgovoriti, in si pridobiti pozornih slušateljev, bi celo korifejem leviške stranke bilo težavno, ne še le uru. Maggu, ki je že znan kot dolgočasen, suhoparen govornik. Magg je skušal z malenkostno polemiko izbrisati utis predgovora, a kaj tacega ni mogoče. Za njim bi še moral na vrsto priti H a u s n e r, kateri slovi zarad svojega govorništva že dolgo let. Dasi še ni bilo po/no. se mu n: /.ljubilo poprijeti besedo, ker je čutil, da bi po dtinašnjem govoru Gregrovem teško našel novih zanimivih toček v toliko premlačenem predmetu, in se ni hotel izpostaviti kritiki mej seboj in Gregrom. Predsednik je tedaj sklenil sejo in določil nadaljevanje na ponedeljek. Eksekutivni odbor pa je določil, da se bode tačas precej za Hausnerjem debata končala in da dobita le še glavna govornika besedo in sicer bo izbran na desni knez Čartoriskv, na levici pa Piener. V ponedeljek bo tedaj glasovanje in kakor kaže, bo predlog Groholskega dobil večino. V Coro-ninijevem klubu so se po dolgem posvetovanji zje- dinili na neko resoluc jo, s katero pa bode ta klub osamljen ostal. Soluograška trojica Lienbacher-Fuchs-Neumajer ima tudi svoj posebni predlog. Vlada se do/daj ni oglasila, pa menda bo v prihodnji seji grof Taaffe, najnovejši nemški svetnik, kakor ga je Gregr krstil, ponavljal izjavo, katero poznamo iz odsekovega poročila. Položaj Slovakov. in. Pri tolikem zatiranji slovaške cerkve in šole ne more sicer procvetati slovaška literatura in znanost, tem manj, ker vlada marljivo pazi za vsakim njenim korakom, in jo je ne glede na ustavno svobodo tiska, umela postaviti v take pogoje, da more samo životariti. Na čelu slovaškega Časnikarstva stoje „Slovenske Narodne Novinv , ki izhajajo trikrat na teden v Turčanskem Svetem Martinu. Ureduje jih Petor, sodelujejo pa S. Hurban, J. Škulj, J. Čajda in nekaj drugih slovaških rodoljubov in pisateljev. Ta časopis ima blizu 1000 naročnikov, — res neznatno število, pa vender zaaostno v tako težavnih razmerah slovaškega društvenega življenja. Po svojem zapopadku in meri predstavljajo Narodne No-viny, ne t^lede na svoj mali obseg, jako znameniti pojav, ne le v življenji Slovakov, temveč sploh v življenji zapadnih Slovanov, in zaslužijo polno so-čuvstvo in podporo. V podobi priloge k N. Novicam izdnja ravno ta Petor še časopis „Naroduy Illasnik", ki izhaja po jeden pot na mesec in je namenjen za kmetsko ljudstvo, mej katerim ima blizu 200O naročnikov. Blizu v tem narodnem duhu in v tej meri uradu-jejo se ost 1 i slovaški časopisi, kakeršni ho: humoristični mesečnik „Čruoknižnikw, dvumesečnik „Slovenske Pohlady", otroški mesečnik „Vćelka", gospodarski list „Obzor", ternovske „Katoličko Novinya in nekaj drugih. Izjemo dela jedeu sam časopis „Svornost", ki se tiska v Danski Bistrici na vladne stroške pod uredništvom mailjarsUega podžupana, Bele Griiimalda, kateri je igral ulogo ovaduha proti Slovaškej Matici. Renegatsvo tega časopisa je že vsem znano tako, da nema naročnikov mej Slovaki, a se le usiljuje raznim uradom, šolam itd. „LetopLs„ slovenske Matice izdajal je še nekaj LISTEK. Časnikarstvo in naši časniki. (DaUe.) Ali mi je treba praviti, kaj obsega oglasnik? Večo ali manjšo, časih in po nekaterih velikanskih časopisih nebrojno vrsto raznih oznanil, u vrst. ki (i ose nit i) imenovanih. Kar je bilo v obče rečeno o reklami, velja po večem tudi o uv rs t kili. Sprva neso bili posebno mnogobrojni — novoj stvari se ljudje le počasi privadijo — ter so po gostem urednikom močno ugajali, zlasti če jim je trda predla za gradivo, kot je to nekdaj bilo pri ljubeznjivi naši »Edinosti" v Trstu. V takem slučaji ni gledal toli na prostor, temveč stavcu in ureditelju stavka je celo namigoval, da sta uvrstitke debelo in široko stavila, da so mesto primanjkujočega mu berila in špeha pokrivali več prostora. Poslej so se pa uvrstki nagloma množili ter dajali zalagatelju časopisa mnogo novcev, preobilo dobička. Sedaj je jel zategadelj skopariti s prostorom, uvrstkom odločenim, ter ga je drago prodajal ne po vatlih ali sežnjib, ampak po milimetrih in centimetrih. Slovenski časopisi (razen jednega) še neso tako daleč zagazili, kar dotični uredniki — če so h kratu tudi njih lastniki — najbolj obžalujejo. In tako bode pač ostalo, dokler se Slovenci toliko ne namnože, da jih bode toli milijonov kot jih je sedaj sto tisoči. Ko bi podlistkar hotel krasti iz francoske enciklopedije, povedal bi, kako velikanske dobičke so 2e s prva dajali veliki francoski časopisi. Zelo razširjen aSiecleu je na leto in dan dobival za uvrstke pol milijona frankov, „Patrie" 300.000 itd. Kogar pa zanima tako velikansko podjetje, naj se zaleti v kakov nemški naučni slovnik (francoski tako le slabo robkamo posamični, razen učenega našega poslanca v zadnjem deželnem zboru!) ter naj vsake take stvari iz njega pokrade. A dosta ozbiljne šale, da se podlistkar ne zameri potrpnemu čitatelju I Leta 1873 pri svetovnej razstavi v Beči ni zanimala podlistkarja nobena stvar toliko, kolikor ravno razni izdelki, razne iznajdbe, razni napredki v tiskarstvu. Občudoval je zlasti velikansko podjetje Slovanom toli sovražne Dunajske ..Ne ur F r e i e P res s e", ki je v posebnem paviljonu bila nastanovila celo svoje nove stroje tiskalnice. A pasle se neso le oči na tem rednem, za las pravilnem delovanji, ampak tudi prebujeni duh je lehko ustrezal največjej radovednosti. Lastnika rešenega časopisa sta bila o njem prijavila vse mogoče podatke v pouebnej knjigi z naslovom : „Geschicht-liche und Statistische Skizzen". Po tej knjigi naročnina mnogobrojnih naročnikov nikakor ne pokriva troškov predragega časopisa, a ta veli-kansk izgubek (primanjkljaj) pokrivajo popolnem uvrstki, ter dajo lastnikom celo velikansk dobiček. Izrecno pač ni treba poudarjati, da VBi časopisi iz naravnih uzrokov ne odkrivajo takih stvarij iz upravne njih kuhinje. Žito razen dotičnih oseb ne more nikdo povedati, koliko ravno uvrstki neso kakemu časopisu. Prevažni so za njegov obstanek, prevažni tudi za njegovega lastnika. Zato pisatelj tega podlistka iz srca privošči vsem slovenskim Časopisom obilo — in dobro plačanih uvrstkov. Upravniku ali lastniku lista je oglasnik popolnem kupčijsko podjetje, vsem odprta prodajalnica, ▼ katerej se očitnost prodaja. In ravna se pri tem po načelih suhoparne kupčije. Pošten kupec kupnjo pošteno, umazan si ep ar sk kupec pa umazano in sleparsko. Tak umazan in sle- Časa prejšnji urednik, neutrudljivi pater Sasinek; s 1882 leta prenehal je končno izhajati, in zdaj pa v aredi 3 milijonega slovaškega prebivalstva, z njegovo staro in dosti mnogoštevilno, pa poJavljeno ali pomadjarjeno inteligenco, ni nobenega naučnega perijodičnega izdanja! Pa tudi nikakih knjig učenega zapopadka skoraj ne pride na svitlo. Slovaki, kateri dobe kako stolico v višjih učnih zavodih, prisiljeni so pisati po madjarski, da se obdrže na svojih mestih Tako je poleg časnikarjev mej njimi le še nekoliko belestristov, kakeršni so: Svet IIurban, pišoč o prozi in vezani besedi pod psevuoime-nom V.iiuuskega, Pavel Orsag, pišoč pod imenom Hvezdoalava; Gustav Izaak, izdajatelj „Biblijoteke Romanov■ Pavelj Dobčinski izdaja „Slovenske Po-viesti" (8 zvezkov), m nekoliko drugih. Veliko koristi prinaša narodu BDelniška tiskarna" v Turčanskem Sv. Martinu; pa sredstva so preveč nezuhtna, oa bi mogla zadostiti vsem potre bam narodnega čitanja in srednje pa tudi višje izobraženosti v narodnem smislu. Tako je bilo začeto — prekrasno delo „Slovensko Spevyw z melodijami, pa moglo je prenehati s U zvezkom zaradi pomanjkanja gmotnih sredstev za izdajo bogatega nabranega gradiva. Politični razgled. Vol i iuijc dežele. V Ljubljani 28. jauuvarja V budgetueru ooseku državnega zbora je min ster bngočastja in n»uka objavil, da bode v deželnih zborih vlada piedlozila predlogo, da se v vseh realkah iu gimnazijah upelje nemščina za obligatni predmet. Levičarji so se takoj uprli temu predlogu, ker se boje, da ne bi se potem prej ali slej na Češkem in Moravskem po istem pravu v Demskib srednjih šolah za obligatni predmet upehala češčinu. Zbornica jo-dancev bode neki danes končala debato o jezikovnej predlogi. Kakor dunajski listi poročajo, bode danes govoril samo še gosp. llausner, potem pa generalna govornika Czartoryski in Plener. Coronini bi potem ne dobil več besede in moral bi svoj predlog le pismeno predložiti predsedstvu, da se bode glasovalo o ii|em. Njegov predlog se bode neki tako le glasil: Vladi se naroča, da uredi rabo jezikov pri sodnijah in uradih, pri čemer naj se ohraui rabo minskega jezika, kolikor bi se pokazalo to j potrebno pri Bodnlfah iu uradih. Nam Slovencem ta predlog nikakor ne ugaja, ker odpira preširoka vrata nemščini, će se pomisli, da bi naši birokratje vse j Bile napeli, da dokažejo povsod potrebo nemškega jezika. Govor mladočeskega poslanca Gregra je na- | pravil jako ugoden utis v vseh čeških krogih, vsi listi miado- in staročeski ga hvalijo. V nanje države. Prvotne volitve po deželi v Srbiji izpale so skoraj vse vladi ugodno, uikjer ueso izbraui radikalni možje. Liberalci neki hudo agitujejo. Bel-gradski občinski zbor izdal je volilni oklic, ki vabi volilce k obilnej udeležitvi. „Moškovskija Vjednosti" pišejo, da so poročila inozemskih listov o pripravi državnih reform v Rusiji neresnična. Dalje pravi omenjeni list, da bi se tu moralo odločiti, ali hoče Rusij*. ostati Rusija s svojo cerkvijo in državnim pravom, ali se pa hoče upeljati kaj novega, tujega. Carska samovlada mora ostati nedotakljiva tako mislijo vsi pametno misleći. Cas je pregmti pošastij nekaterih drugih avtokracij, katere se vedno bolj polastujejo dežele. Zato pa ni treba nikakega posebnega prizadevanja, treba je samo izvesti institucije, katere je ustvarila dejaost-veno Rusija in spraviti jih v soglasje z ruskim državnim pravom; Še le potem bomo zamogli ceniti dobrodelni smoter reform, katere je npeljala prejšnja vlada. — „Novoje Vremja" prinaša nek nov diplo-matičen komentar k Giersovemu potovanju v Beč Odgovarja namreč dobro poučeni ruski list dunajske) oricijoznej „Montags-Revue" takole: Nek Dunajski list opisuje Dunajski pohod našega ministra v jako previdno pisanem članku, v katerem se pa vender skrivajo nekatere m sli, katere zaslužijo našo pozornost. List se veseli, da zdaj potovanje ruskega ministra ni vzbudilo nikakih npredrznih in fantastičnih" kombinacij po časopisih, list pravi dalje, da so konservativne ideje, ki so podlaga avstro-nemŠkej zvezi bile poskušene na stališči, katero je zavzela Rusija. Ta fraza — pravi ruski list — je ali brez vsega pomena, ali pa hoče reči, da je Rusija se zadnji čas postavila na kako novo stališče nasproti Avstriji, ko se je prepričala, da je bolj ugodno sporazumljenje z obema soseduima državama, kakor vse kombinacije. Iz te izjave Bledi, da je ruski minister Giers potoval na Dunaj, da sklene kake mejnarodne kombinacije. Pa nič takega se ni prigodilo, in se že zato prigo-diti ni moglo, ker posledji Čas neso bili dani nobeni novi dokazi za konservativni značaj nemško-avstrijske zveze. Ko je Giers obiskal kneza Bismarcka v Frid-richsruhe, se je javno izjavljala bojazen, da bi snidenje obeh ministrov utegnilo slabiti nemško-avstrij-sko prijateljstvo. Radi te bojazni bil je obisk Giersa na Duuaji neobhodno potreben. Treba je bilo preprečiti vsako krivo in sovražno razlaganje snidenja gospoda Giersa s knezom Bismarckom. Kakih posebnih posledic pa ta Dunajski pohod ne bode imel. Stvar je jako priprosta. Ko je v Derolinu ruski kabinet razdrl vero v razne pripovedke o vojnih namenih, hotel je tudi na Dunaji to doseči. Ta hvalevredna svrha pa nema nič opraviti z konservativnim značajem nemško-avstrijske zveze. — Petrogradska vlada je dovolila Armencem, da smejo zdaj sami voliti najvišjega pastirja svoje cerkve; dozdaj so pa Armenci smeli samo iz treh kandidatov, katere jim je predložila vlada, izbrati jednega. Misli se, da bode izvoljen monsignore Neus. — Govori se, da se bode državuemu sovetu kmalu predložil načrt o nadome stitvi glavnina s povišanjem državnih davkov in načrt o upeljavi osobnega davka. Ta davek bi znašal ua leto 50 kopek, in morali bi ga plačevati od 18. do 54, leta vsi možki ruski podaniki in inozemci, ki bo že več kakor jedno leto v Rusiji stalno naseljeni Oproščeni tega davka bodo: vojaki, duhovniki in kateri neso zmožni delati. VraucoMki minister pomorstva dobil je iz Ha-Noia 19 t. m. telegram, da so močna regno-sciranja proti Bac-Ninhu pokazala, da je to mesto močno zasedeno. Dežela okrog Sontay-a in zapadne provincije so mirne. 11'okada Tongkingskih bregov je še vedno potrebna, da se zabrani vojno tihotapstvo. — Po poročilih Reuterjevega Bureaua iz Hoi-toua bili so nabiti plakati, ki šuntaio proti inozem cem. Nek inozemec je že moral pred razdraženim ljudstvom bežati v angleški konzulat. Kitajci so uveli stroge naredbe, da zabranijo daljše izgrede. — Kakor javljajo poročila iz Londona je Waddington objavil lordu Granvillu, da francoska vlada ne bode več občevala z marqu zom Tzengom zaradi njegove izjave v „Deutsche Revneu, ter bode čakala, kako se končajo dogodki v Tookingu, potem bode se pa neposredno pogajala z centralno kitajsko vlado v Pekingu. Turška vlada je neki poslala srbskej vladi neko noto, v katerej se pritožuje, da se ne drže določbe zakona o odškodovanji mohamedanskih izseljencev. — Rusija neki sili Turčijo, da izplača ostanek vojne odškodnine. Po dogodbi, ki se je o tem sklenila, morala bi turška vlada vsako leto 350.000 funtov sterlingov plačati iz desetin, ko bi pa te ne zadostovale, se pa mora ostanek v gotovini pokriti. Prvi obrok bil je 31. dec. m. 1. a plačana je še le jedna tretjjna, Rusija pa sili, da se takoj izplačati ostali dve tretjini. Ko je Angleška odposlala generala Gordona v Kiflpot, se je sploh mislilo, da namerava začeti vojsko za varstvo Sudana, Če bo treba. Zdaj se pa Bliši, da ima ta general samo nalog, izprazniti ne le Chartum, ampak ves Sudan in skušati oteti Char-tumsko posadko, če je še mogoče. — Dopisnik »Standarda" govoril je o Mahdiji s tuniškirn bejem, ter iz tega pogovora se prepričal, da o Mahdijevem uplivu ni sledu v severnej Afriki. Ime Mahdi je jedva znano v Tunisu. „Kaj pa misli opraviti ta slepar iz Dondole," povprašujejo tuoiški pismouki, „zginil bode, kakor so vsi goljufi pred njim.u Drugače bi pa bilo, ko bi ustal „tuniški prorok" šejk Senussi. Ta mož ima že zdaj velik upliv in si že pridevlje Mahdija naslov, ter ima zveze skoraj z vsem mohamedanskim svetom. Ustaja Senussija bila bi vsekako nevarna za kalifa, po mnenji bejevim. Ta dopisnik je tudi govoril z nemškim potnikom dr. Nachtigallom, kateri je znan z razmerami v srednjej Afriki. Ta je rekel, da Mahdi ne toliko nevaren Egiptu samemu, kakor angleškej trgovini. Dopisi. Z Dunaja 26. januvarja. [Izv. dop.] Umor detektiva Bldchla v Florisdorfu je močno prestrašil naše vladne kroge in Bploh občinstvo. V kratkem času je umorjen drug policijski organ in zraven roparski umor Eisertov in njegovih dveh otrok ter grozovita Schenkova hudodelstva. Socijalno vprašanje trka z grozovitimi črni na vrata posedujočih in vladajočih. Kaj se more vse goditi pod površjem, o čemer se mirnemu državljanu še ne sanja, kaže se iz fanatizma morilca, katerega so k sreči zgrabili, a ne da bi ne bil prej hudo ranil jed nega tistih delalcev, ki so ga prijeli. Kdo se ne spominja nihil stov, ako sliši, da je morilec seboj nosil cel arsenal orožja, in da je celo sebe in spremljevalce skušal uničiti z dinamitom ? In kdo je ta grozni fanatik, ki je vesel svojega zločina in se le kesa, da se mu ni z dinamitom posreč.lo ? Nikdo ga ne pozna; nikdo ne ve, odkod je prišel, kje da je dozdaj prebival. On ssm pa molči in le svoje 80cijalističue in teroristične teorije pred preiskovalnim sodnikom razpravlja, in le to pove, da je svoj zločin izvršil na povelje stranke, tajnega odbora, ki je bil Blbchla na smrt obsodil. Po njegovem izgovoru sodijo, da je Saksonec ali Prus. V vladnih krogih se začne inisl ti na izjemne naredbe proti socijalistični stranki. V Florisdorf je odšla kompanija vojakov, da tam s policijo vred straži in pazi na delavce, kajti tam, pravijo, da je gnjezdo najbolj rudečih socijalistov. Izjemne naredbe pak ne bodo rešile socijalnega vprašanja, ampak treba je, da se resno loti vlada in postavodaja zbolj-šati materijalno stanje delavcev in ohraniti pred propadom srednji stan v mestih in kmetski stan. H N|MMlnjega Štajcrja 25. januvarja. [Izvirni dopis.] Nam sovražni listi prinašajo zaporedoma članke s spodnjega Štajerskega, v katerih se na najostudnejši način ščuva, tako proti posamičnim osobam. kakor celim stanovom. Nalik strupenim gadom sikajo in pikajo ti ljudje okoli sebe ter svojo ogabno peno bruhajo na vse strani. In zakaj vse to? Zato ker slovenski Štajer še ni Čisto ponemčen, parsk kupec nerna niti vesti, osebne poštenosti in časti, ampak poslužuje se tudi najhujših in najgrših sredstev, di mu kupčija le nese, da kupovaka ali prodajalca le ocigaui. Čitatelj je že zadel, na katero stran merijo te besede; merijo namreč na nepošteno, na nesramno prodajanje očitnosti po naših uvrstkih. Pri reklami (ne v naučnem slovniku, ampak v nekem prejšnjem podlistku!) je bilo povedano, kako vestni in natančni bi morali biti časo pisni uredniki, lastniki in upravniki pri sprejemanji in nabiranji reklam in raznih uvrstkov. Če ne delajo pošteno, ampak pri tem strežejo le lačnemu želodcu al pa lakomnosti, pomagajo „uvrstiteljemu (zlatega konja za dobro besedo!) slepariti občinstvo ter se zakrive grdega tujega greha. Iu kako lehko-verni so v obče ljudje! Ker stoji v listu tiskano črno na belem (pri nekem slovenskem časopisu pa ua silno grdem, umazanem papirji), mislijo ljudje, da je vse čista, zlata resnica. Dajo se opehariti, ter trpe veliko izgubo na duši in telesu, na denarjih in zdravji. Nemogoče mi je z dovolj OBtrimi besedami poudarjati, kako se po časopisih v oglasnikih naj-grša, najočituiša sleparija šopiri in podpira. Nek pošten lastnik italijanskega lista, — če s tim, — izrazil se je; „Dajte mi 30.000 frankov mej svet čem vam spraviti največjo neumnost in sleparijo. Kdo bi se potem čudil, da je glasoviti Las s al le (učenjaki, le hitro v naučni slovnik!) naravnost zahteval postavo, po katerej bi ne smel nobeden časopis priobčevati uvrstkov, oglasnika. Hudo, prehudo bi bila to za slovenske liste; a ta stiska jih nikakor ne sme zapeljevati na pota nepoštenosti in sleparije. In kolika je ta sleparija, če jo lačen časnikar podpira še z reklamo! Pa dosti o uvrstkih, ker včerajšnja „Edinost" iz Trsta pričuje, da so njej kar do kosti segale podlistkarjeve besede o reklami. In vender jih jo podlistkar tako mirno govoril, tako trezno nabiral, tako zmerno in z lepa iz-razoval, da mu vsak le malečko objektiven Čitatelj mora pritegniti, da jih je pisal sine ira et studio. Najčudovitejša pa je v dotičnej številki „Edinost i" nje obramba, nje zagovor. Prav otročji je: „Francek in Tonček sta klatila medene češplje. Kar prilete mati. Tonček se je še o pravem času umaknil v varen kot, Francka bo pa mati ugrabili ter ga dobro peste. Francek se kremži in hudo kriči: Tonček jih je tudi klatil! Tonček! Tonček jib ;. tudi krepeljal!" Tako se izgovarja ljubeznjiva d u,st!" Potem pa ta „Edinost" toži, da jej Slovenci delajo „teža v no stanje". Sama „Edinost", sama si napravlju težavno stanje; — naj le pregleda vse one slučaje, ki so jo zadnja tri leta po njenej kratkovidnosti, po njenej strasti tirale v grdo blato. — Kje je podliskar trdil, da ste onega H. lovili zarad uvrstka in sleparske reklame? Druga laž. Trop da žele, a premalo premisleka! In take zvijače in sleparije še odobrujejo članovi političnega društva Edinosti? Zakrivili ste se s tem istega tujega greha, katerega se je zakrivil urednik „Edi-nosti. Gospoda, mirno premislite in pritrdili mi bo-dete do zadnje pičice! Ko bi naučni slovniki učenjakov tržaške „Edinosti" dovolj obširno obdelovali uvrstke, povedali bi na dolgo in široko, kako nevestno, kako nepošteno so časnikarski podjetniki pomagali občinstvo slepariti raznim sleparjem, ki bo jim za uvrstke plačevali skoro neverjetno visoke denarje. Vsak se gotovo Se spominja razupitega dunajskega bankirja „P 1 ac h ta", kije tudi po Slovenskem močno p lah tal ljudi in mej temi celo odvetnike in notarje. Da je mogel denarje dobro fruktificirati, nalagati s 50 do 100 °/0 in časih še bolj visokimi obresti, plačeval je zlasti nemškim avstrijskim listom predrage uvrstke in še dražje reklame, ki so a la „Edinost" v slu- ker se še vedno rode slovenski otroci, ker je ljudstvo tako predrzno, da se govori ali celo bere Blovenski; zato ker se božja služba Se slovenski opravlja, in ker se iz naših, že itak več ko do pol ponemčenih narodnih Šol, slovenščina »e ni popolnem izbacnila. Vse to našim nasprotnikom hudo preseda. Od tod njih besno divjanje, njih zobno obrekovanje; to je uziok, da vrišče* in kriče, kakor da bi jih kdo žive drl. Najhuje se zaganjajo v olikane in zavedne Slovence, ki so jim namreč uajuevarnejši, ker ljudstvo svarijo pred temi lažipreroki, ker mu odkrivajo njih zlobne skrivne in pogubne namene. Tako se je „Tageapost" z dne 17. januvarja zopet prav znosila nad raznimi stanovi v Slovencih, povedavši vsakemu, kar mu gre. Jedini namen takih člankov je, da bi se ljudstvo naščuvalo, da se deto razdražba, da se podko-pava avtoriteta in spoštovanje do posamičnih mej ljud-Btvom delujočih stanov, iu da se dosledno ruši in omaja red, ua katerem počivu vsa človeška družba. Kam bodo ljudstva pri tem uničevanji in zanikanji vsake avtoritete prišlo, se tu :n tam že kaže in mi nasprotnike samo svarimo, da pazijo, da se meč, katerega za nas tako hlastno brusijo, tudi nad njimi zavihtel ne bo. Prvi, katerim je v omenjenem članku iti skozi šibe, so „nesrećne eksistence", to so dijaki svojih študij neso dvršili; ko bi se bili ti dijaki svojemu ljudstvu i/naverili, ne bili bi nikake „nesrečne eksistence" temveč zvali bi jih „miiuner des fortschrittes und der aufklarung". Sicer pa recimo: „poinetajte pred svojim pragom". Da se kateri slovenskih dijakov izgubi, je istina, in čuditi se je le, da je njih število primeroma malo, ako premislimo, s kolikimi težavami Be jim je zlasti ua vseučiliščih bojevati. Nemški dijaki navadno ne vedo, kaj se reče, kruh s solzami jesti, in vender je pri njih število „nesretnih eksistenc" zdatnejše nego pn uhs. Uzroki morajo tedaj čisto drugi biti V! Slovensko učiteljstvo jim je jeden tistih trnov v peti, ki najhujše skeli. Zato izsipavajo nanj ves svoj žolćevi gnjev. Imenujejo jih ščuvarje, uevedueže, ničle iu kar je še več takih prisrčnosti, ter si tako prizadevajo, jih pri ljudstvu spraviti ob spoštovanje, ter jim otežko* iti ujih že itako težavno stanje in posel. In zakaj vse to? Ali morebiti slovensku učiteljstvo politikuje in ljudstvo liujska, kakor šulve-reinski prvak Ntigele in njegovi pajdaši? Tega slovenski učitelji ne store, temveč ravno nasprotno ljubijo mir. Ako pa jih kdo krivično napade, bodo se vender braniti smeli! Jedini uzrok, da liberalni Nemci slovensko učiteljstvo tako grozno sovražijo, je ta, ker se jim ni slepo udalo, ker se še ni popolnem izneverilo ljudstvu, od katerega iu mej katerim je vzrastlo, zato ker ne zaničuje narodu, kojega kruh je; zato ker se drži načela, katero so izrekli vsi pedagogi, mej njimi cela vrsta Nemcev, ki so v pedagogiki kaj pisali, načela namreč, da vsa narodna omika sloni na maternem jeziku, da je le v tem jeziku mogoče Ijudntvo v elementarnih naukih temeljito poučiti, ter je tako po-uzdigniti do prave človeške zavednosti; da je le v tem jeziku mogoče odkazati pot, po katerem se je vsakemu mogoče še nadalje izobraževati. Vse to pa bo v očeh naših nasprotnikov v nebo upijoči grehi. čaji Hut proslavljale uvrstke ter s prsti kaziile ua Plachtovo blagonosno podjetje. Le dunajskim listom je Jedno samo leto za uvrstke in reklame plačal 155000 goldinarjev! To pa ni povzeto iz naučuih slovnikov „Edinostnih" učenjakov, ampak iz poročila sodne obravnave zoper reče-nega Plachta pred dunajskim sodiščem. Komu se bi sline ne cedile po toli mastnem zaslužku? — pa pipe in pape trebuje vsak dan več! Naš od slavne deželne vlade sedaj podkrepljeni „Slovenecu se bode najbrže močno veselil, da se je po istem potu dragih uvrstkov in še dražjih reklam katoliciziral (pozlačenega konja za dober izraz: katolici I se mi zdi neprimeren) kapital v Dachauer Banki, katero je usi a no vila in vodila pobožna in nedolžna gospica Spitzeder. Imela je najetih mnogo listov za pohvalne uvrstke in priporočilne reklame, najetih je imela več izključno katoliških pisateljev, še več pa lačnih in lakomnih protestantovskih, ki bo njeno banko v zvezde kovali. In takih slavnih in očitnih slučajev najgrSe sleparije v oglasniku bi podlistkar vedel še premnogo našteti, a potrpni čitatelj se jih sam najbolje spominja. Ko bi hotel dalje prepisovati iz slovnika „Edinostnih" učenjakov, povedal bi podlistkar, kako Oni namreč ne marajo za višjo omiko našega ljudstva, ker ž njo raste nehote tudi narodna zavest, kar so se že dovolj prepričali; jim je ljubše, da ljudstvo niti ne ve do 5 šteti, samo da pokorno stopa za ovni, kakor nekdaj, ko je nemška gospoda slovenskega kmeta pitala z raznimi psovkami, kmet pa je miren s klobukom pod pimuho poslušal „gnod-Ijivega gospoda." Tedaj slovenski kmet naj bo bedak, neumnež; s takim je ložej gospodovati, nego pa s človekom prebrisane in umne glave. Zabraniti tedaj večjo omiko ljudstva je jeden prvih namenov teh razsvetljenih „fortschrittlarjev 19. veka. In kako to doseči? No, s primočjo nemškega jezika. Ako se v ljudskej šoli že od 2. leta naprej uči nemščina, tedaj se mora pač mnogo drugih za življenje potrebnih predmetov pustiti v nemar, kajti je jasno kakor beli dan, da je po vsem nemogoče, ravno tisti učni cilj doseči v slovenskej šoli, v katerej se učita dva jezika, kakor v neruškej, v katerej se uči le jeden. Kolik je bil lansko leto krik v nemškem Izraelu, ko se je po šolskej noveli učni načrt za ljudske šole malo skrčil, koliko se je pisalo in govorilo o reakciji, o „herabsetzung der volksbildung" itd. Mi Slovenci pa smo vse to že popred imeli, in imamo še sedaj, in to v čisto drugej meri nego Nemci. Pa za nas je vse prav, in bolje je, da je tako, vsaj tako hočejo imeti naši liberalni prijatelji šolstva in liudske omike. Ako bi šlo po vsem po njih volji, tedaj zavržejo na prvi mah celi učni načrt, Bamo da se upelje in uči povsod le nemSčina. Kaj jim je mar, se li naši otroci kaj iibufe ali ne, kaj se brigajo za blaginjo našega ljudstva, uko le, nalik neumnej živini slepo gre za svojimi nemško-l;-beralnimi voditelji. Ker se pa slovensko učiteljstvo temu terorizmu po vsej pravici upira, zato lete nanj pušice. Tudi jim z jedne strani očitajo grdo nehva-ležnost, češ da so jih oni rešili Izpod starega jarma, z druge strani pa jih s prav hinavsko priliznjenost|0 vabijo v svoj tabor. Kar se tiče prenaredeb pri šolstvu, pač mislimo da so naj več storile Časovne razmere, in da bi bili tudi drogi poslanci šolstvo ravno tako, ako ne bolje, uredili; koliko pa je njih prijaznost vredna, naj dejansko pokažemo. Ko se je leta 1873 o gračkem deželnem zboru obrav naval zakon o učiteljskih plačah na Štajerskem, je dotični poročevalec le 3 plačilne rede nasvetoval, pa „klerikal-naeijonalni" vitez Carneri storil je nasvet, da se upeljejo 4 plačilni redi, kar je tudi obveljalo, i In komu so 4. plačilni red tako prav iz srca pri-■ voščili? Učiteljem po slov. Štajerskem, kajti ve-1 lika veČina spodnještajerskih šol je v zadnjem plačilnem razredu. L. 1882 pa so svojo milost še pri-krčili, porinovši še nekatere šole iz višjega v nižji plačilni razred. Tako poučujejo slovenski učitelji pri primeroma slabejem plačilu. (Konoc prih.) Domače stvari. — (Pogreb kuezoškofa Pogačar-ja.) zvršil se je danes dopoludne z jako veliko slavno-stjo. Po ulicah, koder je šel sprevod bile so vse prodajalnice zaprte in plinove svetilnice gorele so povsod. V noči zapali sneg je mestui magistrat po dotičnih ulicah, koder je sprevod sel po množini delavcev z vsega priznanja vredno hitrostjo potrebil. Sprevod se je pomikal iz škoiije po špitalskih uli- se ustanovljajo razna podjetja, celo društva, ki lahkoverno in nerazsodno občinstvo po uvrstkih in reklamah molzejo; ravno pri teh so šopiri največa brezvestnost, najhujča umazanost, najsurovejše na-silstvo in prav peklenska zvijača. Pojasnil bi dalje na drobno, kako uvrstki, umazana dobičkahlepuost uplivajo na razne časopise. Tukaj ne mislim na prostor, katerega uvrstki premnogokrat kratijo političnemu ali poučnemu berilu. Mislim pa na upliv uvrstkov, na upliv denarja, nazadržaj dotičnega Časopisa. A mesto dolgega pojasnila naj pokažem le na ljubeznjivo „Edinost" v H. slučaji. Da je uvrstek bolj olepšala, da je v reklami nanj kaza-joči, lože povzdigovala rečenega podjetnika ter ljudi bolj slepila, napadala je celo naše narodne poslance v državnem zboru — in to brez najmanjšega razloga, — le zarad mastnejšega umazanega zaslužka. Tako se ravna. Druge zanimljive stvari o uvrstkih — in takih je še mnogo — pa naj blagi čitatelj poišče sam v slovniku glasovitih učenjakov tržaške „ Edinosti". O posamičnih listih slovenskih pa dolgočasni podlistkar ne bode govoril, ne da ne imel' povedati nič zanimljivega, ampak zato ne, ker bo b6 ti podlistki že tako brez konca in kraja na- cah mimo frančiškanov, po gledaliških in gosposkih ulicah, čez Turjaški trg. Uradeckvjev most, po velikem trgu v stolno cerkev. Za križem šli so sirote deklice in dečki, učenci in učenke vseh mestnih ljudskih šol, Mahrov zavod, možko in žensko učiteljsko izobraževal išče, realka, gimnazija, katoliško društvo za Kranjsko, katoliško rokodelsko društvo veteransko društvo, z zastavami. Za tem so vrstili nosilec črne zastave, nosilci krasnih vencev, mej katerimi je bil najlepši oni: Slovenskih državnih poslancev, razveo tega isti kranjskega deželnega zbora, mestnega zastopa ljubljanskega, venec deželnega predseduika baron \V inkler-ja, rodovi ne vitez Schnei-dove in z Štajerskega: „Preblagemu dobrotniku, pc| žarna hramba na Kečici". Za tem so šli sluge kranjskih plemenita*)v, vsi z goročimi svečami, potem je nesel sluga pogrebnega zavoda redove umrlega; čestiti očetje frančiškani in kapucini iz Ljubljane, Kamniku, Krškega, Novega masta in Škofje Loke, za njimi bogoslovci, 130 kranjskih duhovnikov iz raznih krajev dežele, gg. bogoslovski profesorji, bo-goslovski pevci, pomnoženi z mnogimi gospodi duhovniki pevci z dežele, kateri so kaj izvrstno peli „Miserere", za tem je prišel z črnim Horom oviti kapitelski križ, potem novomeški kapitel zastopan po gg. kanonikih Frank in Hočevar, potem ljubljanski stolni kapitel, častni korarji mej njimi dektin T om.in iz Moravč, tržaška kanonika dr. Sterk in dr. Šust, potem z belimi mitrami na glavi in gorečimi bakljami, katere so njim nosili bogoslovci, stolni dekan ljubljanski g. Zupan, prost robji. dr. J ar c, novomeški prost gosp. P. Urh, mariborski knezoškof dr. Stepišnek, tržaški škof dr. G lavina in slddnič goriški nadškof dr. Zorn v muo-gem duhovnem spremstvu. Krsta, ki je bila obložena z mnogimi krasnimi venci nesli so gg. duhovniki, ob obeh straneh pa so svetili z baklami VBi gg. kranjski dekani. Za kiv-to so šli kuezoškofovi domači kaplami in njih sorodniki, dežtlni predsednik baron Winkler v uniformi z dvornim svetnikom grofom Chorinskv-jem iu vladnim svetnikom baron Paskotini-Juriškovičem , mnogo družin uradnikov cesarkse krralj. vlade, finančne direkcije in prokurature, deželne sodnije iu državnega pravduištva, deželni glavar grof Tuurn z deželnimi odborniki Murnik, Detela, Dežinan, mnogo deželnih po-slaucev, mej njimi i baron Abfaltrern, mestni podžupan gospod I o rt u na, z mnogimi mestu imi odborniki z magistratn mi uradniki. predsednik kupčijske zbornice kranjske gospod KuŠar z mnogimi svetovalci, predsednik c. kr. notarske kainore dr Zupanec iu dr. pa mnogo občinstva, potem usmiljene sestre it Ljubljaue in Begunj. V cerkvi je čakalo veliko gg. častnikov, na čelu jim FML. pl. Miiller, general Groller pl. Mildensee, polkovnik domačega kranjskega polka g. Kux iu mnogo gg. častnikov od 17. pešpolka. Ko so truplo umrlega knezoškofa prinesli v cerkev, postavili so krsto na za to pripravljen kata tal k in potem je služil goriški nadškof ir. Zorn črno sv mašo. Po maši je pridigoval mariborski iknezoškof dr. Sti-pidnik o ranjkem knezoškofu ne ve da nemški, kratko opisal življenje ranjkega vladike in ga hvalil, da je bil vsekdar delaven na svojem mestu. Po pridigi so se vršile eksekvijc in potem kopičili. Kogar bi kaj posebnega o njih mikalo, naj pa pri imenu dotičnega lista pokuka v vsevedni slovnik „Edinostnih" učenjakov. O „Ljudskem Glasu", katerega so na4i nemškutarji in zagrizeni Nemci vzeli na pažo, stoji v rečenem učenjaškem slovniku premalo, zato mu je bil naš zbadljivi „Škrat" ubral lepše glasove : „Ljudski glas" Vsaki čas Velik 5pas Za nas! Zdaj se spravi nad klobase, Potem i "-i i banko za su, Kjer bi hlapec iu šivilja Dobivala posojila, Ino sploh vsaka stranka, Dokler itua kuj Se banka. Ko bi se podlistkar botel šaliti, kazal bi na „Edinostne" veljake, ki so tam v Trstu snovali jednako banko! Osnovali pa jo baje neso, vsaj „Edinost" ni nikdar prijavila primernega uvrstka! V obče pa drobna pesnica — baje v drugej številki lanskega „Škr a ta" predobro znači raznovrstno delovanje ljubeznjive „Edinosti"! (Konec prih.) bo po'o>ili truplo raojkega knezoftkont dra. Poga-carja v rak-v poleg ranjkega knezo-kofs Antona Alojzij». VVolfrt, v dru^i kapeli ua desm strani od trat kakor si je ž»lel nam. Vs« opravilo tra:alo je do 12. ure dopolmlne. Na tisočo ljudstva je gledalo sprevod, vender je bil red na ulicah in v stolni cerkvi, vzdržno po mestnem redarstvu, izvrsten, kar zasluži vse priznanje. — (O prevzviienem knezoskofu dru. PogaČarju) pridigoval je včeraj popoludne v sv. Jakoba cerkvi gospod kaplan Žlogar in opisa-val res lepo in resnično življenje ranjcega vladike. Posebno pa nas je veselilo slišati, kako uzorno in navdušeno je slikal g. Žlogar mnogobrojnomu ve-čiaoma kmetskomu občinstvu zasluge ranjcega vladike, za razvitek slovenskega jezika in njegovo ljubezen za slovenski narod, kateremu je koristil posebno z vzgojo toliko odličnih mož v Alojzijevišči, ki kot duhovni ali pa v drugem poklicu na vzvišenih mestih delujejo slovenskemu narodu v obče in oijej domovini kranjskoj na korist. Tako izvrstne pridige še nesmo čuli. Vso hvalo in čast! — (Slovenski državni poslanci) n aro -čili so po g. M. A. krasen venec b Črnimi trakovi, katerega so pred krsto nosili. — (Narodna požarna hramba na Rečici) pri Mozirji na Štajerskem položila je včeraj popoludne po gosp. V. L. na rakev premilostnega raojkega gosp. knezoškofa dra. Zlatousta PogaČarja krasen venec z svilnimi rudefimi trakovi in napi-Bom: „Preblagomu dobrotniku — Požarna bramba na Rečici." — (Iz Šmarija pri Jelšah) se nam piše o včerajšnjem zboru: Slovensko društvo je danes tu zborovalo. Predsedoval je gosp. dr. Gre goreč, ter predstavil gosp. kandidata Božidara Raiča, kateri je bil pri nastopu od več nego 200 mož bro-ječega naroda navdušeno vzprejet. G. Raič razvija potem v daljšem govoru svoj program, kateremu narod z Živahnimi živioklici pritrjuje. Volilci vsi navdušeni za Raiča. Volili ga bodo tukaj vsi brez izjeme. — Nasprotni kandidat Loschnig je bil tudi na danes popoludne ob 1. uri napovedal shod. A ni si upal na svetlo in jo je baje na tihem popihal, akoravno je dal pri cerkvi oznaniti. Nemčurji so vsled te blamaže vsi potrti. — (.T r i b ti n e" ) znano avtonomistično glasilo na Dunaji je prenehala. Naročniki bodo za dobo svoje naročnine dobivali pražko „Polit ku. Odkar je umrl Skrejšovski, ki je bil duša listu, ni bilo več upanja, da se „Tribllne" ohrani, kajti po omenjenej smrti prestale so vse zveze z višjimi krogi, z zvezami pa tudi neobhodno potrebne podpore. — (Obrtnim nadzornikom) za Štajersko Kranjsko, Primorsko in Dalmacijo je uradno proglašen gosp. dr. Valentin Pogačnik, uradni Bveto-valec pri mestnem zboru v Dunajskem Novem mestu. Mi nemamo časti, osobno poznati tega gospoda, a če se ne motimo, je rodom iz Tržiča. Kako bode brez tehničnega in sploh strokovnega znanja zadostoval svojemu poslu, nam ni umevno. — (Društvo zdravnikov na Kranjskem) imelo je 23. t. m. prvo sejo v letu 1884. Navzočnih bilo je 12 udov. Zapisnik zadnje seje se prečita in odobri. Potem naznani predsednik prof. dr. Sch ffrer pristop polkovnega zdravnika dr. Bah-ner-ja in izstop dra. Schindler-ja, kateri je premeščen v Gradec. Zahvali se v imenu društva cesarskemu svetniku dru. Eisl-u za darovanje mnozih knjig v korist društveni knjižnici. Potem se preide na dnevni red: Vladni svetnik prof. dr. Valenta kaže vsestransko premakljiv aparat za parne kopeli, katerega je on izumil. Soparica se spušča lahko na sleherni del života. Izumitelj priporoča ta aparat kolegom v poskušajo in jih naprosi, da izrazijo potem svoje mnenje. Zobni zdravnik Paichel demonstrira Telschow-a aparat za razsvitljavo ustne otline pri zobnih operacijah. Porodišne klinike asistent dr. Gregorič predava o ka te te r i zacij i maternice sosebno kot sredstvo za zboljšanje popadkov, da ovrže izraze nekaterih pisateljev, ki krive ta čin, da pospešuje bolezni v otročji postelji in navajale take operacije na tukajšnjej porodišni kliniki, katere bo izvrstno izpale. Prof. dr. Valenta opomni, da ni imel prilike opazovati, da ni imel prilike opazovati v svoji dolgoletni praksi nobenih neugodnih slučajev, kateri bi sledili tej operaciji. Predavanje dra. Gregoriča, katero je vzbudilo občno odobravanje, tiskano bode v strokovnja-škem listu. Dr. —i— — (Slovensko dramatično društvo) v Ljubljani je te dni začelo razpo:iljnti „Slovensko Talijo" za 1882 let.. — (Slo ve ii.sk* p o so j i! n ica na Ptuji) prične svoje uVlovauje s 1. dnem februarja. — (Koledar in kažipot po Trstu 188 4) dobili smo včeraj in sicer za zdaj prvi del. Cena mu je 50 kr. Ko bi bila ta knjižica ostala svojemu naslovu bolj zvesta in bila res samo koledar in kažipot, in da bi še več praktične vrednost. V sedanjej sestavi in uredbi pa nam ni po godu, zakaj ? povemo prihodnjič. — (Vipava.) Na Svečnico 2. februvarja t. 1. ob 7. uri zvečer priredi Že 20 let obstoječa Čita lnica v Vipavi veselico. Spored je: Igra „Bog vas Bprimi kdaj pojdete domov", petje in ples. K tej veselici se tudi ueudje naj uljudneje vabijo. Odbor. Telegram »Slovenskemu Narodu": Dunaj 28. januvarja. Hausner govoril z velikim učinkom. Potem se je vzprejel konec debate s 171 proti 169 glasovom. Glavna govornika Plener in Czartoriskv. Meteorologično poročilo. | Dan Čas opazovanj h Stanje barometru v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. d ■ •■—» «0 7. zjutraj 9. pop. 9. zvečer 73676 mm. 735-23 mm. 735-98 nn. — 90 C 0*0» G — 5*6nC al. svz. si. svz. si. svz. jas. jas. jao. 0-00 mm. snega. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 73104 mm. 727*58 mm. 72696 mm. — 3*8° C + 9*8*0 + 0-4° C si. vzh. si. zah. si. zah. obi. obi. snež. ll-70mm. d. in sn. Srednja temperatura obeh dnij je znašala — 4-9° in 0-2°, za 3-3° pod in 1-2° nad normalom. ZOlA:ria Lja ii i jo izšel in se dobiva Turgenjeva roman: 3STO"V. Preložil M. Malovrh. Ml. 8°, 32 p61. Cena 70 kr. Wa\ znižano ceno se morejo še dobiti sledeče slovenske lepoznanske knjige: I. zvezek, ki obsega: Stenografija, spisal dr. Ribič. — Zivotopisje, spisal Bajt Bož. — Prešern, Prešerin ali Preširen, spisal Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. Machiavelli, spisal dr. Ribič. — Pisma iz Rusije, spisal dr. Celeatin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Voanjak, — Ćegava bode, novelica, spisal J. Ogrinec. Velja .... 15 kr. II. Zvezek, ki obsega : Erazem Tatenbah, izvirn povest, spisal J. Jurčič. Velja........25 kra V. zvezek, ki obsega Meta Holdenis, roman, Iran-, coski spisal Viktor Cfierbuliez, poslovenil Davorin Hoatnik. Velja.................25 kr. VI. zvezek, ki obsega: Kazen, novela, francoski spisal //. Beviire, poslovenil Davorin Hoatnik. — Cerkev in država v Ameriki, francoski spisal E. Laboulage, poslovenil Davorin Hoatnik. Velja.........15 kr. Za vse 4 zvezke naj se priloži še 15 kr. poštnine, za posamezne zvezke 5 kr., za „Nov" pa 10 kr. I Marij inceljske kapljice za želodec, DepresehH) izvrstno zdravilo zopei vse bolezni v želodci, in nepresežno zoper noslast do Jedi, slabi ielodeo, smrdečo sapo, naplhno-nje, kislo podiranje, ščipanje, katar v ielodol, zgago, da se ne nareja pesek in pieno in slez, zoper zlatenico, gnjus in bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečina iz želodca), /oper kr j v ielodol, preobloženje ie-lodoa z Jedjo aH pijačo, črve, zoper bolezni na vranici, Jetrah in zoper zlato žilo. Glavna y.n1<»ga: Lekar C. Brady9 Kremsier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane TJKf~ 83 kr. "«BJ ZE'ra.ve ima sazxio: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na dunajskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnovem trgu. V Novem mestu: lekarna Dom. Rizzoli; lekarna Josip Bergmann. V Postojni: Anton Leban. V Gorici: lekarna A. de Gi ron col i. V Ajdovščini: !ekai.ia Michael Guglielmo. V Cel ji: lekar J. Kunferschmie d. V K r a n j: lekar Drag. Savni k. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: -ckar A Roblek. V Sežani: Ivkar Pli. Ritschel VČrnomlji: lekar Ivan Blažek. V Škofjej Loki: iekar Karol Fabiani. SV3,rit6v"! Ker se v zadnjem ČaBu naš izdelek posnemlje in ponareja, zato prosimo, naj se h upnic samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marij inceljske kapljice za želodec morajo imeti v sklenieo vtisnene besede: Echte Mariazeller Magentropfen — Brady & Dosrnl — Apotheker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Mari j inceljske matere božje, mora biti poleg te podobe utisneno sod-nijsko spravljeno varstveno znamenje in zavoj mora biti zapečaten z našim varstvenim zuame-njem. Izdelki podobnega ali istega imena, ki ne-majo teh znakov istinitosti, naj so zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj so nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (148—124) I Izdatelj in odgovorni urednik Makso Armič. Lastnina in tisk 501806