TRGOVSKI ^l!»T
Časopis za trgovino, Industrffo In otort,
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za l/i leta 90 Din, za lU leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon St. 30-09,
Leto XVI.
V Ljubljani, v četrtek, dne 24. avgusta 1933.
štev. 95.
pAcUtncu/sld ■adacski MoU
Par let sem so podonavske države že Predmet največje pažnje treh velesil. Neprestano se podonavskim državam zagotavlja, da se jim bo pomagalo, vedno se Predlagajo novi predlogi, kako doseči gospodarsko sodelovanje podonavskih držav, a efekt vseh teh obljub je vedno eden in l*ti, da so namreč podonavske države vedno le navezane na same sebe in da ne dobijo prave pomoči od nikjer.
In naiven bi bil, kdor bi pričakoval drugače. Kajti vse te projekte podonavskih gospodarskih blokov, kakor jih predlagajo velesile, označuje ena velika napaka, da so vseskozi neiskreni, da nimajo Prav nobene zveze z gospodarstvom podonavskih držav, temveč da izvirajo le iz Političnih nagibov. Nemčija hoče podonavski gospodarski blok, ki bi nastal iz pri-'iučitve Avstrije k Nemčiji in ki bi se Potem avtomatično razširil na Madjarsko 1,1 nato zadrgnil druge podonavske drža-.V.®'	hoče z gospodarskim in poli-
K mm združenjem Avstrije in Madjarske etablirati svojo hegemonijo v Podonavju jn nato dirigirati vso trgovino na propadalo^ Trst in še bolj propadlo Reko. Francija pa hoče gospodarski podonavski blok, ki bi obe prejšnji nameri onemogočil in Ustvaril v združenem Podonavju blok držav, ki bi mogel biti protiutež tako nemški, ko italijanski ekspanziji.
^ Takšen je dejanski cilj vseii teh podonavskih gospodarskih blokov, ta cilj pa isto usodno napako, vsled katere je Propadla bivša dvojna monarhija v Podonavju. Sto in sto let je ta monarhija gospodarsko združevala narode v Podo-navju, toda vsa ta njena dolgotrajnost ni Pomagala, ker ni dvojna monarhija hotela upoštevati življenjskih interesov svojih Narodov. Vsa tradicija, vsa dobra kvaliteta Upravnega aparata, vse gospodarske prednosti velikega carinskega ozemlja, vse to 111 nič pomagalo, ker se ni upošteval en Slavni razlog.
n.tako je tudi s sedanjimi podonav-'uii gospodarskimi bloki. Naj sklepata Zjjji 38 'n Mussolini karkoli, naj se vo-H .l Qombos še tako pridno na vse strani,
J Nemčija še tako rovari proti avstrijski adi, vseeno bodo propadle vse te želje, a se sklepa o usodi Podonavja brez sodelovanja podonavskih narodov. Kajti ve-6lna podonavskih narodov pa ni ne v Av-®tr*ji in ne na Madjarskem, temveč v državah Male antante. In ti narodi ne bodo Nikdar več dovolili, da bi bili le objekt političnega mešetarenja, temveč hočejo P°litični subjekti, ki sami odločajo o usodi. Ti narodi pa so tudi dovolj m//''’ -d.a morei° to svoje stališče tudi ^em ker edino ti narodi udi v resnici branijo gospodarske intere-odjonavja, ki bi ga hegemonija te aili J*1« velesile potisnila čisto na stopnjo ko-T^ijalne države.
Na sestanku v Riccionu se je govorilo di o jadranskih pristaniščih, o Reki in rstu, ki bi oživela, če bi obstojal po-otiavski gospodarski blok. Tudi tu se poklja stara napaka, tudi tu se noče videti ^nice v pravi luči, kajti Trst in Reka ^ moreta napredovati, če sta odtrgana ^svojega zaledja. Italijanski Trst je go-
Rpidarski nezmisel’ kakor J‘e italijanska ka gospodarska absurdnost. In tu ne magajo nobene fraze in nobena umetna ,.edstva. Pristanišča' pač povsod na svetu le od svojih zaledij.
Mnogo se govori v zadnjem času o po-paI,avskih gospodarskih blokih, misli se Pri tem na čisto imperialistične zasno-• Govori se, da naj bi ti bloki pomagali onavskemu gospodarstvu, v resnici pa m ... škodujejo, ker razburjajo svet, ker Ži i. . mirno konsolidacijo gospodarskega vsV ]^nia' Rožljanje z orožjem, ki spremlja e te razlage o potrebi podonavskega go-
spodarskega bloka, postavlja na laž vse te razlage in zato bi bilo mnogo bolje za podonavske države in za mir v Evropi, če bi se čim manj govorilo o pomoči podonavskim državam, mesto tega pa tem državam res kaj pomagalo. A takšna po-
žadcu^e, M&Muuni
ž&se&Ha tcfywiHa moča
V »Obohiodnickih zajmyh<, je obvajil Jaroslav Karaš članek, ki se st cer ozira Je na češkoslovaške razmere, ki pa popolnoma velja tudi za naše kraje, kakor to potrdi vsak naš bralec.
Jaroslav Karaš pravi, da so se podelili nekoč zadrugam privilegiji, ker se je mislilo, da to ne 'bo nikoga r bolelo. To p« je velika zmota. Kajti vsi ti privilegiji so mo-go?d le, če drugi nadoknadi stroške za te privilegije. Poisiedica tega je, da morata trgovec in obrtnik kot davkoplačevalca- plačevati za te privilegije, sama pa od tega nič nrmata. Nasprotno imata celo škodo. Kajti vsak tak privilegij krepi trgovčevo in obrtnikovo konkurenco. V gospodarskem boju vlada načelo, da se treba boriti z enakiimi orožjem. Vsled privilegijev zadrug im konzumov pa sta prišla trgovec .in obrtnik nakrat v položaj, da sta se morala boriti z neenakim orožjem. Jasno je, da bi morala v tem boj« popolnoma podleči, če tudi sama ne bi segla po istem orožju! Zato so začeli na Češkoslovaškem tildi trgava; in obrtniku ustanavljati svoje zadruge. (Pri nas žal še nismo tako daleč!) To ustanavljanje zadrug pa je bili le akt samoobrambe, ker sta morala imeti trgovec in
obrtnik isto orožje, ko njun konkurent _
konzumna zadruga.
rli privilegiji zadirag in konzumov so absolutno napačni, pravi Jaroslav Karas, vendar pa ni treba vsled tega zavreči tudi zadružništva samega, temveč je treba med zadrugami! razlikovati. Po Karasoveun mne-nju je mogoče vse zadruge razdeliti v tri skupine:
1- v zadruge, tei ustvarjajo novo delo in nove pridobitve in omogočajo nov zaslužek;
'2. v zadruge, ki delujejo le v gotovem krogu in ne pceegajo v pravice drugih stanov;
•i. \ zadruge, ki posegajo v pravice dru-g’ih, ne ustvarjajo nič novega^ temveč uživajo le privilegije >in uničujejo trgovino m obrt.
V	prvo skupino treba uvrstiti vse zadružne denarne zavode, naše hranilnice in posojilnice, ki zbirajo od svojih članov de-nar in ga posojajo članom. Nadalje spadajo v to skupino vse one zadruge, ki so zgrajene na istem osnovnem zadružnem načelu, da so naslade zadruge zato, da izvedejo dela, ki j.ih posameznik ne more, ki pa jih vsota posameznikov more. Tako spadajo v to skupino vise zadiruge za melioracijo zemljišč, za regulacijo rek, za elektrifikacijo itd. Te zadruge nikomur nič ne jemljejo, temveč ustvarjajo novo delo in so /ato koristne za celoto.
Drugo skupino tvorijo zadruge, katerih člani ne posegajo v pravice drugih. To je treba razumeti tako-le: Kmet ima pravico, da čim bolje proda svoje pridelke. Če kmet ustanovi zadrugo, da bii bolje prodal svoje pridelke, potem je to njegova pravica An če zadruga dela le s tem ciljem, potem tudi takšni zadirugi nii prav nič ■oporekat.. Prav tako pa velja to za obrtnika in trgovca. Tako n. pr. ne more posamezni 'mlinar prodajati na tuji trg svojo moko. Če pa se združi več mlinarjev v zadrugo in si nabavijo boljše stroje, ustvarijo gotov tip moke, potem morejo prodajati tudi na večje trge. Tu takšne zadruge nikomur ne škodujejo rin so produktivne.
Zato pa izgleda čisto drugače tretja skupina. Ne more se reči, da bi tako služila celoti, ko prvi dve skupini, pač pa zato
moč je menda še nedosegljiva muzika bodočnosti, ki jo naj zato podonavski narodi čisto prezro in se zanesejo le na svoje sile. In sami bi tudi najhitreje ustanovili podonavski gospodarski blok in sicer takšen, ki bi bil zmožen življenja.
in fy>s\(«>dacsb/o
vzdvztvati UohUuccmo-
posegajo zadruge te skupine v pravice drugih in to s tem, da manjšajo državi dohodke, ki jih potem morajo nadomestiti drugi. So to večinoma konzumi, ki jih ni rodila potreba, temveč samo privilegiji in državne subvencije.
Tako n. pr. je pred kratkim ustanovila neka delavska zadruga svoj mlin in dobila za ta mlin 1,800.000 Kč državne subvencije. Posledica tega je bila, da drugi mlini s tem visoko subvencioniranim mlinom niso mogli konkurirati in da je propadel eden za drugim. Z državno subvencijo sc je tako ubila eksistenca cele vrste davkoplačevalcev.
Silno se sploh pretirava s samonabavo vseh kmetijskih potrebščin. Kmet ima danes svoje zadruge za nabavo umetnih gnojil, cementa, sladkorja, strojev in vseh drugih gospodarskih potrebščin. Skoraj ne
bo imel potrebe, da bi še kaj kupil drugod, a potem tudi ne bo mogel nikomur
prodajati.
S	konzumi je zadeva ista. V Pragi imamo sto konzumov, ki so jih ustanovili delavci, uradniki in nameščenci. Vsi ti uživajo davčne ugodnosti in s temi ugodnostmi uničujejo podjetnika, obrtnika in trgovca, pri katerem so zaposleni. Pravijo, da je to samopomoč, toda te »samopomoči« si nočejo plačevati sami, temveč hočejo, da jim jo plačujejo drugi! Posegajo do utemeljenih pravic drugih in nočejo razumeti, da mora to v zadnji posledici imeti vpliv tudi na njih plače.
Nihče ne bo imel nič proti zadrugam, če prenehajo privilegiji zadrug, če bo konec njih davčnih ugodnosti, voznih olajšav itd. In niti besedice ne bo nihče dejal proti konzumom in nabavljalniin zadrugam, če bodo te postopale tako, kakor je storila zadruga trgovcev v Dejvicah, ki s« je na občnem zboru odrekla vsem privilegijem.
Ali tako visoko se seveda naši konzumi in zadruge ne morejo jiovzpeti, one hočejo živeti od privilegijev, ki jim jih plačuje konkurenca. Nočejo razumeti, da so ti privilegiji le nelojalna konkurenca, ki je zadrugam vse prej ko v čast. Nelojalna konkurenca pa je nedopustna in zato morajo izginiti tudi privilegiji, ki so vzrok te nelojalne konkurence!
evisoka odtne^eni 'z^cadacud
VzitotM uboge, delavske, žene
Z oziram na naš članek o pretirajiO' visoki odmeri /.gradaione smo prejeli več dopisov, cd katerih zasluži: posebno pozornost primer uboge vdove.
V	neki vasi na Gorenjskem je kupi.!a
lani v septembru neka žena tvorniškega delavca malo leseno hišico, ki je bila že bolj baraka za 750 dinarjev. 2e ta vsota dokazuje, da je morala loti baraka v zelo slaibeim Slanu.
Davčni urad je predpisal tej delavčevi ženi za to leseno hišico Din 127-60 zgrada-rine. K temu pa je treba še prišteti 200% avtonomne doklade v višini Din 257-75, tako da mora srečna lastnica 570 dinarjev vredne h:se plačati v enem letu D>:n 385-35 /gradarine. V dveh letih bi torej ‘morala plačati zgradarine Din 77000, t. j. za Din 20-70 več, kakor pa je za liišo dala.
Primer delavčeve žene pa je še bolj žalosten. Zemljišče, na katerem stoji hišica, ni namreč last delavčeve žene rin mora zato od zemljišča plačevati še najemnino v obliki Gdnevnega dela ob .lastni hrani. Če to delo računamo le z 10 Dim, znaša to na leto 60 Din ali v dveh letih 120 Din. V dveh • letih je torej plačala za zgradarino in najemni:no Din 170-70 več, kakor je dala za hišo.
Davek je predpisan in delavčeva žena ga bo morala plačati. Kaj pa če. ne bo imela denarja, kar je nad vse verjetno? Potem Ji bo hišica prodana im skoraj za mnogo "namj, kakor pa je sama dala za hišo. Bo ob hišo in še bo dolžna za davek in to od hiše, ki jo je sicer plačala, ki je pa več nima, ker jo je vzela pretirano visoka zgradarina.
Je pa tu še drug moment, ki ga noben državni urad ne ba smel prezreti rin zato tudi ne noben davčni urad. V interesu države je, ker je to v interesu zdravja in varčnosti njenega prebivalstva, da se čim bolj pospešuje prizadevanje delavcev, da si s svojimi tako skromnimi zaslužJii ustvarijo še tako skromen dom. Ta dom je najboljši podnet za varčevanje, ta dom pa je tudi jamstvo za moralno in zdravo življenje delavca. Zato bi morala davčna uprava odmerjati davek od teh revnih delavskih hiš tudi z upoštevanjem teh višjih narodnih interesov. Nikakor pa ne b,i smeli pre-
v stiki davki ubijati v ljudeh voljo, da si /grade lastno hišico, a s pretirano zgrada-n'no se la volja ubija.
la pretirana zgradarina od delavskih j uš pa je tem bolj napačna, ker je zakonodajalec z oprostitvijo kmetskih hiš od /grad a rine že i zrazil svojo voljov da se ne plačuje davek od hiš, ki služijo socialno šibkejšim slojem le v stanovanje če ni še ta volja zakonodajalca v zakonu jasno izražena tudi glede obrtnikov in delavcev, potem je pač treba zakon v tem smislu »popolniti. Jasno je vendar, da zakonodajalec ni hotel ustvarjati privilegijev, temveč je hotel biti le pravičen do socialno šibkih slojev.
Ta primer delavčeve žene jasno dokazuje, kako pretnrano se pri nas odmerja /gradau-ina in kako malo se upoštevajo denarne sile davkoplačevalcev. Ka,r po šabloni se stare odmere davkov dvrgnejo za določene odstotke in nič se ne vpraša, kje naj davkoplačevalec dobi denar za te poviške. Skoraj bi morali misliti, da so nekateri davčni uradi tega mnenja, da je denar za davke v tistem hipu tudi; že tu, kakor hitro so davki predpisani. Pa žal mi tako, ker ta. denaT je treba zaslužiti! Kako naj se zasluži več, kadar posli padajo, pa je uganka, ki je mi ne znamo razrešiti in ki je najbrže ne morejo razrešiti niti.
Primer uboge delavčeve žene jasno kliče po reviziji odmerjene zgradarine in sicer po temeljiti in splošni reviziji, ker se
je skoraj povsodi odmerila zgradarina previsoko. Apeliramo na narodne poslance in senatorje, da se tudi oni zavzamejo za to revizijo, ki je nujno potrebna tudi v državnem čnteresu, ker mora trpeti ugled države, kadar se preveč zahteva od davkoplačevalcev.
IZVOZ MADJARSKE PŠENICE V ITALIJO
V	Rimu so bila uspešno končana pogajanja za izvoz madjarske pšenice v Italijo. Italija je odobrila Madjareki letni uvozni kontingent ,pšenice v višini 1*7 milijonov stotov.
Čas je zlato to za nikogar ni la pregovor tako resničen ko za poslovnega človeka. Vsaka, po nepotrebnem izgubljena minuta pomeni za poslovnega človeka tudi materialno škodo in zato bo dober trgovec, .todusttrijalec ali podjetnik vedno pazil na to, da ne Izgubi nibi ene minute po nepotrebnem. Vsled naših nezadostnih prometnih prilik pa je .mora! naš poslovni človek pri vsakem (potovanju kar na ddbelo zapravljati čas. če je šel v Zagreb, potem je navadno izgubil brez vsakega haska najmanj pol dneva. Sedaj so se tudi v tem pogledu zboljšale razmere in našemu poslovnemu človeku mi več treba na potovanjih izgubljati toliko časa. Od ponedeljka dalje je vpostaVljena med Zagrebom in Ljubljano redna zračna zveza, ki ni Je nad vse hitra, temveč tudi cenena. Vsak dan ob 6-20 zjutraj odpelje izpred nebotičnika avtomobil potnika na letališče to ob 7. zjutraj odleti potnik v letalu proti Zagrebu, kamor pride že 20 minut p ned osmo. Iž letališča v Zagrebu odpelje
potnika avtomobil na Jelačičev trg, da more potnik takoj pričeti s svojimi posli. Vsa ta vožnja pa velja samo 180 Din. Oficirji in uradniki plačajo na legitimacijo le polovico.
Iz Zagreba pa odhaja letalo visak dan ob 17T5 to je Ob 18. že v Ljubljani. Prihodnji toden se začne tudi že redni zračni promet v Sušak.
Vse potrebne informacije daje brezplačno pisarna »Potnika«, kjer se dobe tudi vozni listki. Tudi šef centra letališča daje vse zaželjene informacije. Občinstvo naj ■se posluži telefonskih številk 34-99, 20-09 in 36-21.
Uipamo, da se bodo zlasti gospodarski krogi redno posluževali zračnega prometa in si s tem 'prihranili čas in denar. Pripominjamo še, da se je tudi v torek, ko je vladala huda nevihta, vršil " zračni promet z Zagrebom v redu in brez najmanjše neprijetnosti.
Bodi zato geslo poslovnih ljudi: V Zagreb le po zraku!
EUIddfikaciia JugAstaviie
DcuvsUa b-OHtotiha v fpc(Uw/odn{i ha f*wcm mestu
'Poročali simo pred kratkim, da je bila Notranjska priključena na žiirovsko električno centralo to da je s tem storjen začetek elektrifikacije Notranjske Tudi v prejšnjih lotih je bilo mnogo storjeno za efekMfikacijo Slovenije, zlasti po postavitvi novih strojev v Velenju. Toda še vedno čaka še mtoogd dela to še vedno je elektrifikacija izvedena tudi v Sloveniji v premajhnem obsegu. Še več dela pa čaka v vsej Jugoslaviji, bi ima vse naravne pogoje, da more na cenen način izvesti elektrifikacijo vse, države.
Predvsem (ima Jugoslavija velikansko bogastvo na vodnih silah. V Evropi pride s svojimi 2-9 milijoni .konjskih sil pri nizki vMi to s svojimi 8:9 milijoni, HP pri vodil takoj za Francijo to Malijo. (Prva liirna 4-6 pni nizki in 9-6 pri srednji, druga .pa 4-6 pri nizki to 7-3> milijanov konjskih sil pri srednji vodi.) Od vseh teh ogromnih vodnih sil pa je dotsedaj izkon:-ščffliniih okoli 200.000 konjskih sil ali okoli
6	odstotkov. Največ vodnih sil ima predvojna Srbija, potem Rosna, Savška banovina, največ vodnih sil pa je izkoriščanih v Dalmaciji.
Drugi izvor električne energije je za Jugoslavije premog, hi bi ,megel dati iste električne energije ko vodne sile. Poleg tega ipa bi mogla Jugoslavija uporabljati za pridobivanje električni® sile še les in %>irit ter zemeljski plin, a ko bo tehnika bolj napredovala tudii zračne struje. To bogatstvo dežele na raiznih virih za električno energijo je v zadnjem času tudi. ipreoej dvignilo rajzvoj jugoslovanske industrije, a tudi število elektrairen, ki jih je danes že nad 600.
Efoktričnih central, javnih in mešanih, induistnijsikib in zasebnih je bilo v Jugoslaviji koncem leta 1931 618, od teh je bilo javnih in mešanih 327, Industrijskih in zasebnih 291. To pogonu pa so se delile te centrale takole: na paro je bilo 249, na D iesel-motor 170v na vodo 108, na plin 27 in mešanih je bilo 94.
Po velikosti pa ao se delile elektrarne tako-le: s IH—50'kWh je bilo 203, z 51 do
100 kWh 120, s 101 do 300 kWh 146, s 301 do 500 kWh 45, s 501 do 1000 kWh 42, s 1001 do 10.000 k Wh 55 in z nad 10.000 kilovatnih ur 7. Prevladujejo torej majhne in srednje elektrarne, največ pa proizvajajo električnega toka velike. Efekt generatorjev vseh central je znašal 446.679 kWh, cd česair odpade na velike' centrale 358.797 kWh. Vsa električna proizvodnja vseh central pa je znašala 777,558.000 kWh in sicer iso prerzvele posamezne banovine kWh:
Štev. elektrarn
247.620.000	123
187.986.000	22
89.852.000	153
63.558.000	30
58,696.600'	99
49.463.000	40
41.765.000	50
24.513.000	58
10.862.000	18
8,370.000	25
Po velikosti so se delile elektrarne v posameznih banovinah tako-le:
Dravska
Primorska
Savska
V rimska
Donavska
Beograd
Driaska
Moravska
'Zetska
Vnrdarska
	S	8 vri	i	o Tri ' 1	|
		* ja	i S XI ° -S. --1 >	8-5 --1 iS	
	■g*	'TS O	T3 " O	■g*	C
Dravska	52	21	35	12	3
Savska	46	39	60	7	1
V rl vaška	7	2	19	2	—
Trto ionska	10	2	4	4	2
Dramska	15	10	17	8	—
Zetska	4	3	9	2	—
Donavska	27	25	38	9	—
Moravska	17	4	32	5	—
Vandarska	8	6	9	2	—
Beograd	17	8	10	4	1
Treba bo še mnogo dela, da doseže Jugoslavija na polju elektrifikacije ono mesto, ko druge države .na svetu. Vendar pa se je v zadnjem času že toliko storilo, da je Jugoslavija danes na Balkanu glede elektrifikacije prva to znatno pred Rumu-nijo, Bolgarsko, Turško to Grčijo.
žitna Uanfecettca
Na prizgftovanje Amerike se je pričela
v	Londphu iitna konferenca, na kateri je zastopanih 3t. držttv. Namen konference jft.da bi vse žRjie države pristale na znižanje svoje z Žihtoi posejane ploskve, žito-pvpzne drŽavp pa' bi se morale zavezati, da ne bodo e previsokimi carinami in z uvoz-nipii omejitvami zibale producentu ceno žita. Ze na londonski gospodarski konferenci se je skušal doseči na tej podlagi sporazum. Toda vsi poizkusi so se ponesrečili in vsako soglasje je bilo nemogoče. Po dolgih pogajanjih so se sicer čezmorske države sporazumele, da znižajo svojo žitno produkcijo za 15 odstotkov, ni pa bil mogoč noben sporazum tudi z evropskimi žitnimi državami in z Rusijo in sicer predvsem vsled prevelikega egoizma čezmorskih držav. Te so hotele namreč še ohraniti svpjo dominantno pozicijo, da bi bila Evropa odvisna od dobave čezmorskega žita. Evropske države pa, ki vedno
računajo tpdi z vojnimi zapleti ja ji, seveda te odvisnosti od čezmorskih držav, nočejo trpeti in zato se je zlasti pprla, znižanju Nemčija, ki je najbolj povečala svojo Žitno prodiikcijo.
Na drugi strani pa so tudi čezmorske države premalo upoštevale važnost žitne produkcije za evropske žitorodne države. Če bi na primer podonavske države zmanjšale svojo žitno produkcijo, potem bi biio veliko število kmetskega prebivalstva ob vsak zaslužek. Kajti v podonavskih državah ni mogoče žitno produkcijo nadomestiti s kakšno drugo in celi okraji bi zašli v največjo bedo, če bi se žitna produkcija znižala.
časopisi so poročali, da je ameriški delegat Murphy zagrozil, da bo Amerika z dumpingoin prisilila evropske države, da sprejmejo njene pogoje. Ta grožnja je bila sicer kasneje demantirana, a se tudi ne bi mogla izvesti. Kajti evropskim drža-
vam pač ne bi bilo težko s carinskimi in drugimi odredbami ta dumping kar v kali zatreti. Glede uvoznih omejitev so vse držaVe danes že mojstrsko izvežbane in tudi evfopske.
Perspektive, ki jih po vsem tem odkriva londonska žitna konferenca, niso posebno razveseljive in le malo je upanja, da ne bo doživela žitna konferenca istega neuspeha, ko njena predhodnica — svetovna gospodarska konferenca. Ni pač še one volje za sodelovanje med narodi, ki bi edina mogla privesti do zbližanja in do res skupnega reševanja gospodarskih vprašanj. Samo za Rooseveltov obnovitveni načrt je cena žita odločilne važnosti, za druge države pa so druga vprašanja važnejša. Te pa je Amerika v Londonu pred meseci omalovaževala in zato se ne sme čuditi, če ji bodo pri žitnem vprašanju odgovorili v Londonu na isti način.
Qrtda,pta6eA,&
Rudolf Tenente — 751etnik
Tiho to mirno je te dni praznoval svojo petinsedemdesetletnico Rudolf Tenente, trgovec in gostilničar v Krakovom. Jubilant je bil vse življenje eden izmed trstih tihih, a vztrajno delavnih in vedno zvestih naših mož, na katerih ramah sloni ves maš narodni in gospodarski napredek. To so pra-
vi	možje dela, ipri tem pa značajni to dobrosrčni, da jih vzljubi vsak, kdor se je z mjrimi seznanil. Takšen mož je bil tudi vedno Rudolf Tenente to zato je bila njegova trgovina vedno daleč .na okrog znana, njegova gostilna pa zbirališče narodnih mož. Zlasti med svetovno vojno je bila Tenen-tova gostilna na glasu kot prava narodna gostilna. Prav talko pa je bil znan povsodi jubilant po svoji dobrosrčnosti. Vedno je podpiral reveže, vedno je bil pripravljen dajati in nič manj ko 150 otrokom je bil knsitni 'boter.
f Vzornemu trgovcu in obrtniku, zveste-niiu narodnjaku in velikemu človekoljubu tudi na/še častilke z .iskreno željo, da bi bil ohranjal našemu narodu še dolgo vrsto let!
KONTROLNA KNJIGA ZA IZVOZNIKE
Finančno ministrstvo je izdalo po Narodni banki odredbo, da morajo voditi vsi uvozniki in lizvoznifci kontrolno .knjigo o uvoženih količinah in o izdanih izvoznih dovoljenjih. Nadalje se morajo hranita vsi dokument", ki so nastali iz izvozne in uvozile trgovine, da jih je mogoče na zahtevo predložiti finančnemu ministrstvu ali Narodni banki. Nova odredba nadalje zahteva, da se mora odslej prošnji za nakup deviz ali za izdajo izvoznega dovoljenja priložita potrdilo o .protokolaciji tvrdke. Obrtni list, ko dosedaj, ne zadostuje več.
DOHODKI CARINARNIC V DRAVSKI BANOVINI
Carinarnice v Dravski banovini so ime-
le maja meseca 14-2 (lansko leto 13-3), junija 12-8 (11-5), julija 13-2 (13-07) milijonov Din dohodkov. To povečanje dohod-
kpv v primeri z lanskim letom je posledica povišanja skupnega davka na poslovni promet, ne pa večjega uvoza, kajti skupni davek je dal v maju 27 (lani 1-4),
v juniju 23 (1-3); in v juliju 2-5 (1-3) mi-lijonov Din.
VPISOVANJU V TRG. NADALJEVALNO ŠOLO
Združenje trgovcev v Ljubljani sporoča, da1 'bo vpisovanje v trgovsko nadaljevalno 'šolo za1 I. razred dne 30. (in 31'- avgusta, vsakokrat od 9: do 11. ure to od 15. do 17. ure popoldne. Za II. to III. razred pa bo dne 1. septembra od 141 do 17. ure popoldne v pisarni Združenja trgovcev.
Popravni to drugi izpiti bodo .31. avgusta t. 1. od 14. ure dalje. Za vpis v I. razred mora predložiti vsak izpričevalo o dovršenem 3. Tazredu 'srednje ali meščanske šole, oziroma 8. razredu osnovne šole. Re-flehtanti, ki Imajo manjšo predizobraizbo, morajo vložiti prošnjo na šolski odbor združenja, trgovcev do 1. septembra t. 1. Šolnina to vpisnina je /ista ko prejšnja letft Brez plačane šolnine ne more biti nihče sprejet. Pouk se prične 4. septembra t. 1. Podrobna ha vodila bodo zapisana ria šolski deski v Trgovskem domu.
Dr. Vinko Gregorič, zaslužni organizator našega zdravništva, je po krajši bolezni umrl v Ljubljani. Živo ise je udeleževal tudi javnega življenja to dostikrat hodi! po svoji poti, kar ni bilo vedno hvaležno delo. Veliko pa je deloval tudi na gospodarskem polju to si pridobil tu trajnih zaslug. Vedno delavnemu možu bodi ohranjen svetel spomin!
.Smederevska občina je sklenila, da otvo-ri šttoirazredno trgovsko šoilo.
Ker je albanska vlada pod pritiskom javnega .mnenja pričela uvajati protiitalijanski kurz, je rimska vlada ultimativno zahtevala obnovitev vseh italijanskih privilegijev ali pa bo pričela gospodarsko in politično bojkotirati Albanijo.
Albanskj kralj Zogu je baje neozdravljivo 'bolan za tuberkulozo v grlu ter je pričakovati njegove ■smrti. Vest pa je treba sprejeti z 'rezervo.
1' raneoski upniki so ultimativno zahtevali od bolgarske vlade, da vpiše me-transfer .irane vsote na državni proračuni ali pa prekinejo upniki vtsaba pogajanja z Bolgarsko.
Titulescu je odpovedal svoj obisk v Sofiji, ker je Hdrriofov obisk dokazal, da vladna Bolgarska noče opustiti svoje revizionistične politike.
V	Parizu je zborovala druga internacionala. Predsednik linter nacioajale Vander-velde je predlagal, da se izjaVi toternaicio-nalat za bojkot nemškega blaga.
Predsednik Masarj-k je v totervievvu z dopisnikom >News Ohromele« 'izjavil, d# so dobile države Male antante to PoljsP zagotovile, da se pakt četverice ne bo uporabil brez njih pristanka za revizijo mej
Na sestanku Mussolinija z Dolllussori v iRtocione je bil dasežefn sporazum, da s® ustanovi gospodarski blok med Italijo, Avstrijo to Madjansko, da bi na ta način dobil Mussolini v' roke podonavsko trgovino in jo dirigiral na Trst. Tako komentirajo sestanek francoski listi.
»General-Anzeiger« pravi pa na to vest, da Ul nastala med Avstrijo to Nemčijo carinska vojna, če bi skušala Avstrija podpirati Trst na škodo Hamburga in Premena.
Po avstrijskih vesteh pa bi hotel .Mussolini pritegniti k svojemu podonavskemu bloku tudi države Male antante, ne pa tudi Nemčije, da b,i tako ustvaril močno gospodarsko skupino, ki bi mogla kljubovati Nemčiji.
Mussolini se — po pisavi nekaterih listov — ni pridružil franc.-angl. intervencijiv Berlinu le zato, ker more spor ;ined Avstrijo to Nemčijo 'izrabiti v to, da čist® oklene Avstrijo v italijansko politiko.
Bivši angleški zunanji minister Chamberlain je dospel v Rim, kjer bo .skuS1* pridobiti Mussolinija, da zavzame gled® Nemčije isto stališče ko Anglija in Francija.
Nemški komunisti .so zažgali hangar v Mindenu. Škoda znaša Okoli 20 milijonov dinarjev.
Za nemškega veleposlanika v Moskvi j®
imenovan bivši nemški delegat na nazore-žrtveni konferenci v. Nadotoy.
Čeprav sovjetska vlada poroča o zel® dobri 'žetvi, je kljub temu zvišala cen° kruhu za sto odstotkov, črn kruh bo veljal odslej 14, beli pa 24 kopejk.
Vlada USA namerava prevzeti jam9tv® za velike dobave ameriških tvrdk sovjetski Rusiji.
Po jekleni sta tudi petrolejska to leso® industrija sprejeli Rooseveltov obnovitveni načrt.
Turčija je prepovedala za dve leti vsa*-ko nameščanje tujih delavcev.
Davek na pivo je dal U. S. A. samo v juliju 16-6 .milijonov dolarjev dohodkov.
Kubanski parlament je postal nesklepčen in ne more izglasovati sprememb® ustave, ker so pobegnili vsi poslanci, k1 iso bili pristaši nasilnega Machade, '* strahu pred ljudskim maščevanjem.
Avstralija se je začela silno oboroževat'-da ise zavaruje pred ev. japonskim napadom.
Vojaški vlak, v katerem se je vozi*0 300 kitajskih oficirjev, se je prevrnil če® nasip v reko Tsiao. 200 oficirjev je utonilo.
11 ameriških avtomobilskih tvornic j®
doseglo v II. letošnjem četrtletju 47-81 milijonov dolarjev čistega dobička, dočim s° imele te tvornice v I. četrtletju 2-01 mi*1' jonov dolarjev izgube.
Kongres trgovskih združenj
Kakor smo že poročali, so srbski trgovci krepko na delu, da izvedejo popolno organizacijo trgovskega stanu v vsej državi, ^va etapa tega visokega cilja je že dojena in srbsko trgovstvo je že večinoma Organizirano v svojih združenjih, ki so vsa klavna in agilna. Vsa ta združenja sa H) sedaj združila v zvezo združenj in v ^ namen bo v dueli 2(5. do 28. avgusta v ^aogradu kongres trgovskih združenj, kakega se udeleži pod vodstvom predsednika Zveze trg. združenj g. Josipa J. Kav-^a, tudi močna slovenska delegacija.
Kakor občni zbori naše Zveze, tako se k>di beograjski kohgres deli v dva dela: v soboto bo predkonferenca, v nedeljo pa 'eliki manifestacijski zbor, dočim je tretji namenjen obisku velike Higienske razstave.
Prepričani smo, da bo beograjski kongres mejnik v organizacijskem gibanju jugoslovanskega trgovstva in v tem znaku t iskreno pozdravljamo.
dcMtcsh/a
SAMOZAVAROVANJE OPEKARN
Združenje opekarn v Donavski banovini
začelo akcijo, da se uvede med članicami združenja samozavarovanje proti pogrom. Večina opekarn se je za takšno aanjozavarovanje tudi že izjavila. Vse °Pekarne bi skozi deset let plačevale z °*lrom na njih velikost naprej določene '•^arovalnine. Te bi se stekale v poseben *01^i iz katerega bi se krile požarne ško-Odškodnina pa se ne bi izplačevala v denarji), temveč bi se od požara nastala skoda popravila v naturi. Po zbranih podatkih plačujejo opekarne v Donavski banovini okoli 2, milijona na leto požarne zavarovalnine. Ce bi se uvedlo samozavarovanje opekarn, bi se v desetih letih nabralo brez obresti 20 milijonov Din, kar bi bilo dovolj velika rezerva za primer Požarov. Po desetih letih bi torej bile vse opekarne zavarovane, ne da bi jim bilo treba plačevati še vsako leto zavarovalnino. Poleg tega pa bi mogle dobivati opekarne iz zavarovalnega fonda tudi potreb-ne kredite in bi bil tako dobiček samovarovanja dvojen.
Nemški kapital se vrača iz švice
V zadnjem času se opaža, da pošiljajo ličarske banke, zlasti iz obmejnih krajev znatne vsote nazaj v Nemčijo. Tudi velik del nemških dobroimetij se vrača v Nemalo. To vračanje nemškega kapitala iz
vice je posledica odločbe nemške vlade, da je treba do 31. avgusta prijaviti vsa
obroimetja v tujini. Ta dotok kapitala iz
viee je tu(jj VKrok, da je tečaj marke stalno čvrst.
*
^gosiovansko-švicarska klirinška k©n-'•ncija je bila podaljšana do konca tega Vseca.
Organizacija denarnih zavodov za Drin-?ko in Vardarsko banovino v Sarajevu se le razpustila Ln sklenila, da likvidira.
Kitajska vlada bo najela posojilo 20 mi-bjonov dolarjev za investicije v premogovnikih.
V Sredo je bilo v Londonu prodano zla-
JESENSKI LIPSKI SEJEM 1933
3
sa 160 000 funtov po oeni 125 šilingov penije za unoo čistega zlata.
»SLUŽBENI UST«
F- banske uprave Dravske banovine z- dhe f' avgusta objavlja med drugim; Usta-0 r^nimiirane krščanske cerkve kraljevi-® Jugoslavije — Vottlni red za volitve ^khpščiiie Delfske zbornice v Ljubljani ^ Objave htdgfe’	e	pbbimhjh ob-
rokih trošarin — Razne razglase sodišč ** uradov ter razne diruge Objave.
M
Začetek dne 27. avgusta
Vsa pojasnila daje:
ING. G. TONNIES, LJUBLJANA
Dvorakova ulica 3/II. — Telefon 27-62
!&
ali
Z VANI O NI BIRO LAJPCIŠKOG SAJMA
Beograd, Knez >>tShaJleva 33
Jfa&iicu*	a f
Bogat in pester program letošnje jesenske razstave
Jesenska sezona v Ljubljani se otvori z jesensko razstavo velesejma in ko se otvorijo velesejmski razstavni prostori, se zgane tudi Ljubljana v mogočnem ritmu življenja. I% letovišč in kopališč se vračajo Ljubljančani. Tradicionalni jesenski velesejem, ki ga ni mogoče več pogrešati, pa privablja tujce iz vseh delov Sloveniji, Jugoslavije in tudi tujine. Vsako leto zaživi Ljubljana ob razstavi »Ljubljana v jeseni« iiCtako bo tudi letos, ker je program letošnje razstavne/še zlasti bogat in pester.
Na 40.000 kv. metrov velikem razstavišču bo v devetih velikih razstavnih zgradbah, ki merijo nad 8000 kv. metrov, prirejenih cela vrsta razstav, ki bodo na nazoren način pokazale delo naših ljudi na gospodarskem in kulturnem polju. Zopet se bo ob obisku vseh teh razstav dvignil ponos našega človeka, zopet bo zrasla njegova samozavest, ko bo videl, kako se neumorno ustvarjajo pri nas nove vrednote in kako se skrbi, da bi vediio ih neprestano napredovali v vseh panogah gospodarskega in kulturnega življenja. Kdor hoče poznati svoj narod, ta mora pogledati tudi plodove njegovega dela, kakor so razstavljeni na prireditvah velesejma. A vsakdo more to tudi storiti, ker na železnicah iina polovično vožnjo, bivanje v Ljubljani pa je tako poceni, ko le redko v tako velikih mestih, kakor je Ljubljana. Kakor druga leta, tako je tudi letos prevzel najvišje pokroviteljstvo nad razstavo Nj. Vel. kralj Aleksander I., ki je s tem dovolj jasno povdaril jpomen razstave »Ljubljana v jeseni« za naš narod.
Letošnja »Ljubljana v jeseni« bo imela
te razstave:
I. VETERINARSKA RAZSTAVA
To razstavo bo priredila Dravska sekcija jugoslovanskega veterinarskega združenja, kar nam jamči, da bo razstava obsežna in verna slika sodobnega živino-zdravstva in veterine, kakršne do sedaj tudi v visokokulturnem tujezemstvu še niso videli.
Razstava bo obsegala te oddelke:
Pogoji in pomen živinoreje v naši državi.
Embrijologija, porodništvo.
Nega in hranjenje mladih živali.
. Razvojne in vzgojne bolezni.
Higijena nege živali.
Higijena prehrane.
Anatomija in fiziologija.
Pasme. (Konj, govedo, svinja, ovca, koza, perutnina, kuncereja, čebele, ribe.)
Kužne bolezni.
Zatiranje infekcijskih in parazitarnih bolezni.
Druge bolezni.
Forenzična veterina.
Bolezni kopita in parkljev, j Veterinarska prakša,
:	Mazaštvo.
Higijena živil animalskega izvora.
Živalski promet.
Živalske sirovine.
Vsakdanje izkoriščanje živali;
Druge male živali za spori ih izkoriščanje, njih higijena in bolezen.
Veterinarski pouk in literatura.
šematizem veterinarjev Jugoslavije.
Že iz tega kratko navedenega programa jo razvidno, kako važna bo ta prireditev za vse, ne samo za našega kmetskega gospodarja. Razstava bo obsegala dva razstavna paviljona v približni izmeri 2000 kv. metrov razstavnega prostora.
II. RAZSTAVA »SLOVENSKA CERKEV« (Paviljon M)
Razstava bo podala pregled glavnih tipov slovenskih cerkvenih stavb, opozorila na umetniško bogastvo naših podružnic in na njih odlično vlogo v domačih pokrajinah.
Imela bo te oddelke:
Razstava plastičnih modelov, ki predstavljalo glavne zgodovinske tipe naših cerkva.
Razstava fotografij cerkva, njihovih notranjščin in njihove opreme.
Razstava slik domačih umetnikov, ki naj pokažejo estetsko vlogo naših podružnic v krajini in estetsko mikavnost notranjščin.
Razstava božjepotnih podobic, ki jo organizira znani zbiratelj grafične umetnosti g. Pavel Winter.
Sodobna kapelica, ki jo je uredil po lastnem načrtu in z lastnimi slikami in opravo akademski slikar g. Tone Kralj.
Razstavo priredi Umetnostno-zgOdo v insko društvo v Ljubljani v zvezi z upravo Ljubljanskega velesejma.
hi. Razstava »madone slovenskih
LIKOVNIH UMETNIKOV«
Jesenska umetniška razstava »Madone slovenskih likovnih umetnikov« bo nudila vsakemu obiskovalcu svojp. — Zastopane bodo vse umetniške smeri in panoge, stare in nove, slikarstvo, kiparstvo in grafike. Vsak si bo lahko za mal denar nabavil umetnino trajne vrednosti, dela naših najboljših umetnikov. Vršilo se bode tudi glasovanje za najlepšo Madono.
Umetniška razstava se nahaja v paviljonu »N« nasproti glavnega vhoda. Razstavo aranžira akademski slikar prof. Olaf Globočnik.
IV. MISIJONSKO-ETNOLOŠKA
RAZSTAVA
bo nameščena v paviljonu »N« in bo vsebovala najrazličnejše zanimivosti iz Kitajske, Indije in Afrike. Za pojmovanje življenja Kitajcev bo skrbela posebej urejena sobica z vsemi okraski in potrebščinami, ki jih pozna kitajski stanovalec. Iz Indije bodo prav gotovo posebno zanimali kipi Budhe in razni umetniški modeli svetišč, iz Afrike pa primitivni naredi s svojimi ročnimi izdelki posodja, orodja, orožja itd. To razstavo priredi Družba za širjenje sv. vere v lijubljani.
V. KMETIJSKA RAZSTAVA
Vsakoletne kmetijske razstave spadajo že tradicijonalnp v okvir jbsenske prireditve Ljubljanskega velesejma. Letos obsega ta razstava:
a) sirarski in mlekarski oddelek.
b) čebelarski oddelek in sejem za med.
c) oddelek za zelenjadarstvo.
d) oddelek za vino in vinski sejem. Kmetijsko razstavo organizira kmetijski t odbor velesejma.
VI. RAZSTAVA DALIJ
katero priredi »Klub ljubiteljev dalij« v Ljubljani.
Dalija je krasna cvetlica. Njeno pestrost in plemenitost naj dokaže ta razstava, ki jo aranžira g. arh. Jože Mesar.
VII. RAZSTAVA GOVEJE ŽIVINE M0NTAF0NSKE PASME
Privedi jo živinorejska zadruga »Jugo-montafon« v zvezi z vsemi podeželskimi zadrugami za montafonsko pasmo. Razstava, na kateri bo razstavljenih približno 150 glav izbrane živine, se vrši 2. in 3. septembra t. 1.
VIII. RAZSTAVA OVAC IN KOZ,
ki jo priredi društvo »Živalca«.
IX. GOSPODINJSKA RAZSTAVA »RED
IN SNAGA K ZDRAVJU POMAGA«
Pod tem geslom priredi Zveza gospodinj svojo III. gospodinjsko razstavo na Ljubljanskem velesejmu.
X. RAZSTAVA NARODNIH VEZENIN IN
Narodnih noš iz timoške krajine
Zastopani so vsi kraji Timoške krajine ter vsi tipi narodnih noš od osvobpjenja 1. 1833 do danes.
Kiparska dela so izdelki samouka Miro-ljuba Jovanoviča iz Knjaževca.
Razstavo, ki je nameščena v paviljonu »K«, organizira Zveza kulturnih društev v Ljubljani.
XI. RAZSTAVA INDUSTRIJE IN OBRTA
Na jesenski razstavi bosta zastopana tudi naša industrija in obrt. Zlasti opozarjamo na pohištveno razstavo, ki bo obsegala 1500 kv. metrov razstavnega prostora.
XII. KROJAŠKO RAZSTAVO
priredi Obrtno pospeševalni urad ljubljanske Zbornice za TOI v lastnem paviljonu »0«. To bo prva razstava te vrste pri nas.
Ostali industrijski in obrtni oddelek prikazuje:
Veliko razstavo živil, poljedelskih strojev in orodja, radio aparatov, ogrevalnih naprav in svetlobnih teles. Automobilov, motorni!) koles, biciklov, otroških vozičkov in vozov.
Poleg tega bomo videli: tekstilno razstavo konfekcije, klobukov, čipk in krznarstva, pisarniških potrebščin, glasbil in raznih tehničnih novosti za splošno uporabo, gospodinjstvo in gospodarstvo.
Tabor skavtov
Na jesenski razstavi »Ljubljana v jeseni« bodo taborili naši skavti.
Tekma harmonikarjev
8. septembra se vrši v okvirju jesenske razstave na prostoru velesejma tekmovanje harmonikarjev za prvenstvo Jugoslavije in prehodni pokal.
Konkurzi in prisilne poravnave
Razglašen jo konkurz o imovtiini trgovca Pahorja Franca v Kranju. Konkurani sodnik Jiirij Gregorc, upravnik mase dr. ženko. Pirvi zbor upnikov pri sodišču v Kranju dno 29. avgusta ob 9. Oglasit v eni rok do 24. septembra, ugotovitveni narok dne 30: septembra ob 9. Razglašen je koaikura tudi o hrtovimi trgovke Pahor Ljudmile v Kranju. Vsi rotkii isti, ko pri konkurzu Franca Pahorja.
KoakuPi O i mo vini tvrdke Kilhar & ; Hrovati nianufaktutme trgovine v Maribo-, ru, je odpravljen, ker se je sklenila porav-i nflva po § 169 konk. zakona.
Potrjena je poravnava Ozimka Franca ,iz Sel pri šumberku preiti tetfnu, da plača dolžnik vse stroške postopanja, upnikom) pa 61 % celotnih terjatev v devetih dvomesečnih obrokih in iproti jamstvu očeta in brata.
Dr. Pirčeva
sladna kava
je prvovrsten domač izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Vas in Vaše otroke.
Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega oknsa in jo pijO odrasli kot otroci z užitkom.
7xdtse. iz. du&fothiU pagodS
lil.
Kdaj se začno taksna obveznost.
Pravica države na to takso nastane že omega dne, ko se v mejah naše države napravi službena ipoigcdiba, oziroma, onega dne, ko se napiše službena pogodba.
V pogledu službenih pogodb pa, ki pridejo iz tujine, se začne pravica države na to takso z dnem, ko je pogodba, njen prepis alii prevod prinešen na področje kraljevine.
Na taksno dolžnost nima vpliva okoliščina, če je službena pogodba sklenjena pod odlo/jljiviimi ali odpovedljivimi pogoji ali če je vezana na kakršenkoli rok.
Kakor pni vseh drugih konsen znatnih pogodbah (kupe prodajnih, pooblastilih itd.), tako je tudi pri službeni pogodbi bistveno samo to, da obstoji izraženo soglasje volje strank. Kako se ta izraz izvede, ali prečno ali molče, ustno ali: pismeno, z znaki itd., je popolnoma vseeno.
Vendar pa ima država pravico na takso le v onih primerih, ko obstoji listina o službeni pogodbi. Če ni listine tudi ni takse.
Prepuščeno je čisito strankam, da napišejo listino o službenih odmošajah ali ne in v kakšni obliki. Pač pa morajo biti napisane učne pogodbe učencev po § 238 in 259 obrtnega zakona, a te 'pogodbe so itak oproščene od takse. Ravno tako morajo biti napisane kolektivne pogodbe, za katere predpisuje § 209 obrtnega zakona pismeno obliko. A tudi te pogodbe so takse proste.
'Poleg tega predpisuje ravilnik o zaposlitvi tujcev z dne 24. novembra 1925, da morajo shižibodajallci skleniti! s tujimi nameščenci pismene pogodbe.
Zlasti se naglasa, da po § 207 obrtnega zakona ni predpisana dolžnost, da se morajo službeni odnošaji med službod a ja 1 cem in službojemalcem urediti s pismeno pogodbo, temveč je samo predpisano, da se urejajo z dogovorom o službi.
Za taksno dolžnost: pa se ne zahteva, da obstoji med strankama formalina pismena pogodba, ki sta jo podpisale obe stranki. Zadostuje vsaka listina, katere namen je, da Služi kot diokaz proti izdajatelju, pa naj je ta listiina opremljena s formalnostmi, ki so potrebne za dokazno moč, ali ne.
Tudi ni potrebno, da se stranki vroči kakšna spremnica. Obveza obstoji tudi tedaj, kadar se listina namestitve zadrži pri silužbodajalcu.
Predmeti te takse so nadalje na pr. dekret o namestitvi, pismo o imenovanju, zapSstnak o izvolitvi, pismena namestitev zdravnika pri bratovskih skladnicah.
Kot listine se smatrajo tudi zapisniki o sejah pristojnih organov, na primer upravnega odbora, ki govori o namestitvi, kakor tudi. predhodni ustmeni dogovoT o službeni pogodbi. Nadalje zapisniki o sejah, v katerih so napisana imenovanja uradnikov, na primer pri občinah ali pri raznih zbornicah, zapisniki o sejali raznih zadrug in njihovih zvez o imenovanju raznih organov s pravico do nagrade po statutih, nadalje zapisniki o imenovanjih, ki se sestavijo na glavnih skupščinah raznih dru-
štev in združenj, na primer delniških družb, družb z omejenim jamstvom itd.
Taksiui dolžnost pa ne obstoji, če ni naprej dogovorjena nagrada za službo, temveč je ta rezervirana glavni skupščini.
Tudi reverži nameščencev, s katerimi oni sprejemajo na znanje svoje imenovanje, so listine.
NaicMje se smatrajo kot listine tudi okrožnice službodajaloev, naslovljene svojim centralnim arhivom o imenovanju neke osebe.
Tudi sklenitev službene pogodbe v obliki trgovske korespondence podleži taksiranju in čeprav bi bila ta korespondenca podpisana samo od ene osebe.
No podleže pa taksi: nepodpisani službeni razporedi ali nepodpisane osebne liste, nadailje zapisniki o sejah upravnih odborov, kadar se ravnateljstvo samo pooblašča, da sme izvršiti imenovanje, a se sicer nikjer ne imenuje kakšno konkretno imenovanje, poslovni red, ki ne vsebuje nobenega določenega imenovanja, pa čeprav bi gai služ-bcdajalec podpisal in čeprav se nahaja v rokah službojeonaloa, nadalje zapisnik o sejah, na katerih se samo' govori in potrjuje načrt o regulaciji uradniških prejemkov in končno predpisi o tem, kako se rnOra razdeliti dobiček med uradnike.
(Dalje prihodnjič.)
Klimi
vSelivti>4-Jic
aCi hisi
najSdidmjk
KUfAIMAfr-DEU
1-)U blianad almatinovaIs
FA
NAZADOVANJE TTALTJANSKE ZUNANJE TRGOVINE
V juliju je Italija izvozila blaga za 432-9, uvozila pa za 502-9 milijonov lir. V prvih sedmih mesecih letošnjega leta je Italija uvozila blaga za 4.421-4 milijonov lir, izvozila pa za 3.558-8 milijonov lir in je bila torej trgovinska bilanca pasivna za 862 milijonov lir ali za približno 3 in pol milijarde dinarjev. Lani je bila pasivnost italijanske trgovine sicer še večja in je znašala 1.359 milijonov lir. Zboljšanje pa je le dozdevno, ker je letos pasivna bilanca manjša le vsled splošnega nazadovanja zunanje trgovine.
OBČNI ZBORI X. redni občni zbor lesne trgovske in industrijske družbe »Arbor«, d. d. bo v
sredo, dne 30. avgusta t. 1. ob 11. uri v sejni sobi Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani.
Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe
Jvan Jelačin
Ljubljana
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode.
ločna in solidna postrežba! — Zahtevajte cenik!
ITALIJA NA JESENSKEM ZAGREBŠKEM VELESEJMU
Na letošnjem jesenskem Zagrebškem zbora bo prvič sodelovala oficdalno tudi kraljevina Italija po svojem Nacionalnem zavodu za izvoz v Rimu. Italija bo imela na velesejmu .svoj poseben oddelek. Ker se je v zadnjih letih Jugoslavija udeležila italijanskih velesejmov v Milanu in Bariju, kjer je postavila lastne paviljone, da si' pridobi novih odjemalcev na italijanskem trgu, hoče sedaj tudi Italija povečati svoj izvoz v Jugoslavijo. Temu namenu naj ravno služi udeležba na letošnjem jesenskem Zagrebškem Zboru.
.KUVERTA*
D. Z O. Z.
LJUBLJANA
Karlovška c. 2 Volarski pot 1
TVORNIOA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIKJA
Iz zadružnega registra
Vpisala se je: Planinska in izletniška zadruga »Prijatelj prirode«. Namen zadruge je, da pospešuje gospodarske koristi svojih članov in to hoče doseči tudi s tem, da pridobiva gostilniške in druge koncesije. Obetajo se nam torej krčme novega tipa, krčme prijateljev prirode.
Nadalje .se je vpisala Gospodarska zadruga v Ljubnem na Gorenjskem, ki hoče pospeševati gospodarstvo in nravno po-vzdigo svojih članov.
Razdružili sta se zadrugi: Živinorejska zveza za kamniški politični okraj v Kamniku in Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Rakičanu.
Razdružila in v likvidacijo je prešla Kmetska posojilnica za celjsko okolico v Celju.
Francoska zunanja trgovina je bila v prvih sedmih mesecih letošnjega leta pasivna za 6.870 milijonov frankov napram (>.110 milijonom v lanskem letu.
Madjarska je v prvih scdmili mesecih letošnjega leta izvozila blaga za 189-7, uvozila pa za 169-5 milijonov pengov in je bila torej aktivna za 20-2 milijona pengov, dočim je bila lani pasivna za 18-4 milijonov pengov.
Premogovna produkcija Madjarske je znašala v I. letošnjem polletju 29-54 milijonov stotov, za 6-9% manj ko lani.
Nemška strojna industrija je mogla izrabiti v juliju le 35 odstotkov svoje kapacitete.
Že v 24 urah
•faro,
fted
Ute
I(C
barva, ple*ira In k* mično siiazi obteH klobuk* itd. Škrob*
In NTetlolika srajce, ovratnike in manšet
Pere, snši, munga in lika domače pel®
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—6.	Seleburgom ul
Telelon St. 22-72.
---------------------------------------
DOBAVA — PRODAJA
2. hidroplanska komanda v Divulj**
sprejema do 31. avgusta t. 1. ponudb© dobavi 70 ton koksa.
Prenos municije se bo oddal z oferttf licitacijo dne 31. avgusta t. 1. pri Komani III. armijske oblasti v Skoplju. (Oglas j® na vpogled v pisanii Zbornice TOI v Ljub" ljani, pogoji pa pri isti komandi.)
?rp p«mtib
LJUBLJANSKI TRG
Vsled naliva je bil trg le slabo obiska®’
Na Ikmelkem sadnem tirgu tso prodajal* hruške v stpiošnem po 4 Din lig, Belokranj' o. rmene slive po 3 Din, jabolka srt bil* po 3 Din in več, rdeče maline pa še vedo8 po 3"50 Din. Na zelenjadnem trgu so bil® precej veliike kumare po 1-50 kos, kumar« za vlaganje pa so bile cd 8 do 14 Din # sto kosov. Zluščen grah je bil po 1-25 1-50 Din mernioa, v stročju pa po 4 Din kfi Zluščen nov fižol so prodajali po 3 do ^ Din liter. Koleraba se je dobivala po 2« ^ 'par kos in je že precej velika. Krompir vedno po dinarju kila. Stročji fižol je b po 2 do 3 Din kila. — Mleko se prodaj' na trgu po 2 Din liter. — Perutnini trg je bil vsled dežja slabše založen. Jai$ so prodajali po 17 do 18 za 10 Din. — stalnem sadnem trgu je že precej grozd}3, ki ga prodajajo po 10 do 12 Din kg,
Ione so po Din 5 in breskve srednje vrst* po 12 Din kg.
MARIBORSKI SVINJSKI TRG
Na svinjski sejem dne 18. avgusta 19$ je bilo .pripeljanih 148 svinj. Cene so bil* te: MLaidi; prašitii 5—6 tednov stari 90—14® 7—9 tednov stari 210—240, 3—4 mesec* stari 280—340, 5—7 mesecev stari 400 d" ^ 550, 8—10 mesecev stari 650—680, 1 W stari 700—750; 1 kg ži-ve teZe 7—8, ihrtv« teže 10—10-50 Din. Predanih je bilo svinj.
JAJČNI TRG
Po novem trgovinskem sporazumu 1 Nemčijo more JugosJavija izvoziti v Nenfl' črjo 60 odstotkov lanskoletne količine jajc Za iz v o« pridejo v poštev samo jajca sred' nje težine od 52 do 53 kg. Uvozna carin* znaša 40 mark od 1. septembra, od 1. okto-bra dalje pa le 30 mark zai sto kil neW>' Ker je pod temi pogoji izvoz jajc v Ne#' čijo rnoigoS, je nastalo večje povpraševanji po jajcih in je cena narasla za 10 švic^' sikih frankov pni zaboju. Iz Zagreba pot0' čaje, da se tam plačujejo jajca iz štajef' skega področja že po 10 do 11 Dm za k$ kar je primeroma' zet o dobra cena.
CENA PŠENICE V AMERIKI PADLA
Uprava pšenične borze v \Vinnipegu \e sklenila, da prepove noitiranje pšeniiČfl® cene izpod 70 25 centov za pšenico štev. 1 prompt. Borza je izdala to prepoved, k?r je v zadnjem času padla cena pšenici P’
12 centov.	.;/i
f%<:
t*>rc
davč
m
taja
služ
toks
»rru
hm
N
o\a
tnai
slu
iz
da
pla
1
Pri olj ko Pli je od v&
jžnanstvenc ;e ugotovljeno /
Kalhveinev
Kneippovcz sl a dna kava
s 9vavim »Tvanckom**
se fvihral lažje in fteikval hitreje prebavlja babor čislo mleko 1
TISKOVINE
vseh wslArciw$ke, uradne,V£klam-fEST ne,časopis e, knjige, več ban LStA^vnUisk httri? in neremi!
pcrtmi!
TISKARNA MERKUR
LlUBUANA.GRIGORClCIVA5i23
Tel-25-51 ^Jdeq\an\ .Tiskarna 11 Ut k in:
Oreja ALEKSANDER ZELEZNIKAR. — Za Trgovsko-industrijako d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: 0. MIHALEK, Ljubljana.