105 Iz prakse v prakso Abstract The article presents the activities of a study group of librarians who work in music schools. The study group operates within the framework of The National Education Institute of the Republic of Slovenia. The article also presents the papers submitted in the correspondence process of this group. The question that was asked was “How can music school libraries contribute to the ac- tivities of music schools”. It was concluded that all activities of music school libraries are aimed at a better functioning of the music schools that should be reflected within and outside the mu- sic schools’ walls. Keywords: music schools, libraries, study groups, The National Education Institute of the Republic of Slovenia Povzetek V prispevku je predstavljeno delovanje študijske skupine za knjižničarje na glasbenih šolah, ki deluje v okviru Zavoda Re- publike Slovenije za šolstvo. Predstavljeni so tudi prispevki, ki so nastali v okviru dopisnega srečanja te študijske skupine, v okviru katerega smo si postavili vprašanje Kako lahko knjižni- ca glasbene šole pripomore k delovanju glasbene šole? Zaklju- čimo lahko, da je vse, kar knjižničarji, zaposleni na glasbenih šolah izvajamo, namenjeno čim boljšemu delovanju glasbene šole, katere del je posamezna knjižnica. Delovanje naj bi se od- ražalo tako znotraj kot tudi zunaj prostorov glasbene šole. Ključne besede: glasbene šole, knjižnice, študijske skupine, Za- vod RS za šolstvo Nina Jamar, Nataša Aškerc, Katarina Debevec, Mitja Repnik, Vanja Tauzes, Duška Težak, Marjan Voglar, dr. Dimitrij Beuermann, dr. Alenka Šauperl Kako lahko knjižnica glasbene šole pripomore k delovanju glasbene šole? 106 Kako lahko knjižnica glasbene šole pripomore k delovanju glasbene šole? Uvod V okviru Zavoda Republike Slovenije za šolstvo pod vodstvom dr. Dimitrija Beuermanna, ki je vodja področne skupine za glasbeno šolstvo, na Glasbeni šoli Jesenice potekajo srečanja študijske skupine knjižničarjev na glasbenih šolah. Srečanja študijske skupine potekajo na Glasbeni šoli Jesenice zato, ker je vodja študijske skupine mag. Nina Jamar (bibliotekarka), zapos lena za 0,20 delovnega časa kot knjižničarka na Glasbe- ni šoli Jesenice. Študijska skupine pa ne bi mogla delovati brez velike podpore dr. Dimitrija Beuermanna in mag. Martine Va- lant, ravnateljice Glasbene šole Jesenice. Srečanja potekajo dva- krat v šolskem letu od šolskega leta 2009/2010 dalje. Največkrat se srečanja udeleži okrog deset knjižničarjev iz vse Slovnije, ne- kateri na Jesenice pridejo res od daleč (Murska Sobota, Slovenj Gradec). Namen srečanj je medsebojno spoznavanje in sezna- nitev z aktualnimi novostmi pri delu v knjižnicah glasbenih šol. Predstavitev sreËanj študijskih skupin V šolskem letu 2009/2010 smo torej izvedli dve srečanji. Prvo srečanje (21.11.2009) smo začeli s predavanjem mag. Francija Pivca z naslovom Pristop k zgodovinskim raziskavam knjižnic. V okviru Društva šolskih knjižničarjev je v obdobju 2007 2009 delovala tudi delovna skupina za zgodovino sloven- skih šolskih knjižnic pod vodstvom mag. Francija Pivca. Na- men je bil v to področje vključiti tudi glasbene knjižnice. Gospa Neja Mlakar nam je v nadaljevanju predstavila svoje diplomsko delo na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete v Ljubljani z naslovom Notni arhivi slovenskih orkestrov. Gospod Peter Grum nam je pred- stavil Knjižnico Oddelka za muzikologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, gospod Andrej Kovačič pa nam je predstavil raču- nalniški program WinKnj, ki predstavlja eno od možnosti za obdelavo gradiva v knjižnicah. Srečanje smo zaključili z raz- pravo o predlogih za delovanje študijske skupine v prihodnosti in ogledom knjižnice Glasbene šole Jesenice, ki je 20. 3. 2005 dobila nove prostore v stavbi Kasarne na Stari Savi, v katero se je preselila Glasbena šola Jesenice. Na našem drugem srečanju (13. 3. 2010) je dr. Darja Koter, predavateljica na Akademiji za glasbo v Ljubljani, predstavila razvoj glasbilarstva na Slovenskem. Izdala je tudi knjigo z na- slovom Glasbilarstvo na Slovenskem, ki je na razpolago tudi v knjižnici Glasbene šole Jesenice. O vsebinski obdelavi gradiva nam je spregovorila mag. Darija Rozman, mag. Alenka Bagarič pa nam je predstavila glasbeno zbirko Narodne in univerzite- tne knjižnice. Nadaljevali smo tudi s predstavitvijo računalniš- kih programov in sistemov, ki so na voljo za delo v knjižnicah glasbenih šol. Gospod Sebastjan Svetličič nam je predstavil ra- čunalniški program GIG, mag. Pero Šobot pa sistem COBISS. V sistem COBISS se vključuje tudi knjižnica Glasbene šole Je- senice. Tudi v šolskem letu 2010/2011 smo izvedli dve srečanji. Na prvem srečanju (13. 2. 2010) nam je gospa Lucija Peršin predstavila d-Lib, digitalno knjižnico Slovenije (www.dlib.si). Digitalna knjižnica Slovenije je knjižnica na spletu, ki je na voljo vsem, prek računalnika ali mobilnega telefona. Do nje lahko dostopamo prosto, brez vseh omejitev. V vaš dom, na de- lovno mesto, univerzo ali šolo prinaša pisne kulturne zaklade Slovenije, redkosti, hranjene v NUK-u in v drugih slovenskih knjižnicah. Hkrati omogoča dostop do aktualnih strokovnih člankov in drugih celotnih besedil. Skupaj z gospo Ireno Sešek (NUK) smo ugotavljali, zakaj knjižnice potrebujejo dokument o nabavni politiki. Ob koncu nam je mag. Stanislav Bahor predstavil svojo knjigo Skriti knjižni zakladi. Res vemo, kakšni zakladi vse se skrivajo v naših knjižnicah? Naše drugo srečanje (15. 3. 2011 15. 4. 2011) pa je potekalo dopisno. Tema srečanja je bila Kako lahko knjižnica glasbene šole pripomore k delovanju glasbene šole? Vsak udeleženec naj 107 Iz prakse v prakso bi zapisal 4 do 10 strani besedila v okviru dane teme. Namen dopisnega srečanja je bil vzpostaviti razmislek o tem, kako lah- ko knjižnica, ki deluje na glasbeni šoli Jesenice v čim večji meri pripomore k čim boljšemu delovanju glasbene šole katere del je. Namen tega članka pa je predstaviti prispevke, ki so nasta- li v okviru tega dopisnega srečanja. Svoje prispevke je poslalo šest knjižničarjev, ki delujejo na glasbenih šolah po Sloveniji: Nataša Aškerc (Glasbena šola Skladateljev Ipavcev, Šentjur), Katarina Debevec (Glasbena šola Kranj), Mitja Repnik (Glas- bena šola Slovenj Gradec), Vanja Tauzes (Glasbena šola Celje), Marjan Voglar (Glasbena šola Fran Korun Koželjski, Velenje), in Duška Težak (Glasbena šola Kamnik). Nataša Aškerc, Kata- rina Debevec in Mitja Repnik imajo glasbeno izobrazbo; Van ja Tauzes, Marjan V oglar in Duška T ežak pa bibliotekarsko. Pred- stavljeno pa je tudi, kako v knjižnici Glasbene šole Jesenice sku- šamo prispevati k boljšemu delovanju Glasbene šole Jesenice. Dopisno sreËanje študijske skupine za knjižniËarje na glasbenih šolah: kako lahko knjižnica glasbene šole pripomore k delovanju glasbene šole? Način predstavitve rezultatov Ko smo razmišljali, kako povezati in predstaviti prispevke, ki so nastali v sklopu dopisnega srečanja študijske skupine za knji- žničarje na glasbenih šolah, smo se odločili, pod vplivom razi- skovalnega področja, s katerim se ukvarjata dve izmed avtoric, da bi prispevke predstavili v obliki povzetka ali predstavit ve vsebine (angl. summary), kar se je zdelo po tem, ko smo se se- znanili z vsemi teksti, najbolj smiselno. Teksti niso pisani kot klasični članki z U (Uvod) M (Metoda) R (Rezultati) D (Dis- kusija) in vsi ne vsebujejo vseh delov, ki naj bi jih imeli po tej klasični strukturi. Zato klasični izvleček, ki naj bi predstavljal skrajšano obliko klasičnega članka brez dodane interpretacije, v tem primeru ni primerna oblika. Povzetek pa naj bi, kot bo razvidno iz spodnjih definicij, vseboval najpomembnejše re- zultate in diskusijo, hkrati pa je lahko tudi daljši (od ene do več strani) kot izvleček (ki naj bi obsegal do 250 besed). Tudi to natanko ustreza namenom našega članka. 250 besed bi bilo premalo za to, kar bi želeli povedati. »Povzetek je del besedila, zlasti razprave, obsegajoč od ene do več strani ( glede na dolžino in zapletenost besedila, ki se povzema). V njem se podajajo glavni izsledki razpravnega besedila, deloma z utemeljitvami. Večinoma je napisan v drugem jeziku kot raz- prava.« (Enciklopedija, 1992, 201). »Povzetek je kratka predstavitev vsebine (navadno na koncu) z najpomembnejšimi izsledki in zaključki. Namenjen je temu, da bralcu da dokončno orientacijo o prebranem tekstu.« (In- ternational, 1996, 1 in Guidelines, cop. 1997, 1-2). »Ker deli teksta, kot je npr. namen dela, metodologija, praviloma niso del povzetka ali predstavitve vsebine, pojma povzetek ne smemo enačiti s pojmom izvleček (angl. abstract). Prav tako je po- membno, da povzetek, če ga uporabljamo, ne vsebuje v celoti istih podatkov kot izvleček.« (International, 1996, 1). »Povzetek predstavlja glavne, bistvene misli sporočila, zlasti na- pisanega.« (Slovar slovenskega knjižnega jezika, 2000, 958). Rezultati Nataša Aškerc, GŠ Skladateljev Ipavcev, Šentjur Knjižnica v glasbeni šoli s svojimi nalogami aktivno posega v vzgojno-izobraževalni proces. K njenemu boljšemu delovanju pripomore premišljeno sestavljen letni delovni načrt šolske knjižnice, ki je sestavni del letnega delovnega načrt glasbene šole. Letni delovni načrt šolskega knjižničarja naj bi vseboval naslednje elemente: interno bibliotekarsko strokovno delo (na- bava knjižničnega gradiva; strokovna bibliotekarska obdelava knjižničnega gradiva; oprema, strokovna ureditev in postavitev knjižničnega gradiva; vodenje vsakodnevne statistike in druge pomembne dokumentacije o uporabi in izposoji gradiva, obli- kovanje letnega delovnega načrta), pedagoško delo, sodelova- nje z drugimi pedagoškimi delavci na šoli, strokovno spopol- njevanje, druge naloge (sodelovanje pri organizaciji nastopov, tekmovanj, proslav …). Če so vse naloge dobro izvršene in če so zagotovljeni dobri pogoji za delovanje šolske knjižnice, lahko v vseh pogledih knjižnica glasbene šole pripomore k njenemu boljšemu delovanju glasbene šole. Zelo pomembno je sodelo- vanje knjižničarja s knjižničarji drugih glasbenih šol, da lahko po potrebi prihaja tudi do medknjižnične izposoje. K dob remu delovanju glasbene šole pripomore tudi dobra komunikaci- ja med knjižničarjem, učiteljskim zborom in ravnateljem. Na glasbenih šolah je navadno več učiteljev enega inštrumenta, in pri istih razredih določenega inštrumenta, učitelji pogosto uporabljajo enako literaturo, kar je treba upoštevati pri nabavi le te, in dejstva ustrezno argumentirati pri ravnatelju, ki mora količino novo naročenih not tudi potrditi. Pomembna je ure- jenost in količina notnega gradiva. Več kot ga imamo, več ga lahko izposodimo tudi učencem in ne le učiteljem. K boljšemu delovanju pripomorejo tudi ustrezni pravilniki, ki določajo, kako in kaj z izposojo na dom, kaj ob morebitni izgubi gradiva. Seveda je vse odvisno od vneme in ustvarjalnosti knjižničarja, od velikosti šole ter financ, ki so na razpolago za nabavo gradiv. Katarina Debevec, Glasbena šola Kranj Kaj lahko knjižničar stori, da bi knjižnica na glasbeni šoli pri- pomogla k njenemu čim boljšemu delovanju? Knjižničar lahko pomaga pri izbiri gradiva za tematske nastope (npr. 200. oble- tnica rojstva skladateljev Chopina, Schumanna ipd.). Knjižni- čar lahko sodeluje pri oblikovanju programskih listov, preverja 108 Vanja Tauzes, Glasbena šola Celje Knjižnica na Glasbeni šoli Celje učencem in učiteljem na Glas- beni šoli Celje ponuja kar 7.000 enot knjižničnega gradiva, omogoča pa tudi izposojo reverzov in tehničnih sredstev. Kot reverze izposoja violine, kitare, klarinete in druge inštrumente, kot tehnične predmete pa si lahko učenci in profesorji izposo- dijo metronome itd. Za obdelavo gradiva knjižnica uporablja sistem GIG. V knjižnici se sestavljajo in oblikujejo programski listi in plakati za javne in interne nastope učencev. Za pridobitev mnenja o tem, kako lahko knjižnica glasbene šole pripomore k delovanju glasbene šole, je bila izvedena anketa med uporab- niki. Rešilo jo je 11 uporabnikov. Izsledki ankete so pokazali, da največji delež uporabnikov knjižnico obišče 4- do 6-krat mesečno. Največ uporabnikov knjižnico obišče zaradi izposoje gradiva. Zanimivi so tudi drugi razlogi za obisk knjižnice: upo- raba programa Sibelius, izdelava raziskovalnih nalog, uporaba interneta ter uporaba knjižnice kot prostora za učenje. Večina uporabnikov je zadovoljnih s ponudbo notnega gradiva v knji- žnici. Polovica uporabnikov je zadovoljnih z urad nimi urami knjižnice, polovica pa ne. Pri vprašanju »Ali mislite, da lahko knjižnica pripomore k delovanju glasbene šole? Kako? Ste za- dovoljni z njenimi storitvami? Imate predloge, s katerimi lah- ko izboljšamo delovanje knjižnic?« pa so uporabniki navedli možne izboljšave v knjižnici Glasbene šole Celje: boljše raču- nalnike, zvočnike na računalnikih, avtomat za vodo, TV spre- jemnik, risbe in plakate na stenah, kavč. Predlagali so tudi, ka- kšno drugo dejavnost v knjižnici, npr. predstavitev knjig. Le en uporabnik je navedel, kako knjižnica že sedaj veliko pripomore k delovanju glasbene šole, in sicer: »pripomore s pomočjo pri oblikovanju in sestavljanju programskih listov, s snemanjem in fotografiranjem produkcij, z vodenjem evidenc za rezervacijo dvoran.« Duška T ežak, Glasbena šola Kamnik Naloge knjižnice na glasbeni šoli so: vodenje in organizacija dela knjižnice, ustrezna nabava gradiva (obvezno sodelovan- je z učitelji), privajanje uporabnikov na samostojno uporabo gradiva in tehničnih pripomočkov za iskanje in posredovanje informacij, temeljna knjižnična dejavnost (zbiranje, obdelava, hranjenje, postavitev in posredovanje gradiva), predstavljanje knjižnice in njenega gradiva (razstave, zloženke, spletna stran, informativni dnevi in dnevi odprtih vrat, obvezna motivacija za uporabo gradiva). Primarna naloga knjižnice na glasbeni šoli je zagotavljanje dostopa do notnega in avdio gradiva vsem upo- rabnikom. Notno gradivo je namreč precejšen strošek pred- vsem za starše šolajočih se otrok. V ečina uporabnikov doma ne premore fonoteke, ki bi vsebovala kakovostne posnetke raznih zvrsti (predvsem klasične glasbe ali jazza), kar pa lahko deloma nadomesti knjižnica glasbene šole s svojo izbrano zbirko, s po- močjo katere lahko uporabniki stopijo v stik z glasbenimi sve- tovi, ki jih sicer morda, žal, sploh nikoli ne bi imeli priložnos ti spoznati. Knjižnica glasbene šole naj nudi kar se da obsežno pravilni izpis avtorjev, naslovov ipd. Ob večjih projektih, npr. 100. obletnica delovanja šole, pomaga pri pripravi spremlja- jočih aktivnosti (npr. razstava o šoli v preteklosti). Tovrstni projekti zahtevajo timsko delo, v katerega bi se vključeval knji- žničar. Povezati se mora z učitelji nauka o glasbi, da na začet- ku šolskega leta pripelje skupine učencev na ogled knjižnice. Sam mora najti stik z na novo zaposlenimi učitelji. Uporab- nike o prispevku h kakovostnejšemu pouku prepričamo tudi z obsež no zbirko gradiva (knjižnica Glasbene šole Kranj ima preko 9200 enot), ki se vsako leto povečuje. Nakup naj bi obse- gal zlas ti novosti slovenskih avtorjev. Tudi tu bi se knjižničarji glasbenih šol lahko bolj povezali, se obveščali o novih izdajah, si z medknjižnično izposojo pomagali pri literaturi, ki je ni več možno kupiti ipd. Mitja Repnik, Glasbena šola Slovenj Gradec Knjižnica glasbene šole pripomore k delovanju glasbene šole z dveh vidikov. Prvi vidik je povezan z osnovno funkcijo knji- žnice v najširšem pomenu (v nadaljevanju splošni pomen knjižnice za delovanje glasbene šole). Drugi vidik se nanaša na posameznika (učitelja, učenca) kot uporabnika knjižnice (posebni pomen knjižnice glasbene šole za delovanje glasbe- ne šole). Splošni pomen knjižnice glasbene šole za delovanje glasbene šole se v kaže v oskrbovanju učencev in učiteljev s knjižničnim gradivom, navajanju in usposabljanju učencev in drugih uporabnikov knjižnice na samostojno uporabo knji- žnega, notnega, drugega knjižničnega gradiva in knjižničnih pomagal. Posebni pomen knjižnice glasbene šole za delovanje glasbene šole pa se kaže v zagotavljanju, širjenju in poglablja- nju znanja in vedenja učencev v okviru ciljev in vsebin učnega načrta glasbene šole, usposabljanju učencev za samoizobraže- vanje in ustvarjalno delo, v sodelovanju pri uvajanju in ure- sničevanju sodobnejših metod in postopkov vzgojno-izobra- ževalnega dela v glasbenih šolah. Poleg tega je knjižnica na eni strani vir informacij in znan ja za vse udeležence vzgojno- izobraževalnega procesa in podpora glasbenemu pouku vseh inštrumentov, ki se poučujejo na šoli, in tudi pouku nauka o glasbi, na drugi strani pa je prostor za druženje, zbiranje in preživljanje prostega časa. Anketa med uporabniki je pokaza- la, da knjižnica glasbene šole pripomore k večji preglednosti notnega gradiva in učinkovitejši ter racionalnejši evidenci notnega gradiva, saj je vse gradivo ustrezno označeno, opre- mljeno, urejeno in razvrščeno po ustreznih oznakah avtorjev oziroma naslovih del, kar posledično pomeni hitrejše in lažje iskanje. Knjižnica glasbene šole je pomembna tudi zaradi upo- rabe raznovrstne tehnične opreme, ki pomembno prispeva k učinkovitejši in pestrejši izvedbi učnih ur, še posebej skupin- skega pouka nauka o glasbi. Poleg tega je bila izpostavljena tudi pomembnost brezplačnega in neomejenega dostopa do interneta za pedagoške in izobraževalne namene učencev ter nabava gradiva, predvsem za tekmovanja. Kako lahko knjižnica glasbene šole pripomore k delovanju glasbene šole? 109 Iz prakse v prakso zbirko glasbenih del (notni material, CD, DVD zapisi, literarna dela o glasbi itd.). Šolska knjižnica lahko tudi zelo pripomore k boljšemu poteku dela na glasbeni šoli. Kot primer lahko na- vedemo pomoč pri delovanju šolskega orkestra. V knjižnici se lahko hrani vse notno gradivo in seznam skladb, ki se bodo izvajale v določenem obdobju; učenci si notno gradivo lahko izposodijo že pred vajami in se tako na vajah ne izgublja časa z razdeljevanjem not, poleg tega pa se učenci že vsaj malo sezna- nijo s skladbami že pred prvim skupnim branjem. Tukaj je tre- ba poudariti, da naj bi učitelji v okviru izobraževalnega procesa nenehno poudarjali pomen uporabe literature ter informacij- skih virov, kar zelo vpliva na strokovno ter osebno rast in razvoj vsakega posameznika. Dobro za šolo je tudi, če ima knjižnica na voljo fonoteko z ustreznimi predvajalniki. Poglobljeno po- slušanje glasbe je namreč povsem drugačno, če to počnete v ti- šini in zbrano, kot pa recimo med vožnjo v avtomobilu ali med pospravljanjem stanovanja. Tudi z računalniško opremljenim delom v knjižnici bi še bolj pripomogli k napredku v tehnično glasbenem smislu. Na teh računalnikih bi bili glasbeni progra- mi, možnost avdio, video produkcije. Tako bi bil omogočen dostop do spletnih strani, zanimivih tako za glasbene knjižni- čarje kot za uporabnike glasbenih knjižnic, ki se ukvarjajo z glasbo profesionalno ali ljubiteljsko. Na spletu lahko najdemo spletni vodič po glasbi, biografije glasbenikov (pomoč za izde- lavo seminarskih nalog in plakatov), vodič po različnih glasbe- nih zvrsteh, vodič po glasbenih šolah, založbah, prodajalnah glasbil itd. Ta računalniški del knjižnice naj bi bil na voljo vsem učiteljem in učencem. V knjižnici naj bi bil na voljo tudi prostor za učenje. Knjižnica bi z vsem tem pripomogla k večji povezanosti zaposlenih na glasbeni šoli, učencev in zunanjih uporabnikov. Knjižnica glasbene šole predstavlja enega izmed temeljev za uspešno delovanje šole. Marjan Voglar, Glasbena šola Velenje V prvem delu prispevka so opisane posebnosti nabave knjižničnega gradiva v glasbenih šolah, v drugem delu prispevka pa so opisane možnosti bibliopedagoškega dela v knjižnici glasbene šole, podanih pa je tudi nekaj predlo- gov za informacijsko opismenjevanje učencev in učiteljev na glasbenih šolah. Knjižnična zbirka v glasbeni šoli se bi- stveno razlikuje od ostalih zbirk šolskih knjižnic in jo sesta- vlja večinoma notno gradivo. Pri tem je pomembno imeti izdelane kriterije izbora nabave gradiva, ki so prilagojeni knjižnični zbirki. Tudi bibliopedagoško delo se v knjižnicah glasbenih šol razlikuje od bibliopedagoškega dela v knji- žnicah drugih osnovnih šol. To velja tako za individualno kot skupinsko bibliopedagoško delo. Ker knjižnično zbirko predstavlja večinoma notno gradivo, je temu prilagojeno tudi bibliopedagoško delo. Individualno bibliopedago- ško delo poteka večinoma ob izposoji ali/in informacijski službi, govorimo pa o motiviranju, svetovanju, usmerjanju, vzgoji, pomoči pri usmerjanju in iskanju informacij. Ko govorimo o skupinskem bibliopedagoškem delu v knjižnicah glasbenih šol, bi bilo treba določiti najprimernejše vsebine za skupinsko bibliopedagoš ko izobraževanje in jih ustrezno raz- porediti po težavnostnih stopnjah glede na stopnjo glasbenega izobraževanja učencev. Bibliopedagoško delo naj bi bilo sve- tovalno in naj bi potekalo pri skupinskem pouku oziroma pri strokovnih predmetih v glasbenih šolah vsaj enkrat v šolskem letu za posamezni oddelek (skupino). Predlagana je tudi okvir- na vsebina bibliopedagoškega dela. Knjižničar lahko sodeluje tudi pri izvajanju medpredmetnih povezav kot tudi pri izvaja- nju glasbenega izobraževanja glasbene šole za učence osnov- nih šol iz lokalne skupnosti (glasbene matineje in abonmaji). Informacijska pis menost je sposobnost pridobiti, vrednotiti in uporabiti informacije iz različnih virov. Vključuje razumevanje in ustvarjalno rabo informacij, posredovanih tudi s sodobno tehnologijo, sodobnimi računalniškimi in komunikacijskimi viri. Izvajala naj bi se tako za učence višjih razredov glasbenega izobraževanja kot tudi za učitelje. Nina Jamar, Glasbena šola Jesenice Ob koncu naj predstavimo še, kako v knjižnici Glasbene šole Jesenice, v okviru katere poteka tudi študijska skupina za knjižničarje na glasbenih šolah, skušamo prispevati k boljše- mu delovanju Glasbene šole Jesenice. V začetku šolskega leta Škrat Notko 110 je čas, da vzpostavimo stik z učitelji in učenci, ki so del Glas- bene šole Jesenice. Temu je namenjena predstavitev knjižnice Glasbene šole Jesenice v obliki zloženke, ki ob začetku šolske- ga leta pričaka vse na novo zaposlene v Glasbeni šoli Jesenice. Izpeljejo se skupinske bibliopedagoške ure za učence glasbene pripravnice, predšolske glasbene vzgoje ter 1. razreda Nauka o glasbi. Namen je seznaniti učence, kako jim lahko knjižnica pomaga pri njihovem izobraževanju na Glasbeni šoli Jesenice. Zelo velik poudarek dajemo tudi skrbi za predstavitev dejav- nosti šole. Skrbimo za urejanje fotografskega in video gradiva, ki nastane ob internih in javnih nastopih učencev in učiteljev Glasbene šole Jesenice, skrbimo za urejanje časopisa Notko, kjer predstav ljamo, kaj vse se na Glasbeni šoli Jesenice dogaja. Prispevki so delo učencev, učiteljev, staršev ali zunanjih obisko- valcev mnogih prireditev, ki potekajo na Glasbeni šoli Jesenice. Poskrbeli smo za predstavitev nekaterih jeseniških glasbenikov, ki so pomembno zaznamovali glasbeno življenje na Jesenicah ali širše: Rado Kleč, Janko Pribošič (izdana so bila tudi njegova Zbrana dela), glasbena družina Jeraša, Breda Oblak. V okvi- ru knjižnice deluje tudi študijska skupina za knjižničarje na glasbenih šolah, v okviru katere poskrbimo za stalno strokov- no izpopolnjevanje. Nikakor pa ne smemo pozabiti internega strokovnega dela, ki ga prav tako želimo čim bolj kakovostno opraviti. Pri obdelavi gradiva nam je v pomoč sistem COBISS, pri nabavi gradiva Dokument o nabavni politiki. Pri sistemu COBISS naj omenimo tudi vsa izobraževanja, ki so na voljo knjižničarjem, da lahko svoje gradivo čim bolj strokovno ob- delajo in COBISS/Opac, s pomočjo katerega lahko po gradivu, ki je na razpolago v knjižnici, iščejo vsi zainteresirani. V sode- lovanju z Oddelkom za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete v Ljubljani in vodstvom izr. prof. dr. Alenke Šauperl je bila v letu 2006 izdelana tudi semi- narska naloga Tezaver in klasifikacijski načrt knjižnice Glasbe- ne šole Jesenice. Leta 2010 pa je bil v sodelovanju z mag. Darijo Rozman (ki je tudi sodelovala kot predavateljica na študijski skupini za knjižničarje na glasbenih šolah) pripravljen tudi Predlog za postavitev gradiva po UDK v knjižnici glasbene šole, ki je bil objavljen tudi v Knjižničarskih novicah. Z inter- nim strokovnim delom želimo zagotoviti čim boljšo strokovno obdelavo gradiva, da bo v čim večji meri našlo pot do zaintere- siranega uporabnika. ZakljuËek Iz zgornjega pregleda opazimo, kako obširno je področje delo- vanja knjižnice na glasbeni šoli: a) Strokovno bibliotekarsko delo: - Nabava in obdelava gradiva: - tu gre tako za knjige oz. gradivo o glasbi kot notno gradivo, zvočne in filmske posnetke. Nabava po- teka po natančno določenih načelih (dokument o nabavni politiki). Knjižničar pa je vedno pozoren tudi na kakovostne vire, ki so prosto dostopni na spletu, - kakovostna in pravilna vsebinska in opisna katalogi- zacija gradiva v knjižničnem katalogu. Priprava pri- pomočkov za tako delo (npr. geslovnik ali tezaver). - Izobraževanja uporabnikov oz. bibliopedagoško delo: - to delo poteka individualno in skupinsko, z učenci in učitelji, s predavanji, vodenimi obiski pa tudi prav- ljičnimi urami in drugimi manj formalnimi srečan- ji. - Informacijsko oz. referenčno delo: - priprava in izposoja notnega in drugega študijskega gradiva ter glasbil in drugih pripomočkov, - svetovanje učiteljem pri izbiri študijskega gradiva za pouk ter učencem pri izbiri gradiva za opravljanje študijskih zadolžitev ali za prostočasne dejavnosti, - izvajanje medknjižnične izposoje. Ta je med knjiž- nicami glasbenih šol zelo pomembna, ker lahko po- maga premoščati finančni primanjkljaj pri nabavi gradiva., - omogočanje rabe raznovrstnega gradiva v knjižnici, - sodelovanje pri pripravi in izvedbi prireditev. b) Dokumentacijsko delo: - priprava in shranjevanje publikacij, ki nastanejo ob jubilejih šole, koncertih, nastopih učencev ali drugih prireditvah. Pri tem nastajajo tiskane publikacije (kon- certni listi, jubilejni zborniki) kot tudi AV posnetki. Bi- bliotekar vse dokumentira, popiše in shrani za prihod- njo uporabo, - leksikografsko delo na področju pomembnih osebnos- ti, dogodkov in pojmov s področja delovanja glasbene šole, - ko publikacije nastajajo, knjižničar poskrbi tudi za pri- merno oblikovanje naslova in bibliografskih podatkov ter za oddajo obveznega izvoda, - take publikacije so lahko tudi samo v e-obliki, ker to zahteva minimalni finančni vložek. Prav pa je, da so prav take publikacije javno na voljo na spletu. Če so objavljene na spletni strani glasbene šole, je zaradi naj- dljivosti koristno napisati primeren članek v slovenski Wikipediji ali spletnih biografskih leksikonih, ki jih pripravljajo slovenske knjižnice. Če je le mogoče, pa se objavo naredi tudi v dLib.si. Smiselno bi tudi bilo, da bi se knjižnice glasbenih šol v takih primerih pridružile Kamri. c) Za vse zgornje je nujno potrebna stalna in dobra komuni- kacija knjižničarja z učitelji in učenci glasbene šole. d) Stalno strokovno izpopolnjevanje knjižničarja z udeleževa- njem na srečanjih področne skupine in drugih strokovnih srečanj s tega strokovnega področja pa knjižničarju omo- goča, da množico opravil izvede strokovno in uspešno. Kako lahko knjižnica glasbene šole pripomore k delovanju glasbene šole? Po predstavitvi vseh prispevkov lahko zaključimo, da je vse, kar knjižničarji, zaposleni na glasbenih šolah v knjižnicah počne- mo, namenjeno čim boljšemu delovanju glasbene šole, katere del je posamezna knjižnica. Delovanje naj bi se odražalo tako znotraj kot tudi zunaj prostorov glasbene šole. V prispevkih knjižničarjev, ki so jih pripravili knjižničarji glasbenih šol, so zaznani različni poudarki, cilj delovanja pa je en sam: čim bolj- ša podpora delovanju glasbenih šol. T o pa je hkrati tudi cilj štu- dijske skupine za knjižničarje na glasbenih šolah. Upamo, da se bo njeno delovanje uspešno nadaljevalo. Zaključujemo s predstavitvijo dveh škratov, ki domujeta v knjiž nicah glasbenih šol in vedno in povsod spremljata naše delo. Škrat Domen je delo akademske restavratorke in likovni- ce Špele Škodnik in domuje v knjižnici Glasbene šole Slovenj Gradec, Škrat Notko pa je delo akademskega slikarja Ignaca Kofola in domuje v knjižnici Glasbene šole Jesenice. Viri in literatura Enciklopedija slovenskega jezika. (1991). Ljubljana: Cankarje- 1. va založba. (Leksikoni Cankarjeve založbe. Zbirka Sopotnik). Guidelines for abstracts : ANSI/NISO Z39.14-1997. (cop. 2. 1997). Bethesda: NISO Press. (National information standars series, ISSN 1041-5653). International standard. SIST-ISO 214, Documentation – Ab- 3. stracts for publications and documentation. (1996). [S. l.]: In- ternational Organization for Standardization. Slovar slovenskega knjižnega jezika. (2005). Ljubljana: DZS. – 4. (Slovarji DZS) Monumentalno delo o zgodovini slovenske glasbe! NOVO Monografija v dveh delih temelji na celoviti obravnavi zgodovine slovenske glasbe v omenjenem ob- dobju in je novo delo te vrste po dolgih letih. Avtorica razvoj slovenske glasbe prikaže v soodvisnosti od vsakokratnih družbenih oziroma družbeno-političnih sprememb, se ne izogiba multikulturnim in nacionalnim trenjem, upošteva sociološke in umetnostne študije ter glasbeni tok umešča v širši družbeni kontekst in prikaže soodvisnost z istočasnimi evropskimi gibanji. Vsebinsko se opira na zgodovino glasbenega gledališča, na dosežke in pomen glasbenih društev pri razvoju slovenske glasbene in širše kulture, poglobljeno predstavi posamezne skladatelje in njihova dela, skladateljske šole in stilna gibanja, izpostavi pomembnejše poustvarjalce, posameznike in ansamble, razvoj glasbenih oblik, glasbenega šolstva in izdelovanja glasbil, ne nazadnje se posveča tudi delovanju glasbenih ustanov ter njihovemu družbenemu pomenu. Delo je  opremljeno z znanstvenim aparatom. Člani orkestrov, stanovskih društev s področja glasbe, učitelji glasbe in študenti Akademije za glasbo imajo stalni 20% popust pri nakupu kompleta obeh knjig v knjigarni Beletrina, Novi trg 2, Ljubljana. www.zalozba.org SLOVENSKA GLASBA 1848—1918 Zbirka: Koda, 2012 Recenzenta: dr. Matjaž Barbo kot muzikolog in ddr. Igor Grdina kot kulturni zgodovinar Strani: 394 ISBN: 978 961 242 5593 Cena: 29 € SLOVENSKA GLASBA 1918 -1991 Zbirka: Koda, 2012 Recenzenta: dr. Matjaž Barbo kot muzikolog in ddr. Igor Grdina kot kulturni zgodovinar Strani: 536 ISBN: 978 961 242 5609 Cena: 34 € NOVO družbenemu pomenu. Delo je  opremljeno z Člani orkestrov stanovskih društev s podro Cena kompleta 49 €