- 1 - Republike Slovenije 1972-2022 Tekmovanje mladih glasbenikov TEMSIG let Tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije – TEMSIG 50 let (1972–2022) Urednica: Helena Filipčič Gardina Uredniški odbor: Helena Filipčič Gardina, Ivan Florjanc, Dominika Naveršnik Jezikovni pregled: Mateja Pelikan Oblikovanje in digitalizacija: Helikopterdesign d.o.o. Založila in izdala: Zveza slovenskih glasbenih šol, skupnost zavodov Zanjo: Radmila Bikić Magdić, predsednica Elektronska izdaja Slovenska Bistrica, januar 2023 Izdaja ob 50-letnici tekmovanja TEMSIG. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 139794435 ISBN 978-961-96087-1-5 (PDF) TEKMOVANJE MLADIH GLASBENIKOV REPUBLIKE SLOVENIJE TEMSIG 50 LET (1972–2022) - TEMSIG 50 LET - Kazalo vsebine - 7 - O IZDAJI ZA JUBILEJ 8 Radmila Bikić Magdić OB 50-LETNICI TEKMOVANJA TEMSIG 12 Iztok Babnik: POGLED NA GLASBENO TEKMOVANJE TEMSIG IN PLESNO TEKMOVANJE BALTEK 18 Dr. Branka Rotar Pance MOTIVACIJSKI VIDIKI GLASBENIHTEKMOVANJ 24 Dr. Katarina Habe POMEN PSIHOLOŠKE PRIPRAVE NA GLASBENO TEKMOVANJE 32 Natalija Šimunović ZMAGOVALNA FORMULA USPEHANA GLASBENEM TEKMOVANJU 42 Lovro Sodja ZGODOVINA TEKMOVANJ MLADIH SLOVENSKIH GLASBENIKOV 56 Lovro Sodja: ZAMEJSKA GLASBENA AKTIVNOST IN SODELOVANJE V EVROPSKI ZVEZIGLASBENIH TEKMOVANJ ZA MLADINO(EUROPEAN UNION OF MUSIC COMPETITIONS FOR YOUTH – EMCY) 68 Viktor Zadnik: SPOMINI NA DELOVANJE V ZVEZI SLOVENSKIH GLASBENIH ŠOL med letoma 1995 in 2010 78 Anton Savnik: TEKMOVANJE MLADIH SLOVENSKIH GLASBENIKOV PRAZNUJE 50 LET 84 Simon Mlakar: TEKMOVANJE TEMSIG – ZIBELKA TALENTOV 92 Suzana Furlan Mitev: TEMSIG – TEKMOVANJE, KI MED PEDAGOGI POMENI »NEKAJ VEČ« 100 Petra Slak NEKAJ MISLI IN OBČUTKOV OB TEKMOVANJU TEMSIG 104 - TEMSIG 50 LET - O IZDAJI ZA JUBILEJ Soočenje z izzivom udeležbe na državnem glasbenem tekmovanju, najsibo v vlogi tekmujočega, mentorja, žiranta ali člana organizacijske ekipe, je svojstveno izkustvo posameznika, ki pri svoji angažiranosti doživlja individualno zmes čustev, občutkov, misli ter se v procesu priprave na tekmovanje in njegove izvedbe obogati z raznovrstnim naborom novih izkušenj in doživetij. Knjižna izdaja ob 50. jubileju Tekmovanja mladih glasbenikov Republike Slovenije TEMSIG je osredotočena na predstavitev različ- nih pogledov na državno glasbeno tekmovanje – tako s strani oseb, ki so (bile) tesno vpletene v njegovo organizacijo, glasbenih učiteljev in tekmovalcev, kot tudi strokovnjakov s področja glasbene pedagogike in psihologije glasbe, obenem pa podaja tudi strnjen vpogled v zgo-dovino tekmovanja TEMSIG in njegove organizacijske entitete. Skozi leta se je slednja spreminjala vse do današnjih dni, ko je osrednje or-ganizacijsko telo tekmovanja sedemčlanska Komisija za glasbena in baletna tekmovanja TEMSIG, ki deluje znotraj Zveze slovenskih glasbenih šol (ZSGŠ), organizatorke državnega tekmovanja za mlade glasbenike v sodelovanju in ob organizacijski podpori različnih glasbeno-izobraževalnih zavodov po Sloveniji, včlanjenih v zvezo. Komisija TEMSIG je bila ustanovljena pred 30 leti, tedaj znotraj Sveta za glasbeno izobraževanje Republike Slovenije in pod finanč- nim okriljem republiških ministrstev za šolstvo in kulturo, kar je - TEMSIG 50 LET - - 9 - omogočilo polovično zaposlitev sekretarja in izvedbo dodatnih aktivnosti. Republiška glasbena tekmovanja pa so začeli izvajati že leta 1972, tedaj v organizaciji predhodnic današnje ZSGŠ: Društva (oziroma Združenja društev) glasbenih pedagogov Slovenije ter Skupnosti glasbenih šol Slovenije. Zmagovalci tekmovanja mladih slovenskih glasbenikov so se dalje uvrstili na zvezno glasbeno tekmovanje v tedanji skupni državi Jugoslaviji. Publikacijo sestavljajo prispevki, oblikovani v poljubno prostih slo-gu in obliki vsakega avtorja. Začenja jo predstavitev današnjega delovanja Zveze slovenskih glasbenih šol in priprave glasbenega in baletnega tekmovanja v domeni Komisije TEMSIG. O zvezi in tekmovanju TEMSIG danes in njegovih najnovejših izzivih pri izvedbi uvodoma piše Radmila Bikić Magdić, ravnateljica Glasbene šole Slovenska Bistrica, ki je predsedovanje ZSGŠ prevzela 21. januarja 2021; pogled na tekmovanji TEMSIG in BALTEK, s posebnim pou-darkom na organizacijskem dogajanju v ozadju, pa ponudi od 1. julija 2020 predsednik Komisije TEMSIG Iztok Babnik, ravnatelj Glasbene šole Koper. Besedilne sklope publikacije zamejuje arhivno in doku-mentarno slikovno gradivo. Tudi pregled nad predhodniki sedanjih predsednikov od leta 1972 je grafično predstavljen. Med njimi so v pričujočem zborniku prispevali svoja razmišljanja in vtise s tekmovanj TEMSIG ter podelili nekaj izkušenj iz svojega mandata: nekdanji predsednik Zveze društev glasbenih pedagogov Slovenije in prvi - TEMSIG 50 LET - sekretar Komisije TEMSIG Lovro Sodja, ki je pripravil zapisa o zgo-dovini glasbenih tekmovanj na Slovenskem ter o svoji vpetosti v mednarodne glasbene kroge, od leta 1992 znotraj Evropske zveze glasbenih tekmovanj za mladino (EMCY), v kateri je sodeloval kot član izvršnega odbora; nekdanji ravnatelj Glasbene šole Vrhnika Viktor Zadnik, ki z vpogledom na tekmovanje TEMSIG kot nekdanji predsednik zveze in pozneje Komisije TEMSIG svoj prispevek osredoto- či na članstvo ZSGŠ v Evropski zvezi glasbenih šol (EMU); Anton Savnik, nekdaj predsednik ZSGŠ, danes njen častni član, sicer upo-kojeni ravnatelj Glasbene šole Domžale, razgrne svoje spomine in poglede na tekmovanje TEMSIG v različnih vlogah, ki jih je imel; ravnatelj Glasbene šole Celje, svojčas predsednik Komisije TEMSIG Simon Mlakar vpne svoje razmišljanje v večplastnost organizacije državnega glasbenega tekmovanja. Osebno doživljanje in odnos do tekmovanja TEMSIG skozi dragocene pedagoške izkušnje razpreta še letošnji prejemnici priznanja Frana Gerbiča za izjemne uspehe na področju glasbene vzgoje in izobraževanja ter glasbenega poustvarjanja, učiteljica flavte na Glasbeni šoli Postojna in njena nekdanja ravnateljica Suzana Furlan Mitev ter Petra Slak, učiteljica klavirja, predšolske vzgoje in nauka o glasbi na Glasbeni šoli Marjana Kozine Novo mesto. Zbrali smo tudi nekaj vtisov najmlajših prvonagrajencev zadnjega, že 51. tekmovanja TEMSIG iz leta 2022, ki so jih prispevali Lenart Šifrar, Julija Kraljič in Primož Furlan. Posebno mesto v jubilejni publikaciji pa zavzemajo strokovni prispevki profesoric na Oddelku - TEMSIG 50 LET - - 11 - za glasbeno pedagogiko Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani: dr. Branka Rotar Pance, izredna profesorica za habilitacijsko področje glasbeno-pedagoški predmeti, ki se ukvarja zlasti z razvojem specialnih didaktik od predšolske do srednješolske glasbene vzgoje, nauka o glasbi in solfeggia, svoje raziskovalno delo pa usmerja še na področja poklic-nega razvoja učiteljev glasbe in na delo z glasbeno nadarjenimi učenci, se je v svojem besedilu osredotočila na predstavitev motivacijskih vidikov glasbenih tekmovanj; dr. Katarina Habe, doktorica psihologije, ki svoje znanstvenoraziskovalno in strokovno delo usmerja na podro- čje razvoja strategij uspešnega nastopanja, je v svojem prispevku pou-darila pomen psihološke priprave na glasbena tekmovanja. Doktorska študentka na glasbeni akademiji pod mentorstvom dr. Katarine Habe Natalija Šimunović pa se je v svojem sestavku skušala dokopati do zmagovalne formule za uspeh na glasbenih tekmovanjih v smislu uravnovešene glasbene samopodobe. Velika zahvala gre vsem sodelujočim pri jubilejni publikaciji, v upanju, da bodo strokovni prispevki in utrinki iz zgodovine ter zdajšnje zaznave Tekmovanja mladih glasbenikov RS TEMSIG služili kot koristna po-potnica pri pripravi na državno glasbeno tekmovanje, boljšem razume-vanju njegove kompleksne izvedbe in ozaveščanju o njegovem pomenu v neprekinjeni polstoletni tradiciji. Helena Filipčič Gardina - TEMSIG 50 LET - OB 50-LETNICI TEKMOVANJA TEMSIG Vsak jubilej ni samo priložnost, da pedagogov Slovenije sta se 16. febru-se ozremo v preteklost in obudimo arja 1994 združila v Skupnost slo-zgodovinski razvoj tekmovanja, tem- venskih glasbenih šol, ki se je kasne- več je tudi priložnost, da se spomni- je preimenovala v Zvezo slovenskih mo na dogodke, prelomnice in ljudi, glasbenih šol, skupnost zavodov ki so ga oblikovali in zaznamova-Ljubljana. Po sklepu zbora članic, li v posameznih obdobjih. Jubilej je skupščine z dne 5. aprila 2017 se je priložnost, da se ozremo tudi v pri-preimenovala v Zvezo slovenskih hodnost s stališča novih ciljev in iz- glasbenih šol, skupnost zavodov. zivov. Častitljiv jubilej 50 let tekmo- Uradno skrajšano ime zveze je ZSGŠ. vanja mladih slovenskih glasbenikov Zveza je strokovno združenje sloven-TEMSIG zagotovo vzbuja pozornost skih glasbenih šol, ki zajema vse jav-ter spoštljiv odnos do soustvarjalcev ne glasbene šole Republike Slovenije, in deležnikov. zasebne glasbene šole, ki so vpisane v razvid pri Ministrstvu za izobraže- Če se ozremo na Zvezo slovenskih vanje znanost in šport in izpolnju-glasbenih šol skozi čas, ugotovimo, jejo kriterije za članstvo v ZSGŠ, ter da ima več kot polstoletno zgodovi-oba konservatorija za glasbo in balet. no. Zveza slovenskih glasbenih šol je Od leta 2012 je članica zveze sloven-naslednica Skupnosti glasbenih šol ska zamejska glasbena šola, Glasbena RS in Zveze društev glasbenih peda-matica Furlanije - Julijske krajine, od gogov Slovenije. Decembra 1991 je aprila 2019 je članica tudi Akademija Skupščina Skupnosti glasbenih šol RS za glasbo Univerze v Ljubljani. S tem na podlagi nove zakonodaje (Zakon zveza združuje celotno vertikalo glaso zavodih) sprejela Pravila Skupnosti benega izobraževanja v Republiki glasbenih šol RS. Skupnost glasbe-Sloveniji. Danes zajema skupnost 67 nih šol RS in Zveza društev glasbenih zavodov, od tega 54 javnih glasbenih - 13 - »Častitljiv jubilej 50 let tekmovanja mladih slovenskih glasbenikov TEMSIG zagotovo vzbuja pozornost ter spoštljiv odnos do soustvarjalcev in deležnikov.« šol, 11 zasebnih glasbenih šol, 1 za- mejsko glasbeno šolo ter 1 visoko- šolsko univerzitetno izobraževalno institucijo. Od leta 1993 je ZSGŠ čla- nica European Music School Union (EMU), Evropske zveze glasbenih šol. Zveza slovenskih glasbenih šol se zavzema za kakovostno rast in ra- zvoj slovenskega glasbenega šolstva, skrbi za povezovanje med zavodi in glasbenimi ustanovami, za pre- poznavnost in odličnost slovenskega glasbenega šolstva v mednarodnem okolju. Med prednostnimi nalogami je vsekakor sprotno informiranje o Radmila Bikić Magdić vseh pomembnih vprašanjih in na- logah, dajanje pobud in predlogov za izpopolnjevanje šolskega sistema in spreminjanja zakonskih in drugih predpisov. Zveza vsako leto podeli nagra- de in priznanja Frana Gerbiča za - 14 - dolgoletno uspešno delo na področju tekmovanj, pridobljena sredstva pa glasbene vzgoje in izobraževanja. porabi za upravičene stroške organi- Za reševanje posameznih nalog ZSGŠ zacije in izvedbe tekmovanj. imenuje stalne ali občasne komisije, ki pripomorejo k izvedbi posame- Ob Komisiji TEMSIG za izvedbo tek- znih projektov, kot so organiziranje movanj skrbijo posamezne glasbene in izvedba srečanj šolskih orkestrov, šole določene regije, saj se tekmova-organiziranje in izvedba vsakoletnih nje po triletnem ciklusu seli v novo predtekmovanj in državnih tekmo-regijo. Neprecenljivo pomoč pri ko- vanj mladih slovenskih glasbenikov ordinaciji kompleksnega organizacij-in baletnih plesalcev. skega telesa, sami izvedbi in dokonč- ni realizaciji zagotavlja tudi strokovna Znotraj ZSGŠ deluje stalna strokovna sodelavka ZSGŠ, ki je zadnja leta an-komisija za glasbena in plesna tekmo- gažirana kot stalni zunanji sodelavec. vanja – Komisija TEMSIG, ki prip- ravlja in skrbi za izvedbo tekmovanj Tekmovanja se lahko udeležijo mla-mladih slovenskih glasbenikov in ba- di glasbeniki in baletni plesalci, ki se letnih plesalcev. Komisijo TEMSIG izobražujejo v Sloveniji v javnih in imenuje ZSGŠ, je sedemčlanska in zasebnih glasbenih šolah, na konser-jo sestavljajo ravnatelji glasbenih šol vatorijih za glasbo in balet oziroma in predstavnik Akademije za glasbo umetniških gimnazijah ter na aka-Univerze v Ljubljani. demiji za glasbo, učenci slovenskih glasbenih šol v zamejstvu ter sloven- Komisija TEMSIG in Zveza sloven- ski državljani, ki se šolajo v tujini ali skih glasbenih šol organizirata dr-si znanje pridobivajo kako drugače. V žavno tekmovanje mladih slovenskih disciplini balet lahko v III. kategoriji glasbenikov TEMSIG, ki poteka od tekmujejo tudi profesionalni plesal-leta 1972, in od leta 1993 tekmovanje ci, ki so slovenski državljani. Številni baletnih plesalcev BALTEK. mednarodno uveljavljeni slovenski glasbeniki in plesalci so prav na tek- Tekmovanji se v največjem deležu movanjih TEMSIG in BALTEK preje-financirata s prijavninami. Višino li prve potrditve in možnosti za uve-prijavnine določi ZSGŠ, ki se lahko ljavitev v mednarodnem prostoru. prijavi tudi na razpise za sofinanci- ranje tekmovanj, skladno z določi- Tekmovalne discipline so kla- li Pravilnika o sofinanciranju šolskih vir, orgle, harmonika, diatonična - 15 - harmonika, violina, viola, violončelo, RTV Slovenija in druge institucije. kontrabas, harfa, kitara, citre, tambu- Prejemnike posebnih nagrad dolo- rica, flavta, oboa, klarinet, saksofon, čijo podeljevalci v sodelovanju z or-fagot, kljunasta flavta, rog, trobenta, ganizatorjem tekmovanja. Slovenska pozavna, tuba, evfonij, tolkala, petje, filharmonija nudi izbranim nagrajen-solfeggio, jazz solo, kitarski duo, kla- cem koncertni nastop z Orkestrom virski duo, komorne skupine z godali Slovenske filharmonije v naslednji in klavirjem, komorne skupine s pi-koncertni sezoni, kar je zagotovo po- hali, komorne skupine s trobili, ko- sebna čast za prvonagrajence. morne skupine jazz in balet. Od leta 1992 je tekmovanje TEMSIG Z leti se je povečevalo število tek- član mednarodne organizacije movalnih disciplin skladno s širje- EMCY (European Union of Music njem oziroma z uvedbo novih učnih Competitions for Youth), ki izbra-predmetov ter raznovrstnih oblik in nemu nagrajenemu tekmovalcu tek-zasedb komornih skupin. Pobude movanja TEMSIG podeli certifikat so temeljito preučene in utemeljene, EMCY oziroma kreira profesional-prihajajo s strani stroke in študijskih ni profil z mednarodno prepoznav-skupin. Tako se v prihodnjem letu nostjo. ZSGŠ vsako leto predlaga in obeta nova disciplina komorne sku-podeli posebno nagrado EMCY, s pine s harmoniko. tem pa nagrajencem zagotovi dve- letno promocijo na spletni strani V tekmovalnih disciplinah petje in EMCY, kar pomeni možnost do-balet se zaradi različnega tekmoval- datnega koncertiranja (solistično, z nega programa vse kategorije delijo orkestri ali v komorni zasedbi) ter tudi po spolu. Tekmovanje v posame-udejstvovanja na mojstrskih delavni- zni disciplini poteka trienalno, v ba- cah in seminarjih. letu pa bienalno. V zadnjih dveh letih je bilo Po zaključku tekmovanja izbrani Tekmovanje TEMSIG pod tež- zmagovalci nastopijo na zaključnem ko preizkušnjo. Zaradi razglaše-koncertu prvonagrajencev, števil- ne epidemije in izvajanja ukrepov ni prvonagrajenci so tudi prejemni- za preprečitev širjenja koronavirusa ki posebnih nagrad, ki jih v soglasju (COVID-19) v Republiki Sloveniji s Komisijo TEMSIG podelijo glas-je bilo obdobje 2020–2022 za vse beni festivali, koncertne ustanove, vzgojno-izobraževalne ustanove za- - 16 - »Viziji mora slediti konkreten podvig. Ni dovolj, da zremo v stopnice pred sabo, moramo zakorakati po stopnicah.« (Vance Havner) znamovano z večmesečnim izvaja- Laščak omogočila sodelovanje tudi njem pouka na daljavo. Glasbeno in dvema slabovidnima tekmovalcema. plesno izobraževanje je potekalo izje- Potrebne so bile prilagoditve v orga- mno oteženo. Novonastale okolišči- nizacijskem in izvedbenem delu tek- ne, takrat veljavni odloki in odredbe movanja, v skupnem sodelovanju je o prepovedi zbiranja ljudi v zavodih, bil pripravljen načrt izvedbe tekmo-so prinesle nemalo skrbi in velike iz- vanja, saj sta tekmovalca svoje naloge zive za Komisijo TEMSIG v zvezi z pisala istočasno z ostalimi tekmoval-organizacijo in izvedbo tekmovanj. ci, vendar v ločenem prostoru in na brajevem pisalnem stroju. Slabovidna Tekmovanje mladih slovenskih glas- učenka, ki je tekmovala v tej discipli- benikov TEMSIG 2020 je bilo po ni, je zmagala in prejela 100 točk. večkratnih zamikih in iskanju nado- mestnih terminov v celoti realizira- Nihče ni pričakoval, da se bo zaprtje no maja in junija, tekmovanje mladih šol v letu 2021 zavleklo v daljše ob-baletnih plesalcev BALTEK je bilo dobje, zato je Komisija TEMSIG po leta 2021 prvič odpovedano in v celo-tehtnem premisleku, temeljiti anali- ti izvedeno v letu 2022. zi in na podlagi 20. člena Pravilnika o sofinanciranju šolskih tekmovanj Poseben izziv in novost na podro- Zavoda RS za šolstvo (če zaradi nasto- čju glasbenega tekmovanja je bilo pa višje sile ni mogoče izvesti tekmo-leta 2021 v disciplini solfeggio. vanja) predlagala izvršnemu odboru Komisija TEMSIG je v tesnem sode-Zveze slovenskih glasbenih šol, da se lovanju s Centrom IRIS (Center za predtekmovanje mladih slovenskih izobraževanje, rehabilitacijo, inklu-glasbenikov sploh ne izvede. zijo in svetovanje za slepe in slabo- vidne Ljubljana) in profesorico Nevo Na podlagi izkušenj ter na podlagi - 17 - določila 22. člena Pravil Zveze slo- pedagoške prakse po celem svetu pre- venskih glasbenih šol je Komisija selila pred računalniške ekrane, so TEMSIG prvič posodobila takrat se začela organizirati številna glas-veljavna Pravila tekmovanj mladih bena »on-line« (spletna) tekmova-slovenskih glasbenikov in baletnih nja in tekmovanja na podlagi video plesalcev. posnetkov. Tekmovanja ZSGŠ se financirajo na Tovrstna oblika izvedbe tekmovanj je podlagi kotizacij, ki so določene v v veliki meri sprožila pobude tudi s razpisu tekmovanja. Po izpadu dona-strani naših kolegov, da v kolikor tek- cij Ministrstva za kulturo in Zavoda movanja ni mogoče izpeljati v živo, RS za šolstvo in zahtevnem finanč- se ga izvede na osnovi poslanih po- nem obdobju je članstvo ZSGŠ v letih snetkov oziroma na drug alternativen 2017 in 2019 soglasno sprejelo sklep način. o povišanju letne članarine. Živimo v času, ko nam informacij- Z novo ureditvijo sistema šolskih tek- sko-komunikacijska tehnologija po- movanj je Ministrstvo za izobraževa- nuja različne oblike in rešitve za iz- nje, znanost in šport v letu 2021 prip- vedbo nalog, zato je ZSGŠ sprejela ravilo nov Pravilnik o sofinanciranju odločitev in med drugim v predno- šolskih tekmovanj. Na podlagi le-teh stne naloge umestila tudi pripravo je tudi ZSGŠ ponovno posegla po Pravil izvedbe tekmovanj na daljavo, spremembah in dopolnitvah inter-s tem v zvezi bo potreben temeljit in nih pravil, ki so bile v skladu s krov- previden premislek. nim Pravilnikom o sofinanciranju šolskih tekmovanj (MIZŠ) z namero Dolgoletna zgodovina, bogate izku-pridobitve dodatnih sredstev za sofi- šnje, številne prelomnice skozi čas ter nanciranje tekmovanj glasbenikov in mnenja stroke so tudi priložnost, da plesalcev. se ozremo na uspehe prejšnjih ude- ležencev in ustvarjalcev tekmovanj. Med drugim so prav omenjeni pret- Nove pobude, uvedbe novih tekmo- resi minulih dveh let spodbudili raz- valnih disciplin in novi pogledi so mišljanja o možnih drugačnih nači- priložnost, da tekmovanji TEMSIG nih izvedbe tekmovanja v bodoče. V in BALTEK pridobita nove razsežno-zadnjem desetletju in še prav pose- sti in dodatno popularizacijo. bej v času, ko sta se pouk in večina - TEMSIG 50 LET - POGLED NA GLASBENO TEKMOVANJE TEMSIG IN PLESNO TEKMOVANJE BALTEK Z razvojem glasbenega izobraževanja plesalci glasbenih šol, dijaki umetni-v Sloveniji in v nekdaj skupni državi ških gimnazij in konservatorijev ter Jugoslaviji se je izkazala potreba po študentje glasbe akademij za glasbo organizaciji glasbenega tekmovanja, in visokih šol. kjer bi se lahko mlade glasbenice in mladi glasbeniki preizkusili s svojimi Za pripravo in izvedbo tekmovanja sovrstniki, pridobili nove izkušnje, skrbi Komisija za glasbena in baletna napredovali na umetniški in osebno-tekmovanja TEMSIG (v nadaljeva- stni ravni in si tako začrtali pot za na- nju Komisija TEMSIG) skupaj z or- daljnje glasbeno izobraževanje. ganizacijskim odborom tekmovanja. Naloga Komisije TEMSIG je tudi iz- Na državnem tekmovanju mladih bira kandidatov za člane ocenjeval-glasbenikov TEMSIG in tekmovanju ne žirije. Izbira kandidatov poteka mladih baletnikov BALTEK se preiz-med najboljšimi slovenskimi in tuji- kusijo nadarjeni mladi glasbeniki in mi glasbenimi pedagogi in profesorji. plesalci in s tem tlakujejo svoj glas- Prav mednarodna zasedba žirij daje beni in plesni napredek, nekateri pa tekmovanju dodano vrednost in širši tudi svojo življenjsko in karierno pot. strokovni pogled pri ocenjevanju tek-Tekmovanj se udeležujejo učenci in movalcev in vrednotenju tekmovanja. - 19 - »Na tekmovanjih TEMSIG in BALTEK nadarjeni mladi glasbeniki in plesalci tlakujejo svoj glasbeni in plesni napredek, nekateri pa tudi svojo življenjsko in karierno pot.« Tekmovanje TEMSIG je bilo vsa leta dvostopenjsko, kar pomeni, da so se učenci, tj. tekmovalci I. kategorije v starosti do 15 let, najprej pomeri- li v predtekmovanju oziroma na re- gijskem tekmovanju. Tekmovalci II. in III. kategorije pa so se pomerili v dveh etapah državnega tekmovanja. Za prehod s predtekmovanja na dr- žavno tekmovanje ter za prehod iz Iztok Babnik prve v drugo etapo državnega tek- movanja morajo tekmovalci prejeti zadostno število točk oziroma glasov ocenjevalne komisije. Od leta 2021 poteka tekmovanje v I. kategoriji samo na državni ravni. Vrsto let so si tako Zveza slovenskih - 20 - glasbenih šol kakor ravnatelji glas- Glasbene šole iz regij, kjer potekajo benih šol prizadevali, da bi tekmova- tekmovanja, poskrbijo za izvedbo in nje potekalo samo na državni ravni. potek tekmovanj. V priprave in or-Tekmovanje v II. in III. kategoriji po- ganizacijo tekmovanja za posamezne teka v dveh etapah oziroma na dveh discipline na glasbenih šolah je vpet ravneh. velik del kolektiva, ki vestno, odgo- vorno in zelo profesionalno opravi Zaradi številčnosti tekmovalnih di- svoje delo. Potrudijo se, da na samem sciplin, danes že 27 solističnih in 6 tekmovanju ustvarijo prijetno vzduš- komornih, je tekmovanje TEMSIG je za tekmovalce, njihove mentorje, trienalno (vse tekmovalne discipline korepetitorje in nenazadnje za člane se zvrstijo v treh letih). Baletno tek-strokovnih žirij. Prijetno vzdušje je za movanje BALTEK je izvedeno vsako tekmovalce še kako pomembno, saj drugo leto. vemo, da je večina tekmovalk in tek- movalcev pod velikim pritiskom za- Priprave na glasbeno tekmova- radi tekmovalnega nastopa. nje TEMSIG in baletno tekmovanje BALTEK se vsako leto začnejo z obja- Raznovrstnost regij in glasbenih šol vo razpisa Zveze slovenskih glasbenih po Sloveniji, kjer tekmujejo mladi šol in Komisije TEMSIG. Operativni glasbeniki, je posebna dodana vred-in organizacijski del prevzameta nost in vedno nova izkušnja za tek-Komisija TEMSIG in Organizacijski movalce in člane žirije. Vsako leto odbor tekmovanja. Slednjega pravilo-beležimo veliko pohval članov stro- ma sestavljajo ravnatelji glasbenih šol kovnih žirij o organizaciji in samem regije, v kateri se tekmovanje izvaja. poteku tekmovanja. Še posebej nas veseli navdušenje in pozitiven odziv Komisija TEMSIG vsako leto pozo- tujih žirantov. Predvsem pa jih nav- ve študijske skupine in Akademijo dušuje raven tekmovalnih nastopov za glasbo Univerze v Ljubljani ter mladih glasbenic in glasbenikov, kar v stanovska društva organizirano lahko samo potrdi kvaliteto sloven-strokovno javnost k oddaji predlo- skega glasbenega izobraževanja. gov propozicij in predlogov za člane strokovnih žirij. Tako je prva naloga Ko govorimo o državnem tekmova-Komisije TEMSIG, da med predlogi nju, se je vredno ustaviti pri baletnem izbere žirante posameznih tekmoval-tekmovanju BALTEK in pogledati v nih disciplin. samo osrčje dogodka. Kot predsednik - 21 - »Vsako leto beležimo veliko pohval članov strokovnih žirij o organizaciji in samem poteku tekmovanja.« Komisije TEMSIG sem imel enkratno dogodek ter prava paša za oči zara-priložnost in dolžnost, da sem se kot di prijetnega vzdušja, lepih kostumov odgovorna oseba lahko udeležil tek-in izbrane čudovite glasbe, na kate- movanja BALTEK in se podrobneje ro plesalke in plesalci plešejo in se v seznanil z organizacijo, s pripravami gracioznih plesnih korakih pomeri-in z ostalimi potrebnimi aktivnostmi jo s svojimi vrstniki. Plesno dogaja-za izvedbo tekmovanja. Tekmovanje nje na odru je obogateno z odrskimi BALTEK je prav tako razdeljeno v 3 lučmi, ki plesalke in plesalce sprem-starostne kategorije, kjer plesalke in ljajo pri vsakem gibu. Na trenutke bi plesalci tekmujejo v dveh krogih. Če rekel, da tekmovanje izgleda kot pra-plesalec prejme ustrezno število gla- vljica. Tako nekako sem doživljal ta sov ali točk v prvem krogu, se uvrsti dogodek. v drugi krog. Z razliko od glasbene- ga, plesno tekmovanje ni tako šte- Naša skupna zaveza je, da negujemo vilčno: denimo leta 2022 je na 15. in razvijamo obe tekmovanji – tako tekmovanju BALTEK skupaj sode-TEMSIG kot BALTEK – v skladu s lovalo 50 plesalk in plesalcev, ki so spremembami, smernicami in vedno se predstavili v etidah, klasičnih va-novimi izzivi časa, v katerem živimo. riacijah in sodobnih koreografijah. Baletno tekmovanje je izjemno lep - 22 - ČASOVNI PREGLED PREDSEDNIKOV ZVEZE SLOVENSKIH GLASBENIH ŠOL TER KOMISIJE TEMSIG OD LETA 1972 Domnevno že Od ustanovitve 1972 do vsaj 1975 1982–1985 24. 6. 1992–1993 1998–2001 Matija Tercelj Matija Tercelj Fedja Rupel Viktor Zadnik Domnevno 1979–1982 1986–1992 1993–1998 Janja Lovrenčič Franci Okorn Ivan Marin 1979–1982 1991–do 1995–2001 Miran Hasl domnevno 1993 Boris Šinigoj Ivan Marin Pred 1972 1982–1991 1993–1995 do vsaj 1975 Lovro Sodja Anton Grčar Peter Lipar SKUPNOST GLASBENIH ŠOL SLOVENIJE, pozneje ob združitvi z Zvezo društev glasbenih pedagogov Slovenije SKUPNOST SLOVENSKIH GLASBENIH ŠOL, danes ZVEZA SLOVENSKIH GLASBENIH ŠOL ZVEZA DRUŠTEV GLASBENIH PEDAGOGOV SLOVENIJE, predhodno DRUŠTVO GLASBENIH PEDAGOGOV SLOVENIJE KOMISIJA TEMSIG (nekdaj znotraj Sveta za glasbeno izobraževanje, danes znotraj Zveze slovenskih glasbenih šol) - 23 - 2001–2012 2012–2017 2018–2020 Anton Savnik Boris Štih Polona Češarek 2021– 2006–2009 2017–2021 Radmila Hinko Haas Helena Meško Bikić Magdić 2001 2010-2011 2018 Slavko Goričar Viktor Zadnik Dejan Prešiček 2002–2005 2012–2018 2020– Saša Potisk Simon Mlakar Iztok Babnik - TEMSIG 50 LET - MOTIVACIJSKI VIDIKI GLASBENIH TEKMOVANJ Teoretični pristopi k motivaciji kot Glasbena tekmovanja so v našem osrednjem gibalu vsake človeške de-okolju zelo uveljavljena in pomemb- javnosti izpostavljajo, kaj posame- na tako za tekmovalce in njihove uči- znika aktivira za določeno dejavnost, telje/mentorje kot tudi za vodstva kakšni cilji ga vodijo pri njej, s kakšno glasbeno-izobraževalnih ustanov, za intenzivnostjo in koliko časa se z organizatorje tekmovanj in v najšir-njo ukvarja. Motivacija kot dinami- šem pogledu za izobraževalno in kul- čen proces vključuje posameznikovo turno politiko. Že več desetletij se ob osebnost (njegove zaznave, razmi-organizaciji in izvedbi različnih glas- šljanja, predsodke in čustva), social- benih tekmovanj odpirajo razprave, ni sistem (učitelje, starše, sorojence, ki vključujejo številna vprašanja: Ali vrstnike, druge ljudi, ekonomski sta-na glasbenem področju sploh lah- tus), dejavnost (motivirano aktivnost, ko tekmujemo? Čemu je namenje-na primer ukvarjanje z glasbo, učenje no določeno glasbeno tekmovanje? inštrumenta) in rezultate (učni rezul- Ali so tekmovalne kategorije ustre- tati, dosežki). Pri razpravah in v raz- zno oblikovane? Kakšna je sestava iskavah o glasbenih tekmovanjih kot žirije? Kakšen je urnik tekmovanja (motivirani) dejavnosti moramo zato glede na število tekmovalcev, ki jih upoštevati osebnostni vidik, socialni morajo žiranti oceniti v določeni ča-vidik in rezultate udeležencev tekmo- sovni enoti? Kakšne so propozicije v vanja (nagrade in priznanja) (Austin posameznih kategorijah in ali so ob-idr., 2006; Rotar Pance, 2006). vezne skladbe ustrezno napisane gle- de na starost, glasbene izkušnje in - 25 - znanja tekmovalcev? Kakšna merila za vrednotenje dosežkov tekmoval- cev uporabljajo žiranti? V kolikšni meri je vsem tekmovalcem zago- tovljena objektivnost ocenjevanja? Kakšne povratne informacije prej- mejo tekmovalci in njihovi učitelji/ mentorji ob razglasitvi tekmoval- nih rezultatov? Kako vplivajo dosež- ki na glasbenih tekmovanjih na tek- movalce – bodoče profesionalce1 in kako na tekmovalce – bodoče lju- bitelje glasbe? Kaj pomenijo nagra- de na tekmovanjih za štipendiranje glasbeno nadarjenih učencev, dijakov Na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani študenti – inštrumentalisti in pevci pri pred-metu Obča glasbena didaktika pogosto za temo seminarske naloge izberejo glasbena tekmovanja. Zanimivi so njihovi naslovi (npr. Dr. Branka Rotar Pance Glasbena tekmovanja v glasbenem šolstvu – nujno zlo ali dodatna motivacija?), povzemanja teoretičnih obravnav tekmovanj, predstavitev lastnih pilotnih raziskav in osebni odnos študentov do tekmovanj kot pomembnega dejavnika na profesionalni poti glasbenika (Obča glasbena didaktika. Seminarske naloge, 2014/15-2020/21). - 26 - in študentov in kaj pomenijo za nji- Tekmovanja vidijo kot neobhoden hove učitelje/mentorje (prav tako za del življenja bodočega profesional-korepetitorje) v slovenskem sistemu ca: aktivnega, odraslega glasbenika. napredovanja zaposlenih v vzgoji in Drugi pol v celoti zavrača glasbena izobraževanju v nazive? V času spo-tekmovanja z argumentom, da gre za padanja z epidemijo koronavirusa so nesprejemljivo obliko konkurenčnos-se tovrstnim vprašanjem pridružila ti v svetu umetnosti (Haris in Crozier, še vprašanja o načinu izvedbe glas-2000; Rotar Pance, 2021). Med obe- benih tekmovanj: na daljavo s po- ma poloma pa so tudi glasbeniki in snetki tekmovalcev, kombinirani iz- pedagogi, ki v svojem delovanju in vedbi tekmovanja (na primer prva razmišljanju zagovarjajo kombinira-etapa tekmovanja na daljavo, druga na stališča. Kot primer navajamo za-etapa v živo), celotni izvedbi tekmo- pis vrhunskega inštrumentalista in vanja v živo. Nadaljevanje prispevka danes že profesorja inštrumenta, ki ni namenjeno podajanju odgovorov tudi svoje učence pošilja na različna na zastavljena vprašanja. Uvodoma le tekmovanja. Predstavi nam, kako je želimo opozoriti na kompleksnost in doživel svojo udeležbo in dosežek na prepletenost dejavnikov in akterjev, prestižnem mednarodnem tekmova-ki v kontekstu sovplivajo na motiva- nju glasbenikov, ki poteka vsake šti- cijsko dinamiko tekmovalcev in nji- ri leta: hovih učiteljev/mentorjev pred pri- javo na glasbeno tekmovanje, med Izmed več kot 250 prijavljenih je ko-tekmovanjem in po njem. misija na podlagi posnetkov izbrala 100 tekmovalcev, ki so se predstavili Med profesionalnimi glasbeniki in na tekmovanju. Sam sem se uvrstil v pedagogi zasledimo dva pola obrav-polfinale, kamor nas je prišlo 18 tek-nave glasbenih tekmovanj. Prvi pol movalcev, za finale pa sem bil neko-izhaja iz teze, da so tekmovanja po- liko prekratek. S tem rezultatom sem memben vir motivacije za razvoj bil zelo zadovoljen, res pa je, da sem in napredek na glasbenem podro-bil blizu finala po pogovoru s komisi- čju ter za celovit osebnostni razvoj. jo. Vendar najbolj vredno in najbolj - 27 - se me je dotaknilo, ko so po polfinalni (Rotar Pance, 2006) Tako kot na dru-etapi do mene pristopili ljudje iz pugih področjih tudi na glasbenih tek- blike in mi čestitali za izjemno energi-movanjih udeležence vodijo različ- jo na odru, muzikalnost ter pohvalili ni motivi: zmagati in biti boljši od mojo glasbeno izpoved. Tak rezultat si drugih, predstaviti in potrditi svojo lahko vsak interpretira po svoje … Kaj odličnost, preizkusiti lastne sposob-pa je lahko več v glasbi, kot da neko-nosti, v največji možni meri osebno mu nekaj daš in s tem veš, da si nare-napredovati ipd. (Kobal Grum, 2008). dil svoje poslanstvo? Zato bom tudi v Tovrstni motivi tekmovalce in uči-prihodnje zagovarjal glasbo in ne tek-telje/mentorje usmerjajo k dobremu movanj! Tekmovanja naj ostanejo, saj načrtovanju študija programa, pog-so seveda nek pokazatelj nivoja znanja labljanja v glasbeno literaturo, k pro-in obvladanja inštrumentov. Naj pa duktivnim pripravam na tekmovanje, vsak, ki se udeleži tekmovanja pokaže, ki vključujejo tudi strategije za obvlada je glasbo postavil pred rezultat. Kot dovanje telesa, uma in čustev v času je rekel Bèla Bartok: »Competitions tekmovalnega nastopa, in k učenju are for horses, not artists.« (J. G., 2015, drug od drugega in drug ob drugem str. 10) (Strahovnik, 2016). Psihološke in pe- dagoške strategije priprav bi se lahko Motivacijski vpliv glasbenih tekmo- na neki način primerjale s priprava- vanj na udeležence je kratkoročen in mi na tekmovanja v športu (Masle, dolgoročen. Odvisen je od osebno-2003). Marsikdo bi ob tem komenti- stne strukture tekmovalca in njego- ral, da v profesionalnem športu po- vega učitelja/mentorja, starosti tek- samezni tekmovalni dogodek pome- movalca (otrok, mladostnik, odrasla ni za tekmovalca »iti na vse ali nič« oseba), od njune percepcije zahtev- in da primerjave sploh niso aktual- nosti in pomena tekmovanja za ude- ne. Problem primerjanja vidimo le ležence, od njunega odnosa, od pove- takrat, kadar ni v ospredju udelež- zanosti njunih trenutnih prizadevanj be na glasbenem tekmovanju glasba, s kratkoročnimi in z dolgoročnimi ci-temveč predstavitev osebne nadvla- lji in od narave tekmovalne situacije de in izjemno visoke samovšečnosti - 28 - tekmovalca. John G. Nichol s (1983, v mentorjem, želje po srečevanju z Rotar Pance, 2006) je kot »ego-invol-mladimi glasbeniki – sovrstniki) in ved« označil ekstremno motivirane ponotranjenih ciljev osebnostnega tekmovalce, ki se tekmovanja udele-in glasbenega razvoja kot tudi zu- žijo le zato, da bi na njem predstavi- nanjih motivov (dosežki in nagrade li lastno virtuoznost in premoč nad TEMSIG, snemanja, predstavitve v drugimi. Njihovo nasprotje so tek-različnih medijih, uveljavitev udele- movalci, ki so »task-involved« in ki žencev v glasbeno-izobraževalnem postavljajo v ospredje glasbo oziroma prostoru, sredstvo za pridobitev šti-glasbeno dejavnost. pendije, sredstvo za napredovanje učitelja/mentorja v višji strokovni na- Revija Glasna je v zadnjih letih ob- ziv). Tekmovanje udeležence spod- javila vrsto prispevkov o glasbenih buja k hitrejšemu napredku in do-tekmovanjih, ki obravnavajo njihovo seganju višjih ravni glasbenih znanj. različno motivacijsko vlogo in vpliv Omogoča jim primerjavo z drugimi (Filipčič Gardina, 2020; Mačus, 2021; mladimi glasbeniki, z uveljavljeni-Marjanović, 2015, 2018). V Sloveniji mi glasbenimi umetniki in učitelji, najbolj uveljavljeno tekmovanje pridobivanje izkušenj, novih uvidov TEMSIG je tesno povezano s celotno v skladbe, lastno glasbeno učenje in vertikalo glasbenega izobraževanja in poustvarjalno prakso. Tekmovalci se nadgrajuje učne procese v glasbenih ob ustrezni podpori učiteljev/men- šolah, na programih umetniških gi- torjev naučijo soočanja in spopada- mnazij glasbene smeri in na akadem- nja s tekmovalnimi pritiski. Vložene ski ravni glasbenega izobraževanja napore in energijo načrtno usmer- (Filipčič Gardina, 2020). Tekmovalci jajo v usvajanje novega repertoarja, se tekmovanja TEMSIG udeležuje-motivirano vadenje, v etapne nasto- jo tako zaradi notranjih motivov (na pe v različnih dvoranah, pridobiva-primer ljubezni do inštrumenta in nje povratnih informacij s strani ži-predanosti glasbi na splošno, želje rantov, vzpostavljanja stikov z njimi po študiju novega repertoarja, želje in za sklepanje novih prijateljstev. po intenzivnejšem delu z učiteljem/ Udeleženci tekmovanja TEMSIG - 29 - izpostavljajo tudi negativne izkušnje, cilje na svoji poti glasbenega učenja. povezane z včasih pomanjkljivimi Najpomembnejše je, da tekmovanja tekmovalnimi propozicijami, koti-bodoče glasbenike dejansko priprav- zacijami, sestavo in delovanjem po- ljajo na profesionalno življenje, ki bo sameznih žirij, končnimi rezultati, karierno usmerjeno na umetniško številom nagrad in njihovo neenako-in/ali pedagoško področje. Vsaka iz- merno porazdeljenostjo (Marjanović, kušnja namreč sooblikuje posame-2015; Strahovnik, 2016). znikovo identiteto in profesionalno naravnanost. Za tekmovalce – bo- Z motivacijskega vidika je za tekmo- doče ljubitelje glasbe, naj tekmoval- valce zelo pomembno, kako so nji- na izkušnja prinese znanja in dožive- hovi dosežki sprejeti in komentira- tja, ki bodo pozitivno prenosljiva na ni s strani učitelja/mentorja, staršev, druga profesionalna področja in naj vrstnikov, drugih učiteljev na vzgoj-predvsem v njih ohrani ljubezen do no-izobraževalni ustanovi in publi- glasbe. ke. Posebej med tekmovalcem, učite- ljem in pri mlajših tekmovalcih tudi tekmovalčevimi starši se že v času priprav vzpostavita specifično sode- lovanje in odnos. Povratne informa- cije, ki jih učitelj/mentor posreduje mlademu tekmovalcu in njegovim staršem, morajo biti objektivne in hkrati podporne. V ospredje morajo postaviti izvedbo programa oziroma glasbo, in ne tekmovalčevih osebno- stnih lastnosti. Na osnovi realnih in objektivnih povratnih informacij, ki spodbujajo tekmovalčev nadalj- nji razvoj, bo tekmovalec lahko sku- paj z učiteljem načrtoval naslednje - 30 - Literatura: Austin, James, Renwick, James in McPherson, Gary E. (2006). »Developing motivation«. V: Gary E. McPherson (ur.) The child as Musician. A handbook of musical development (213-238). New York: Oxford University Press. Filipčič Gardina, Helena. (2020). O glasbenih tekmovanjih. Glasna, 51(3-4), 9. Harris, Paul in Crozier, Richard. (2000). The Music Teachers Companion. A Practical Guide (117-120) London: The Associated Board of the Royal Schools of Music. J. G. (2015). »Glasbena tekmovanja v glasbenem šolstvu – nujno zlo ali dodatna motivacija?«. Obča glasbena didaktika. Seminarska naloga. Neobjavljeno delo. Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo. Kobal Grum, Darja. (2008). Multidimenzionalni model samopodobe in tekmovalnosti. Anthropos, 40(3-4), 13–28. Mačus, Ingrid. (2021). Aleksander Gadžijev na Chopinovem tekmovanju. Čudenje in improvizacija. Glasna, 52(4), 18–19. Marjanović, Larisa. (2015). TEMSIG pod drobnogledom. Motivacija za nadaljnje glasbeno izpopolnjevanje ali popolno razočaranje? Glasna, 46(1), 14–15. - 31 - Marjanović, Larisa. (2018). Glasbena tekmovanja. Nadstandard ali nuja? Glasna, 49(2), 10–13. Masle, Srečko (2003). »Predtekmovalno in tekmovalno stanje ter psihološka priprava«. V: Maks Tušak in Matej Tušak (ur.), Psihologija športa (240–308). Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. Obča glasbena didaktika. Seminarske naloge. Neobjavljena dela študentov 2014/15-2021/22. Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo. Rotar Pance, Branka. (2006). Motivacija – ključ h glasbi. Nova Gorica: Educa. Melior Rotar Pance, Branka. (2021). Motivational aspects of music competition in the context of the Music olympiad. V: Vidulin, S. (ur.). Glazbena pedagogija u svjetlu sadašnjih i budućih promjena 7 : multidisciplinarna susretišta : istraživanja glazbenoga odgoja i obrazovanja : zbornik radova Sedmoga međunarodnog simpozija glazbenih pedagoga = Music pedagogy in the context of present and future changes 7 : multidisciplinary crossroads : researches in music education : proceedings of the seventh International Symposium of Music Pedagogues. Sedmi međunarodni simpozij glazbenih pedagoga Glazbena pedagogija u svjetlu sadašnjih i budućih promjena (103–119). Pula: Sveučilište Jurja Dobrile: Muzička akademija. Strahovnik, Tina. (2016). Glasbena tekmovanja. Primer: tekmovanje v solfeggiu [Magistrsko delo]. Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo. - TEMSIG 50 LET - POMEN PSIHOLOŠKE PRIPRAVE NA GLASBENO TEKMOVANJE UVOD prepoznamo in jih izkoristimo, pred- vsem pa je pomembno, da izgrajuje- Glasbeno tekmovanje TEMSIG je mo pozitivna stališča do glasbenih pomemben del slovenskega vzgoj-tekmovanj tako pri učencih kot tudi no-izobraževalnega sistema, kjer ne učiteljih v glasbenih šolah ter ustvar-samo da učenci pokažejo svoje glas- jamo pogoje, kjer bodo lahko učen- bene sposobnosti in izvajalske ve- ci pridobili pozitivne izkušnje v zve- ščine, temveč ob tem urijo tudi svo- zi s tekmovanji. Pomembno je tudi je psihološke veščine, ki so potrebne zavedati se slabosti, ki jih ne smemo za uspešno glasbeno izvedbo. Zato si pomesti pod preprogo, temveč se je smiselno zastaviti vprašanje, kako moramo o njih odkrito pogovarja-učence, ki so glasbeno talentirani, ti in vedno znova v njih videti izzi-tudi psihološko ustrezno pripraviti, ve, ki jih lahko z ustreznimi pristopi da bodo na tekmovanju pridobili iz-obvladamo. kušnje, ki bodo izgrajevale njihovo pozitivno izvajalsko samopodobo in V prispevku se bomo osredotočili na jim ponudile ustrezne spodbude. psihološko pripravo učencev na glas- beno tekmovanje, ki je v primerja- Kot pri vsaki stvari lahko tudi pri vi z mojstrenjem glasbenih veščin in glasbenih tekmovanjih najdemo spretnosti še vedno prepogosto spre-tako prednosti kot morebitne pas- gledana, kljub temu da odigra po- ti. Pomembno je, da prednosti membno vlogo pri doseganju uspeha - 33 - na glasbenem tekmovanju. Glasbeni talent in glasbene kompetence na- mreč predstavljajo le del uspešnosti na glasbenem tekmovanju, pomem- ben del se navezuje na celotno oseb- nost tekmovalca. Vse prepogosto se predpostavlja, da je glasbeni ta- lent dovolj za uspeh na tekmovanju. Izkušnje pa kažejo, da višje ko stopa- mo v vzgojno-izobraževalni vertikali, bolj pomembno vlogo igrajo psiholo- ški dejavniki. Dobra novice je, da tako kot lahko urimo tehnične in ekspresivne vešči- ne igranja na instrument, tako lahko urimo tudi psihološke veščine, ki ne samo da vplivajo na uspešnost po zu- nanjih kriterijih (dobra uvrstitev na tekmovanju), temveč navdajo učenca z občutki notranjega zadovoljstva in zanosa (notranji kriteriji uspešnosti). Dr. Katarina Habe MOTIVACIJSKI POGLED NA GLASBENA TEKMOVANJA Z VIDIKA POGLAVITNIH PSIHOLOŠKIH SMERI Preden se podrobneje posveti- mo psihološki pripravi na glasbeno - 34 - tekmovanje, pa najprej postavimo glasbeno izvedbo. Zastavljeni cilj – temelje stališčem do glasbenih tek- udeležba na tekmovanju – mu daje movanj z vidika treh ključnih psiho- priložnost, da prehodi pot, ki je pot- loških smeri, saj so le-ta osnovni gra- rebna za uspešno glasbeno izvedbo. dnik uspešne psihološke priprave na Sprotno mora reflektirati svoje delo glasbeno tekmovanje. in ga v dialogu s profesorjem indivi- dualnega pouka inštrumenta ali petja Behaviorizem se usmerja na zuna- mojstriti iz tedna v teden. Priprava nje vedenje in na krepitev ustreznih na glasbeno tekmovanje je lahko odzivov ter na obvladovanje oziroma tudi poligon, kjer učenec uri svoja eliminiranje neustreznih. Z behavio-miselna prepričanja (angl. mindset) rističnega vidika lahko zagovarjamo (Dweck, 2017) v smeri izgrajevanja dobrobit glasbenih tekmovanj v smis-prožnih namesto togih miselnih pre- lu pogojevanja. Glasbeno tekmovanje pričanj. Pomemben koncept v okvi-lahko marsikateremu učencu pred- ru kognitivistične paradigme je tudi stavlja motivacijski izziv, ki ga usmer- samoučinkovitost (Bandura, 1989), ja k bolj sistematičnemu in poglob- ki predstavlja akcijsko komponen- ljenemu delu. Je cilj, ki usmerja delo to samovrednotenja in se navezuje učnega procesa in storilnostno naravna to, kako kompetentne doživljamo nanim učencem predstavlja nagrado. sami sebe na določenem področju. V Ravno tako kot je lahko željeno vede- našem primeru torej na glasbenem nje okrepljeno, pa lahko s slabo uvr- tekmovanju. stitvijo ali zgolj s slabo osebno izku- šnjo na tekmovanju na učenca slednje Humanistični pristop je sicer bolj deluje kot neke vrste kazen, nekaj, če-naklonjen sodelovanju kot tekmo- mur se želi v prihodnje izogniti. vanju, vendar pa lahko izpeljemo iz njega nekaj smernic, ki pripomorejo S kognitivističnega vidika predsta- k temu, da je psihološka priprava na vlja glasbeno tekmovanje eno izmed tekmovanje bolj uspešna oziroma da področij, kjer se učenec lahko uri v spodbuja celostno blagostanje učen-samoregulaciji. V okviru priprav na ca. Marsikateremu učencu tekmo-tekmovanje učenec krepi (meta)ko- vanje predstavlja izziv, ki ga uskladi gnitivne in (meta)motivacijske stra- s svojimi sposobnostmi in osebno- tegije, ki so pomembne za uspešno stjo, kar ga lahko vodi k doživljanju - 35 - optimalnega nastopnega stanja – k KLJUČNI PSIHOLOŠKI zanosu. Pri tem pomaga, če mu uči-DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO telj v smislu psihološke priprave po- NA USPEŠNOST NA maga izgrajevati optimističen pojas- TEKMOVANJIH njevalni slog. Pomembno je tudi, da učenec pri pripravi na tekmovanje Dosežek na glasbenem tekmovanju je krepi svojo psihološko odpornost rezultat kompleksne interakcije oseb- (rezilientnost) in miselno čvrstost. nostnih značilnosti, značilnosti na-Pri pripravi na glasbeno tekmovanje loge in izvedbenih okoliščin (Kenny, je smotrno, če izhajamo iz PERMA 2011). Ko izvajalci obvladajo reper-modela (Selligman, 2011), ki predvi- toar s tehničnega in z ekspresivnega deva, da je za blagostanje glasbenika vidika ter so hkrati ustrezno psiholo-potrebno upoštevati, da spodbuja- ško pripravljeni na tekmovanje, poro- mo pri psihološki pripravi na glasbe- čajo o višjih nivojih samozaupanja in no tekmovanje pozitivna čustva (P – učinkovitejši regulaciji čustev in sa-positive emotions), zavzetost (E – moregulaciji (Brooks, 2014). Slabša engagement), medsebojne odnose (R – izvedba je povezana z nizkim samo-relationship), smisel (M – meaning) in spoštovanjem, z izgubo pozornos-dosežke (A – accomplishment). ti pri izvedbi in z vedenjskimi spre- membami (Krane in Williams, 2010). Če potegnemo skupni imenova- lec vseh treh poglavitnih psiholo- Zanimivo je, da kljub temu da so tek- ških smeri, lahko sklenemo, da nam movanja stalni spremljevalec v svetu udeležba na glasbenem tekmovanju glasbe, pa so bile do dandanes opra-lahko prinese številne dobrobiti, če vljene le redke raziskave, ki bi se osre-storilnostnemu vidiku pridamo ču- dotočile na preučevanje psiholoških stveno-motivacijski in socialni mom- dejavnikov, ki vplivajo na uspešnost ent. V skladu s tem je izziv ustrezne na glasbenem tekmovanju. psihološke priprave na glasbeno tek- movanje iskanje celostnega ravno- Van Wik in De Villers (2021) sta v vesja na motorični, miselni, čustve- kvalitativni študiji, opravljeni pri no-motivacijski, socialni in duhovni učencih klavirja, ugotovila, da na ravni. uspešnost na glasbenem tekmova- nju v največji meri vplivajo prožna - 36 - miselnost, obvladovanje predna- McPherson in McCormick (2006) stopne napetosti in strahu pred na- sta ugotovila, da na odzive občin- stopanjem, čustveno blagostanje in stva pomembno vpliva izvajalčevo motivacija. lastno doživljanje glasbene izvedbe. Pomememben vpliv samoučinkovi- Bullerjahn in sodelavci (2020) so op- tosti na glasbeno izvedbo je v skla- ravili raziskavo na vzorcu 1143 učen- du s potrebo po psihološkem tre- cev/dijakov/študentov glasbe, starih ningu glasbenikov za tekmovanje. med 9 in 24 let, ki so tekmovali na Omenjena avtorja pri tem opozarjata, najbolj poznanem nemškem tekmo-kako pomembno vlogo pri tem odi- vanju za mlade glasbenike različnih gra učitelj, kar je skladno z izsledki glasbenih zvrsti Jugend Musiziert. Al ana (2016), ki je s svoji raziskavi Ugotovili so, da tisti, ki dosegajo bolj-potrdil pomembno vlogo učitelja pri še uspehe, vadijo več in imajo več psihološki pripravi na javni nastop. družinske podpore, prav tako doživ- ljajo tudi več zanosa na tekmovanju. Doseganje visoke ravni glasbene ek-Glede glasbenih zvrsti se je pokaza- spertize zahteva vadbo in na glasbe- lo, da učenci, ki se učijo pop, doživ- na tekmovanja lahko gledamo kot na ljajo na glasbenem tekmovanju več vrsto izvedbenega treninga v sme-zanosa kot jazz ali klasični glasbeniki. ri razvijanja ustreznih izvedbenih in Rezultati so pokazali, da dekleta doži-učnih strategij ter podpiranja avto- vljajo več strahu pri glasbenih tekmo- nomnega učenja in strategij čustve- vanjih kot fantje. ne regulacije (Barry in Hal am, 2002; Patston, 2014). Williamon (2004) izpostavlja vlo- go izvajalčevih osebnostnih značil- Pri mlajših letih potrebujejo učen- nosti, kot sta samoučinkovitost in ci pri pripravi na tekmovanje bolj kognitivna mediacija, ter vlogi kon-usmerjeno supervizijo s strani učite- teksta nastopanja in vedenja ocenje- ljev in staršev, sčasoma, ko njihova valcev. Samoučinkovitost igra po- ekspertiza narašča, pa se fokus pre- membno vlogo pri izboru težavnosti usmeri na razvoj strategij učinkovite naloge, vztrajanju pri naporu in sto-vadbe in psihološke priprave na na- pnji anksioznosti med tekmovanjem stop (Barry in Hal am, 2002). (Williamon, 2004). - 37 - Rucsanda, Cazan, in Truța, (2018) so osebnostnih značilnosti, torej vpliv v raziskavi, opravljeni na 146 mladih psiholoških dejavnikov. Lahko ima-glasbenikih tekmovalcih (pevcih), mo še tako glasbeno talentiranega ugotovile, da so negativna čustva na učenca, če nima osebnostnih značil-glasbenem tekmovanju povezana s nosti, ki bi ta glasbeni talent podpr-slabšo kakovostjo izvedbe, medtem le in je na primer anksioznost že del ko so pozitivna čustva povezana z njegove osebnostne strukture, potem nizkim fiziološkim vzburjenjem in bo morda na tekmovanju celo uspe-boljšo izvedbo. Izkušnje so bile tiste, šen, ne bo pa doživljal občutka us-ki so služile kot mediator med čustvi peha globoko v sebi. Zato je še kako in glasbeno izvedbo na tekmovanjih. pomembno, da posebno pozornost Dobljeni rezulati podpirajo pomen namenimo psihološki pripravi na vključevanja psihološke priprave na glasbeno tekmovanje, ki bo vzela v glasbena tekmovanja v okviru glasbe-obzir tudi osebnostno strukturo po- nega izobraževanja. sameznika. Nekdo na primer, ki je po naravi zelo sramežljiv in ne mara so- cialne izpostavljenosti, bo kljub glas- ISKANJE RAVNOVESJA benemu talentu potreboval nižji iz- MED SPOSOBNOSTMI ziv v zvezi z glasbenim tekmovanjem IN OSEBNOSTNIMI ZNAČILNOSTMI TER kot nekdo, ki je izrazito ekstraverten, IZZIVI PRI GLASBENEM samozavesten in bo potreboval viš- TEKMOVANJU ji izziv. Iskanje tovrstnega ravnoves- ja vzame v obzir tudi Hanninov mo- Ravnovesja med sposobnostmi/oseb- del idealnega nastopnega stanja IZOF nostnimi značilnostmi in izzivi je (angl. Individual zone of optimal fun-predpogoj za doseganje optimalne- ctioning), ki ga dolga leta pri psiho- ga nastopnega stanja – zanosa, ko se loški pripravi na izvedbo uporablja-počutimo zatopljene v izvedbo, ob jo športni psihologi, med glasbenimi tem nas spremljajo občutki notra-psihologi pa je postal aktualen šele v njega zadovoljstva in samonagraju- zadnjih letih (Yao, 2017). joči (avtotelični) občutki (Habe idr., 2019). Pogostokrat se v tej enačbi Ko nam uspe najti ravnovesje med vzame v obzir zgolj glasbene sposob-sposobnostmi/osebnostnimi značil- nosti in veščine, zanemari pa se vloga nostmi in izzivi, to pripomore k temu, - 38 - da se prednastopno vznemirjenje dodaten psihološki izziv. Pogosto se pred tekmovanjem preusmeri iz iz-pojavljajo intenzivna čustva, vezana vajalske anksioznosti, ki je prisotna, na prisotnost ocenjevalcev, kot sta kadar doživljamo situacijo nastopa-na eni strani strah in anksioznost, nja kot prezahtevno glede na lastno na drugi strani pa občutja vznese-kompetentnost (pri čemer psihološki nosti in transcendence (Woody in dejavniki odigrajo ključno vlogo), k McPherson, 2010). Doseganje opti-zanosu ob izvedbi. Ker je pot od iz- malnega čustvenega stanja pred in vajalske anksioznosti k zanosu tako med tekmovanjem je torej lahko na-pomembna pri doseganju uspeha povednik odlične izvedbe, medtem glasbene izvedbe, še posebej na tek-ko disfunkcionalna čustva negativ- movanjih, kjer je ocenjevanje doda- no vplivajo na izvedbo in povečujejo tni stresor, s katerim se sooča učenec, možnost neuspeha. temu v nadaljevanju namenjamo po- sebno pozornost. Prednastopno vznemirjenje se izra- ža na telesni, čustveni, miselni in ve- denjski ravni (Brooks, 2014). Samo OBVLADOVANJE po sebi prednastopno vznemirjenje PREDNASTOPNEGA nima čustvenega naboja, temveč je VZNEMIRJENJA – vsak posameznik tisti, ki mu s svo- POGLAVITNI PSIHOLOŠKI NAPOVEDNIK USPEŠNOSTI NA jim doživljanjem dodeli pozitivno ali GLASBENEM TEKMOVANJU negativno valenco. Povsem naravno je namreč, da ko smo izpostavljeni Glasbeno tekmovanje v primerjavi z okoliščinam (kot je na primer glas-izvedbo na koncertu ali v neformla- beno tekmovanje), ki jih ne moremo nem učnem okolju spodbuja precej popolnoma kontrolirati in v katerih močnejše čustvene odzive (Woody smo socialno izpostavljeni, doživ-in McPherson, 2010). Čustva na ljamo stresni odziv v smislu poveča-odru lahko pripomorejo k boljši iz- nega fiziološkega vzburjenja (Kenny, vedbi ali pa jo občutno poslabšajo 2011). Vprašanje pa je, kako se odzo- (Gabrielsson, 1999). Pri glasbenih vemo na to – lahko to dodatno ener-tekmovanjih prisotnost drugih v kon- gijo preusmerimo v boljšo pozornost tekstu ocenjevanja generira čustva, in koncentracijo, v povečanje spo-katerih obvladovanje predstavlja minskega priklica, v potencial boljše - 39 - ekspresivnosti pri izvedbi in v zanos psiholoških dejavnikov, ki najpo-ali pa jo usmerimo v izvajalski strah membneje vplivajo na uspešnost na in anksioznost. V prvem koraku je glasbenih tekmovanjih, so bili najpo-pomembno, kakšno stališče zavza- gosteje izpostavljeni samoučinkovi- memo do prednastopnega vznemir- tost, izvajalska anksioznost in zanos. jenja. Drugi korak pa je, da prikliče- Pri psihološki pripravi na glasbeno mo in uporabimo vse tiste psihološke tekmovanje si morajo vsi deležniki veščine, ki smo jih redno urili v okvi-prizadevati za spodbujanje ravnoves- ru psihološke priprave na optimalno ja na motorični, čustveno-motivacij-glasbeno izvedbo. To so strategije, ski, socialni, miselni in duhovni ravni s katerimi se učimo uravnavati telo pri mladih glasbenikih, ki jim omo- (progresivna mišična relaksacija, ale- goča doživljanje celostnega psiholo- ksander tehnika, BMC (angl. body- škega blagostanja, kar rezultira v do- -mind centering), misli (trening po- seganju uspešnosti z vidika zunanjih zornosti in koncentracije s pomočjo in notranjih kriterijev. Le nagovarja-tehnik čuječnosti, meditacije, avto- nje celostne osebnosti mladega glas- genega treninga) in čustva (različ- benika namreč vodi v ustvarjanje po- ne dihalne tehnike) (Brugues, 2018). zitivne izvajalske samopodobe. Navedene tehnike imajo učinke na vseh ravneh, le vstopna vrata so nekje preko telesa, drugje preko čustev ali uma. ZAKLJUČKI Na podlagi pregleda obstoječe lite- rature o vlogi psiholoških dejavni- kov na uspešnost na glasbenih tek- movanjih in opažanj iz prakse lahko sklenemo, da je področju psihološke priprave zaenkrat namenjene raz- meroma malo pozornosti. Izmed - 40 - Literatura: Al an, Diana. »Mental skil s training for musicians.« International Journal of Music and Performing Arts 4, št. 1 (2016): 7–20. Bandura, Albert. »Regulation of cognitive processes through perceived self-efficacy.« Developmental psychology 25, št. 5 (1989): 729. Barry, Nancy H. in Hal am, Susan. »Practice.« The Science and Psychology of Music Performance. Oxford University Press, Oxford (2002): 151–166. Bullerjahn, Claudia, Johanne Dziewas, Max Hilsdorf, Christina Kassl, Jonas Menze in Gembris, Heiner. »Why adolescents participate in a music contest and why they practice–the influence of incentives, flow, and volition on practice time.« Frontiers in psychology 11 (2020): 561814. Dweck, Carol. Mindset-updated edition: Changing the way you think to fulfil your potential. Hachette UK, 2017. Gabrielsson, Alf. »Music performance.« V The psychology of music (2nd ed.), 501–583. New York: Academic Press, 1999. Habe, Katarina, Biasutti, Michele in Kajtna, Tanja. »Flow and satisfaction with life in elite musicians and top athletes.« Frontiers in psychology 10 (2019): 698. Kenny, Dianna. T he psychology of music performance anxiety. OUP Oxford, 2011. McPherson, Gary E. in McCormick, John. »Self-efficacy and music performance.« Psychology of music, 34, št. 3 (2006): 322–336. Ortiz Brugués, Ariadna. Music performance anxiety: A comprehensive update of the literature. Newcastle: Cambridge Scholar Publishing, 2018. - 41 - Patston, Tim. »Teaching stage fright? – Implications for music educators.« British Journal of Music Education, 31, št. 1 (2014): 85–98. Rucsanda, Mădălina D., Cazan, Maria in Truța, Camelia. »Musical performance and emotions in children: The case of musical competitions.« Psychology of Music, 48 (2020): 480–494. https://doi. org/10.1177/0305735618810791. Seligman, Martin EP. Flourish: A visionary new understanding of happiness and well-being. Simon and Schuster, 2012. Van Wyk, Adri in De Villiers, Frelét. »Psychological Attributes of Primary School Piano Learners Preparing for Regional and National Music Competitions in South Africa.« Muziki: Journal of Music Research in Africa 18, št. 2 (2021): 120–135. Williamon, Aaron. Musical excel ence: Strategies and techniques to enhance performance. Oxford University Press, 2004. Williams, Jean M. in Krane, Vikki. »Psychological characteristics of peak performance.« V Applied sport psychology: Personal growth to peak performance, 169–188. New York: McGraw-Hil , 2010. Wood Brooks, Alison. »Get excited: reappraising pre-performance anxiety as excitement.« Journal of Experimental Psychology: General, 143, št. 3 (2014): 1144. Woody, Robert H. in McPherson, Gary E. »Emotion and motivation in the lives of performers.« Handbook of music and emotion: Theory, research, applications (2010): 401–424. Yao, Zijin. Subjective Experiences of Anxiety in Optimal Performance an Application of the Individual Zone of Optimal Functioning (IZOF) Theory in Music Performance Anxiety Issues. The University of Wisconsin-Madison, 2017. - TEMSIG 50 LET - ZMAGOVALNA FORMULA USPEHA NA GLASBENEM TEKMOVANJU Zgodovina kljub vseskozi izraženim model nacionalne sheme tekmovanja pomislekom o smiselnosti in etič- med mladimi glasbeniki lahko pred- nosti umetniških tekmovanj beleži stavlja pomembno epizodo na poti njihovo prisotnost že od antike da-k poklicnemu zorenju in uveljavlja- lje (LeVen, 2020, McCormick, 2009). nju. Priložnost udeležbe se torej zdi Dandanes glasbena tekmovanja še posebej samoumevna za tiste, ki se predstavljajo zelo razširjeno in pe-spogledujejo z glasbenim poklicem. S stro platformo glasbenega izvajanja, poklicem, ki ga zaznamuje nenehno kjer se odličnost meri z odličnostjo. dokazovanje interpretativne prepri-Ocenjevanje glasbene prepričljivosti čljivosti – od prvega nastopa in letne- – na šolskem odru, v kraljevem gle- ga izpita v osnovni glasbeni šoli dalje dališču, prek internetnega preno- do sprejemnih preizkusov in avdicij, sa, mednarodno, solistično, komor- ki postanejo del realnosti vsakega no, klasično ali jazz – je sestavni del orkestrskega glasbenika, zborista in zahodnoevropske glasbene kulture. tudi učitelja. Prav slednji se bo v svo-Obsega specifičen splet dejavnosti, ki ji karieri inštrumentalnega ali pev-jih podpirajo tihe baze znanj in spo- skega pedagoga – nagovorjen s stra- znanj, pridobljene na občutljivem ni obetavnega učenca, nekoč morda področju promoviranja umetniške odločil, da pedagoški lok svojega de-karizme. Podpira jih mreža usmerje- lovanja vpne v nove razsežnosti. V nega delovanja organizacij, šol, učite- povečan obseg vadenja z učencem, ljev, učencev, njihovih staršev in dru- v intenzivnejše sodelovanje s starši, gih podpornikov. Skrbno domišljen naproti novim psihološkim izzivom - 43 - in javnemu izpostavljanju strokovni kritiki. Vse to ga namreč čaka, če se bo odločil za sodelovanje na glasbe- nem tekmovanju. Proces, ki podpira takšno nagnje- nje, je motivacija. V sloviti študi- ji Decija (1971), ki je testiral objekt zunanje motivacije – denarno nag- rado za opravljeno nalogo, izvemo, da je ta pravzaprav utišala vir notra- nje motivacije. A to je bila le prva v vrsti ugotovitev o učinkih moči, vrste in kvalitete motivacije na posamezni- ka. Izoblikovala se je teorija samood- Natalija Šimunović ločanja, ki izhaja iz trditve, da se po- sameznik usmeri v določeno dejanje zaradi prirojene težnje po zadovo- ljevanju potreb po kompetentnosti, povezanosti in avtonomiji (Ryan in Deci, 2002). Motivacija za udelež- bo na tekmovanjih torej ne predsta- vlja zgolj zunanje motivacije v obliki - 44 - nagrade, temveč se je v dinamiki so- udeležbe na tekmovanjih delujejo cialnih, kognitivnih in emotivnih ci- preko službene obveze v individual- ljev v okviru treh temeljnih psiholo- nih pripravah, korepetiranju, žirira- ških potreb transformirala, lahko bi nju in organizaciji. Če bi delali samo rekli na nek način ponotranjila. Od tisto, kar je za nas zanimivo in prijet-tod njena zgodovinska kontinuiteta, no – kar je definicija notranje moti-sodobna globalnost ter prožen pog- vacije – bi se od tekmovanj odvrnili. led v prihodnost, ki smiselno zaokro- Očitno pa je v človeški naravi, da na žuje razvoj glasbenega ustvarjanja. To podlagi mehanizmov nagrajevanja in potrjujejo tudi raziskave, ki kažejo na kazni, ponotranji in s težiščem na egu pozitivne vplive tekmovalnih izku-in samokontroli posvoji zunanje mo- šenj za bodočo poklicno dinamiko, tivacijske vire do te mere, da posta-motivacijo, vadenje, izvajalske vešči- nejo vir usmerjenega vedenja (Evans, ne in glasbeno samopodobo glasbe- 2015). Rezultate takšne stopnje intro- nikov (Austin, 1988; Dobrow Riza in jicirane regulacije doživljajo učenci, Heller, 2015). Glasbenoizobraževalni ki zavoljo izogibanja krivdi vadijo, sistemi tako nadgrajujejo svoje pro-zaradi občutkov ponosa pa želijo na- grame, zaposlovalna shema pa sko- stopiti. Ko pa učenec, učitelj ali aktiv zi tekmovanja pridobiva odličnost kitaristov na šoli prepoznajo, da je di-in kader (Gouzouasis in Henderson, namika tekmovanja tisto, kar potre-2012). bujejo za lasten napredek pri igranju, nastopanju ter strokovnemu izpopol- Čeprav Austin (1988) v raziskavi o njevanju, lahko govorimo o prepoz-mladih tekmovalcih opominja na za- nani regulaciji. Najbolj ponotranjena nimivo dejstvo, da so ti bolj motivira- stopnja zunanje motivacije se manife- ni z oceno kot le s komentarjem, ostaja stira kot integrirana regulacija (Ryan dejstvo, da sama nagrada ne pred-in Deci, 2000). Ta se po svoji učinko- stavlja učinkovitega motivacijskega vitosti najbolj približa notranji motivira, ki bi ustvarjal in ohranjal željo vaciji, ki nas usmerja k določenemu za … Ure in ure vadenja? Žrtvovanje vedenju že zaradi svojih prijetnih prostega časa? Izpostavljenost ne-učinkov. Kljub odrekanju, obsežne- nehni kritiki in psihološkim napo- mu vadenju in možnosti razočaranja rom? Pa ne govorimo samo o samih na tekmovanju torej vseeno popolno-tekmovalcih – tudi pedagogi zaradi ma prostovoljno pristanemo na to, da - 45 - sodelujemo v tem početju. Odločitev in zavestnega delovanja obrambnih za to nas navdaja z občutkom izpol-mehanizmov (Kobal Grum, 2000). njenosti in samouresničenja. Dobro Takšen psihološki konstrukt Kobal se je zavedati, da na tem kontinuumu (2000) imenuje samopodoba in meni, kakovosti motivacije lahko opazuje-da je v tesni povezavi z vrednostnim mo različno usmerjene učence, nji- sistemom. Ta povezava je tako neob- hove starše, učitelje, kot tudi žirante, hodna, da so različni avtorji prepri-kar skupno ustvarja atmosfero vsake- čani, da so samopredstave glasbenika ga tekmovanja. tekmovalca zanesljiv prediktor us- peha na tekmovanju (Austin, 1988; Delček zmagovalne formule se je McCormick in McPherson, 2007; morda odkril s samim motivacijskim OŃiell in McPherson, 2011). Če nič pristopom. Bolj ko bo torej kakovo-drugega povezavo med glasbenim stna naša motivacija, večji in kakovo- tekmovanjem in glasbeno samopo- stnejši angažma bomo vložili v aktiv- dobo najdemo v negativnem vplivu, nosti, ki se nam zdijo za dosego cilja ki se potrjuje v primeru slabe udelež- potrebne. A kaj pravzaprav določa be na tekmovanju (Austin, 1988). razsežnosti motivacijskega procesa, v katerem smo se znašli pred nastopom Samo spoznanje o tem seveda še ne na tekmovanju? Še bolj pomembno ponuja celovitega pristopa, ki bi za-vprašanje za pedagoge – s čim in kako gotavljal uspeh. Samozavesti nam ne takšne motivacijske vzgibe ohraniti more okrepiti le učiteljeva pohva-in strokovno podpreti ter nadgradi- la ali odobravanje staršev, temveč se ti? Odgovor se skriva v širšem oseb- oblikuje z nenehnimi dialogi s šir- nostnem okviru, kjer se motivacijski šo družbo in samim seboj. Medtem izvori bolj ali manj skladno ujema-ko z vadbo, nastopanjem in učenjem jo s koncepti sebstva. Ti združujejo razvijamo svoje glasbene sposobnos-množico predstav, sodb, prepričanj o ti ter raziskujemo lastne potencia-lastnih sposobnostih, značilnostih in le, se obenem tudi primerjamo z iz-občutjih, ki jih posameznik v različ- vajanjem sovrstnikov in vzornikov. nih situacijah pripisuje samemu sebi. Tako se oblikujejo vsebine, ki ustvar-Vpete so v vrednostni sistem posa- jajo občutek negativne ali pozitiv- meznika in pričakovanja družbe, de- ne lastne vrednosti, ki – kot rečeno lujejo pa pod vplivom nezavednega – hipotetično napovedujejo uspeh - 46 - na tekmovanju. Iščemo torej formu- ki se na odru lahko dopolni s prožno lo delovanja, ki bi mentorju ponudila in občuteno spremljavo korepetitor-učinkovito prepoznavanje in moderi- ja. »Sestavljena slika« zazveni tako ranje teh vsebin, s ciljem doseči izva- nazorno in nezmotljivo, da jo dosti- jalsko odličnost in prepričljivost. krat prepozna tudi neuko občinstvo. Poleg podpore družine in pedagoga K iskanju pristopam anekdotično – jo seveda ključno zaznamuje tudi pris pomočjo poučnega doživetja z vi- rojen talent in vloženo delo učenca olinskega tekmovanja, na katerem tekmovalca. Pregovorno pa bi dodali, sem sodelovala kot mentorica. Po da tudi določena mera naključnosti objavljenih ocenah in nagradah sem odigra svojo vlogo. Ampak za nas je pristopila k žirantu, da bi iz njegovih pomembno, da vsebinam, ki jih sedaj ust slišala, kako ocenjuje predstavi-lahko združimo pod imenom glas- tev mojega kandidata. V pogovoru bena samopodoba, lahko odgovori-sem primerjala igranje mojega učen- mo z ustrezno glasbenopedagoško ca z igranjem zmagovalca in od pred- obravnavo. stavnika žirije slišala preprost sta- vek: »Ja, ampak pri zmagovalcu se Maria Spychiger, ki trdi, da je v glas-je vse sestavilo.« Takrat sem si izjavo beni samopodobi moč prepoznati najverjetneje razlagala kot pomanj-sled slehernega komentarja in sod- kljivo tolmačenje strokovne ocene. be učitelja, jo opredeljuje kot psiho-Danes drugače razumem to »sliko«, loški konstrukt akademskih in nea-ki se tistikrat v našem nastopu pač kademskih samopredstav. Odgovori ni zmagovalno »sestavila«. Vidim jo na vprašanje Kaj znam v zvezi z glas-kot strukturo glasbene samopodo- bo? konstruirajo akademski pol, od- be, ki se »sestavi«, ko je že v primarni govori na vprašanje Kdo sem v zve-družini obravnavana kot dragoceno zi z glasbo? pa neakademski pol merilo medsebojnega sporazumeva-doživljanja samega sebe skozi glas- nja in osebnostne rasti. Vidim jo kot bene aktivnosti. Neakademske kom-paleto možnosti, ki se učitelju inštru- ponente se nanašajo na telesno, so- menta ali petja ponujajo za postopno, cialno, kognitivno, čustveno in kakovostno in stabilno razvijanje duhovno plat dojemanja (Spychiger, glasbenega izražanja. In nenazadnje 2017). Z upoštevanjem kompo- – slišim jo kot edinstveno sozvočje, nent glasbene samopodobe torej že - 47 - k izboru tekmovalne literature pris- V celostno pripravo na tekmovalni topimo s poglobljenim uvidom. Ne nastop bo izkušen učitelj inštrumen-bomo izbrali skladbe, ki po svojih ka- ta/petja – tudi sam identitetno de- rakternih ali tehničnih lastnostih pre- terminiran kot izvajalec (Šimunović, sega čustveno, akademsko ali telesno 2022) – vključil priprave, ki vsebu-zrelost kandidata. Raje bomo poseg- jejo strategije za soočanje s predna- li po skladbi, s katero učenec telesno stopnim vznemirjenjem. Izvajalska in čustveno resonira ter jo bo zmo-anskioznost, ki se negativno odraža s gel podpreti tudi po kognitivni plati. pretiranim vzburjenjem pred nasto-Na ta način bo usvojil in lažje izva- pom, je v raziskavah prepoznana kot jal vrsto procesov, ki bodo povzročili recipročen pojav – bolj pozitivna je porast akademskih vidikov glasbene-samopodoba, manj verjetno je, da ga izražanja. Izkušnje so sicer poka- bomo kot izvajalci doživljali stanja zale, da obsežne priprave res vzbu- anksioznosti (Habe in Kržič, 2017). dijo porast veščin znanj, a jih lahko Ne preseneča torej, da Hariss (2006) suvereno izvajamo le, kadar v nas od-v strategijah za prožno nastopanje zvanjajo prek duhovne naravnanosti, poleg telesnih in kognitivnih priprav čustvene odprtosti in socialnega dia-obravnava tudi razumevanje in razi- loga (Sanders, 2000). Dimenzije glas- skovanje lastne glasbene samopodo- bene samopodobe med seboj ustvar- be, ki mora po njegovem narekovati jajo preplet občutij, ki edinstveno načrtovanje glasbenih ciljev. Formula oblikujejo glasbeno sporazumevanje. torej ne vključuje zgolj vadenje zara-Učitelj, ki se tega zaveda, lahko siste- di vadenja, temveč ga vključuje kot matično »sestavlja sliko«, v kateri bo dejanje zavezanosti, ki je usklajeno s najbolje zaokrožil vse vidike osebne koncepti glasbenega sebstva. glasbene govorice. Upošteval bo te- lesne kapacitete, specifične gibalne Izbrali smo izraz zmagovalna formu-in razvojne lastnosti, čustveno-ko- la, čeprav je na prvi pogled precej am- gnitivni ustroj, socialno odprtost in biciozen in izključujoč. Konkurenca duhovno naravnanost učenca. S tem med mladimi glasbeniki je namreč bo njegov izvajalski potencial utrdil velika, njihova glasbeno-umetniška v strukturi glasbene samopodobe, ki prepričljivost pa na visoki tehnični bo z adolescenco izzvana še kot pora-in zrelostni ravni. Poleg tega je pros- jajoči se vidik identitete. tora na zmagovalnem odru za nekaj - 48 - posameznikov, ostali tekmovalci pa In kar je še bolj pomembno – zma-se velikokrat počutijo poražene. Naj ga v naši formuli podpira tudi tis-razložim, od kod torej takšna drznost te izvajalce, ki niso nujno na prvem, pri zmagovalni formuli. Izhaja na-drugem ali tretjem mestu. Podpira mreč iz konstrukta glasbene samopo- namreč iniciativo mladih glasbeni- dobe, ki je po svoji psihološki naravi kov, ki raziskujejo svoje potenciale. preživetveni mehanizem in človeka Tako v našem izračunu navsezadnje usmerja k čustvenemu blagostanju ni poražencev, saj vsak tekmovalec, in uravnovešenosti. Njen vrednostni ki je izhajal iz edinstvenih virov sa-okvir lahko empatičnemu mentorju mopodobe, s tekmovanjem pridobi tako predstavlja odličen samokorek-nove vpoglede. Ti ga bodo usmerili turni instrument v času intenzivnih v poklic glasbenega solista, terapev-priprav na tekmovanje. Z drugimi ta, vzgojitelja v vrtcu, učitelja glasbe besedami – stopnja in nihanja kandi-ali pa v čisto druga poklicna in ži- datove samozavesti predstavljata do- vljenjska področja. Kamorkoli že se ber vir informacij o stanju glasbene bo usmeril, obogaten bo s spoznanji samopodobe kandidata. Če je ta preo lastnem osebnostnem ustroju, ki se diktor zmage, lahko nanjo vplivamo je kalil v odličnem glasbeno-kultur-z vrsto glasbenopedagoških strategij nem okolju. in psiholoških pristopov na podro- čju vseh dimenzij samopodobe – od Naj naša zaključna misel osmisli ve-njenih akademskih do neakademskih liko in zahtevno delo mentorjev, ki vidikov. izbirajo in pripravljajo kandidate na tekmovanje – da bi izbrali formulo, ki ni vezana na sijaj žlahtnih kovin, tem- več na odtenke glasbene samopodobe v naših talentiranih učencih. - 49 - Literatura: Austin, James. R. (1988). The Effect of Music Contest Format on Self-Concept, Motivation, Achievement, and Attitude of Elementary Band Students. Journal of Research in Music Education, 36(2), 95–107. https://doi.org/10.2307/3345243. Deci, Edward. L. in Ryan, Richard. M. (ur.). (2002). Handbook of self-determination research. University of Rochester Press. Dobrow Riza, Shoshana in Heller, Daniel. (2015). Follow your heart or your head? A longitudinal study of the facilitating role of calling and ability in the pursuit of a challenging career. Journal of Applied Psychology, 100(3), 695–712. https://doi.org/10.1037/a0038011. Evans, Paul. (2015). Self-determination theory: An approach to motivation in music education. Musicae Scientiae, 19(1), 65–83. https://doi.org/10.1177/1029864914568044. Gouzouasis, Peter in Handerson, Alan. (2012). Secondary student perspectives on musical and educational outcomes from participation in band festivals. Music Education research, 14(4), 479–498. https://doi.org/10.1080/14613808.2012.714361. Habe, Katarina in Kržič, Vida. (2017). Doživljanje izvajalske anksioznosti učencev glasbene šole v zgodnjem mladostništvu. Glasbeno-pedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani, 26, 33–48. Harris, Russ. (2019). ACT made simple: an easy-to-read primer on acceptance and commitment therapy (2nd ed.). New Harbinger Publications. Kobal Grum, Darja. (2017). Samopodoba v diferencialni psihologiji. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. - 50 - LeVen, Pauline. (2020). »Pan and the Music of Nature.« A Companion to Ancient Greek and Roman Music, n.d., 49–59. https://doi. org/10.1002/9781119275510.CH4. McCormick, John in McPherson, Gary E. (2007). Expectancy-Value Motivation in the Context of a Music Performance Examination. ERA - Humanities & Creative Arts. 11. https://doi. org/10.1177/10298649070110S203. McCormick, Lisa. (2009). Higher, Faster, Louder: Representations of the International Music Competition. Cultural Sociology 3(1): 5–30. https:// doi.org/10.1177/1749975508100669. O’Neil , Susan A. in McPherson, Gary E. »Motivation«. V Richard Parncutt in Gary McPherson (ur.), The Science & Psychology of Music Performance: Creative Strategies for Teaching and Learning, (New York, 2002; online edn, Oxford Academic, 3 Oct. 2011), https://doi. org/10.1093/acprof:oso/9780195138108.003.0003, accessed 16 Oct. 2022. Ryan, Richard. M. in Deci, Edward. L. (2000). Self-determination theory and the facilitation of intrinsic motivation, social development, and well-being. American Psychologist, 55(1), 68–78. https://doi.org/10.1037/0003-066X.55.1.68. Sanders, Paul D. »Music Self-Concept, Music Aptitude, and Music Background of Non-Music Majors.« Contributions to Music Education 27, št. 2 (2000): 9–21. http://www.jstor.org/stable/24127074. Spychiger, Maria. (2017). From musical experience to musical identity: musical self- concept as a mediating psychological structure. V R. MacDonald, D. J. Hargreaves in D. Miell (ur.), Handbook of Musicalself-concepts. 267–288). Oxford: Oxford University Press. Šimunović, Natalija. (2022). Oblikovanje glasbene samopodobe in glasbene identitete z vidika učiteljev inštrumenta/petja. Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani, 18 (36). https://doi.org/10.26493/1318-6876.18(36)13-41. - 51 - Naslovnica knjižice 8. tekmovanja Naslovnica knjižice 11. tekmovanja (vir: Arhiv RS, AS 1600, t. e. 1, a. e. 1) (vir: AS 1600, t. e. 1, a. e. 3/4) - 52 - Naslovnica biltena za 25 let tekmovanja Naslovnica knjižice 25. tekmovanja (vir: Zveza slovenskih glasbenih šol) (vir: AS 1600, t. e. 12, a. e. 16/5) - 53 - Naslovnica knjižice 29. tekmovanja Naslovnica knjižice 30. tekmovanja (vir: AS 1600, t. e. 14, a. e. 20/5) (vir: AS 1600, t. e. 14, a. e. 21/3) - 54 - Naslovnica knjižice 38. tekmovanja Naslovnica knjižice 45. tekmovanja (vir: AS 1600, t. e. 22, a. e. 29/1) (vir: AS 1600, t. e. 22, a. e. 35/1) - 55 - Naslovnica knjižice 48. tekmovanja Naslovnica knjižice 50. tekmovanja (vir: Zveza slovenskih glasbenih šol) (vir: Zveza slovenskih glasbenih šol) - TEMSIG 50 LET - ZGODOVINA TEKMOVANJ MLADIH SLOVENSKIH GLASBENIKOV 1. Tekmovanje učencev glasbenih glasbenih tekmovanjih med letoma šol SR Slovenije je potekalo leta 1972 1982 in 2016 hrani Arhiv Republike na Zavodu za glasbeno in baletno Slovenije, op. ur.). Na drugem tekmo-izobraževanje (ZGBI) na Vegovi 7 vanju so se mladi glasbeniki pomerili v Ljubljani. Zaradi pomanjkanja do-v naslednjih disciplinah: klavir, goda- kumentacije lahko zgolj domnevamo, la in godalni ansambli, pihala, trobi-da je organizacijski odbor vodil rav- la in pihalni ansambli, kitara in har- natelj ZGBI Matija Tercelj, tako kot je monika. Predsednik organizacijskega vodil 2. Tekmovanje učencev glas-odbora je bil ravnatelj ZGBI Matija benih šol SR Slovenije, ki je pote-Tercelj. Tekmovanje so organizirali kalo med 31. marcem in 8. aprilom Skupnost glasbenih šol SR Slovenije 1973 na ZGBI v Ljubljani (sodelo-s sodelovanjem Zveze društev glas- val sem kot mentor, učitelj flavte na benih pedagogov SR Slovenije (v na-Glasbeni šoli Franca Šturma). O tek- daljevanju ZDGPS) – obe predho- movanju hranim programsko knjiži- dnici Zveze slovenskih glasbenih šol co, kakor tudi za vsa ostala tekmo- – in Glasbene mladine Slovenije. V vanja do 36. tekmovanja, ki je bilo komisijah je sodelovalo sedemnajst marca 2007 v Ljubljani, na Vrhniki zelo uglednih slovenskih glasbenikov. in v Mariboru (gradivo o slovenskih Koncert prvonagrajencev je prav tako - 57 - »Junija 2022 je minilo 30 let od ustanovitve Komisije TEMSIG.« potekal na ZGBI, in sicer 23. aprila 1973. 3. tekmovanje se je odvijalo 17. marca v Velenju ter 22. in 23. marca 1974 v Ljubljani. Ostala tekmovanja do leta 1978 so potekala vsa v ZGBI v Ljubljani. Žal ni v vseh program- skih knjižicah, ki so bile natipkane na pisalni stroj in na belem papirju for- mata A5, naveden organizacijski od- bor. Ker sta vsa tekmovanja financi- rala Republiški komite za kulturo in Izobraževalna skupnost Slovenije, so bili predsedniki teh dveh institucij Lovro Sodja tudi častni pokrovitelji vsakega tek- movanja. Na zaključnih koncertih prvonagrajencev, ki so bili v dvorani ZGBI, so igrali najboljši v posamezni tekmovalni disciplini. Ker sem imel skoraj na vsakem tekmovanju pihal svoje učence, sem vsa leta zelo inten- zivno spremljal potek tekmovanj. - 58 - 8. tekmovanje, ki je potekalo v sem v častni odbor tekmovanja po-Mariboru, pomeni nekakšen mejnik vabil direktorje in umetniške vod-v tiskanem gradivu glasbenih tek- je SNG Opere in balet Ljubljana, movanj, saj sta organizatorja Šola za Zavoda SRS za šolstvo, Festivala glasbeno in baletno izobraževanje Ljubljana, Zveze kulturnih organiza-Maribor (ŠGBI) in Društvo glasbenih cij Slovenije, Slovenske filharmoni-pedagogov Maribor pod vodstvom je, Akademije za glasbo Univerze v Staneta Jurgeca prvič izdala tiskano Ljubljani in Skupščine SR Slovenije. 65 strani dolgo programsko knjižico V programski knjižici sem v nagovo-z reklamami raznih podjetij, pokrovi- ru pozdravil naše rojake, učence in telj tekmovanja je bila Kulturna skup- učenke glasbe z Glasbene matice Trst nost Maribor. Predgovora sta napi- ter izrazil upanje, da bodo naslednjič sala predsednik ZDGPS Miran Hasl prišli na tekmovanje tudi naši rojaki z in Stane Jurgec. Pod istim vodstvom avstrijske Koroške. Nagovor je napi-je tudi leta 1981 bilo v Mariboru sala tudi Majda Poljanšek, predsedni-jubilejno 10. Tekmovanje učencev ca Republiškega komiteja za vzgojo in študentov glasbe SR Slovenije. in izobraževanje ter telesno kulturo. Prvič so bili navedeni študenti glasbe. V organizacijskem odboru, ki sem ga Organizacijski odbor je vodil Milko vodil, so bili ravnatelji vseh ljubljan-Homer. Izdali so 80 strani dolgo pro- skih glasbenih šol, ljubljanske glas- gramsko knjižico, v katero sta uvod- bene in ŠGBI Maribor. Programska ne besede prispevala Miran Hasl in knjižica tekmovanja je izšla v 500 iz-Majda Jecelj. Tekmovanje je poteka- vodih. Uvedli smo nagradni sklad za lo za vse instrumente in tudi za zbore udeležence tekmovanja, za katerega ter komorne vokalne skupine. so nagrade prispevali Društvo slo- venskih skladateljev, Društvo glasbe- Marca leta 1982 smo 11. nih umetnikov Slovenije in Glasbena Tekmovanje učencev in študentov mladina Slovenije. Zaključni na-glasbe SR Slovenije ponovno or- stop nagrajencev smo prvič orga- ganizirali v Ljubljani in Mariboru. nizirali v Viteški dvorani Križank Ker sem podpisani prevzel vodstvo Festivala Ljubljana. 12. Tekmovanje ZDGPS, Miran Hasl je postal predučencev in študentov glasbe SR sednik predsedstva Zveze društev Slovenije se je odvijalo med 15. in glasbenih pedagogov Jugoslavije, 19. marcem 1983, prvič na glasbenih - 59 - šolah Kranj, Kamnik in Škofja Loka. posameznih občin. Tako se je 14. Organizacijski odbor je vodil Alojz tekmovanje marca 1985 odvilo v Ajdič, ravnatelj Glasbene šole Kranj. Ljubljani in prvič tudi v Trbovljah Potekalo je za pihala, trobila, godala v počastitev Evropskega leta glas-in kitaro. Uvodne besede sva napisa- be in Mednarodnega leta mladine. la Jože Humer kot namestnik pred- Predsednik organizacijskega odbora sednika Republiškega komiteja za je bil Franci Okorn, ravnatelj Srednje kulturo in podpisani. Ker se je tega glasbene in baletne šole Ljubljana tekmovanja prvič udeležil koroški (SGBŠ) ter predsednik Skupnosti Slovenec s slovenske Glasbene šole na glasbenih šol Slovenije. Nagovor za Koroškem, moj učenec kljunaste flav-programsko knjižico je poleg mene te Kristijan Filipič, sem v programski prispeval tudi Tone Ferenc, predse-knjižici napisal »da je prva lastovka dnik Skupščine Izobraževalne skup-poletela preko Karavank«. Od 16. do nosti Slovenije. Obdelavo podatkov 18. marca 1984 je bilo v Ljubljani in tekmovanja sta prvič računalniško Mariboru 13. Tekmovanje učencev opravila Andrej Brodnik z Instituta in študentov glasbe SR Slovenije, »Jožef Stefan« in Irena Eržen s organizirano za instrumentalne in Fakultete za elektrotehniko Univerze vokalne ansamble, zbore in orkestre. v Ljubljani. Nagrajenci tekmovanja so nastopili na prvi Reviji mladih glasbenikov 15. tekmovanje za godala, kitaro in Slovenije v organizaciji ZDGPS 21. pevske zbore je bilo od 13. do 15. mar-maja 1984 v Veliki dvorani Slovenske ca 1986 v počastitev Mednarodnega filharmonije. Predstavili so se solisti leta miru v celoti v Kopru, pokrovitelj in komorne skupine s 14 glasbenih in predsednik častnega odbora tek- šol in z Akademije za glasbo. Prejeli movanja je bil predsednik Skupščine so nagrade petih slovenskih glas-občine Koper Janko Kosmina, ki je benih društev in zvez ter prvič tudi napisal tudi uvodno besedilo za pro-Državne založbe Slovenije. gramsko knjižico. Organizator je bila Glasbena šola Koper, predsednik or- Naslednje leto smo pričeli tekmova- ganizacijskega odbora pa njen rav- nja organizirati tudi v drugih sloven- natelj Miran Hasl. Na Glasbeni šoli skih pokrajinah in pri tem vključili Frana Koruna Koželjskega v (tedaj v programske knjižice tudi vodstva Titovem) Velenju je med 11. in 15. - 60 - marcem 1987 potekalo 16. tekmova-nastopili mladi glasbeniki iz Avstrije, nje za klavir, harfo, trobila, komorne Nemčije, Nizozemske in Jugoslavije. skupine in orkestre, predsednik or- ganizacijskega odbora je bil tamkaj- 17. tekmovanje je od 16. do 19. mar- šnji ravnatelj Ivan Marin. Uvodno ca 1988 potekalo prvič na Glasbeni besedo sva v programski knjižici pri- šoli Marjana Kozine v Novem mes- spevala književnik dr. Matjaž Kmecl tu, predsednik organizacijskega od-in podpisani. V tem nagovoru sem bora je bil njen ravnatelj Zdravko z veseljem zapisal, da je med tremi Hribar. Predsednik Izobraževalne novozgrajenimi glasbenimi šolami v skupnosti Slovenije Niko Žibret, ki Sloveniji tudi velenjska glasbena šola je prevzel pokroviteljstvo, je v svo-ter da ponovno tekmujejo naši ro- jem nagovoru napisal, da je bil vabila jaki iz Trsta in z avstrijske Koroške. zelo vesel, saj je »življenje pravzaprav Organizirali so dva zaključna koncer-ena sama velika tekma«. Sam sem v ta. Ista organizatorja, glasbena šola v uvodnem besedilu napisal, da sem Velenju in deloma SGBŠ Ljubljana, zelo vesel povečanega števila tekmo-sta od 14. do 18. marca 1990 orga- valcev pri pihalih in zlasti solopev- nizirala tudi 19. tekmovanje. V tem cev ter harmonikarjev. Našim zma- času sem podpisani 16. in 17. mar- govalcem ni bilo treba potovati daleč ca 1990 organiziral dva Evropska na zvezno tekmovanje, saj je bilo 17. koncerta, in sicer v Titovem Velenju Tekmovanje učencev in študentov in Slovenj Gradcu, na katerih so glasbe Jugoslavije od 20. do 23. aprila - 61 - »Ob 25-letnici tekmovanj smo februarja leta 1996 izdali poseben bilten slovenskih glasbenih tekmovanj, istočasno smo v Mali dvorani Slovenske filharmonije organizirali razstavo s številnimi dokumenti o tekmovanjih.« 1988 v Ljubljani. Tekmovanje za solo- pedagogom, ki so imeli posebne zas- petje, pihala in harmoniko je potekalo luge za razvoj glasbenega šolstva kot na SGBŠ, Glasbeni šoli Vič - Rudnik pedagogi pa tudi kot ravnatelji glas-in na ljubljanski glasbeni akademiji. benih šol. Prvo nagrado je prejel trža-Prireditelji smo bili Zveza organiza- ški Slovenec dr. Gojmir Demšar, dol- cij glasbenih pedagogov Jugoslavije, goletni ravnatelj šole Glasbene matice ZDGPS in Skupnost glasbenih šol v Trstu. Gerbičeve nagrade podeljuje-Slovenije. Organizacijski odbor je jo še danes. vodil Franci Okorn, ravnatelj SGBŠ, častni odbor pa Jože Smole kot pred- Jubilejno 20. Tekmovanje učencev stavnik republiške konference SZDL. in študentov glasbe Slovenije je po-V svetu tekmovanja smo bili pred- tekalo marca 1991 v Ljubljani in na stavniki glasbenih organizacij iz vseh Vrhniki, 21. tekmovanje pa marca jugoslovanskih republik. Vseh udele-1992 v celoti na Glasbeni šoli Celje. žencev tekmovanja (tekmovalci, pro- Ker so posamezne glasbene šole po fesorji in korepetitorji) je bilo skupno svojih zmožnostih organizirale tek-564 (osebni podatek podpisanega). movanja in nismo v ZDGPS ved- no prejeli tiskanih rezultatov tek- Leta 1988 smo v ZDGP Slovenije movanj iz drugih krajev Slovenije, na mojo pobudo v Ljubljani usta-sem na nasvet nekaterih glasbenikov novili tudi Gerbičeve nagrade in leta 1990 napisal splošen predlog za priznanja, namenjene glasbenim ustanovitev Republiškega oddelka za - 62 - razvoj mladih talentov in organiza- telesno kulturo. Dne 24. junija 1992 cijo tekmovanj na umetnostnem po- sta minister Ministrstva za šolstvo dročju. Predlagal sem sistem tekmo- in šport dr. Slavko Gaber ter minis- vanj za glasbeno in baletno področje ter za kulturo Borut Šuklje podpisa-ter dodal pobudo za razvoj likovnega, la Sklep o ustanovitvi Sveta za glas-gledališkega in filmskega področja. beno izobraževanje. Za predsednika Po posvetovanjih s kolegi sem apri-sveta je bil imenovan dirigent Marko la 1991 podal drugi predlog, in sicer Munih. Kot koordinator sveta sem 6. za ustanovitev Republiškega sveta za aprila 1992 sklical 1. sejo na Glasbeni mlade glasbene in baletne talente ter šoli Vič - Rudnik v Ljubljani. Moj mednarodno sodelovanje. Predlog drugi predlog za delovanje Komisije sem že podrobneje razdelal. Po dol-Tekmovanja mladih slovenskih glas- gotrajnih pogovorih, kje naj bi bil benikov in baletnih plesalcev je bil sedež sveta, smo v začetku leta 1992 končno sprejet, vendar so iz komi-na Ministrstvu za šolstvo in šport sije črtali baletne plesalce. Svet je ustanovili Iniciativni odbor za usta-imel tri komisije: Komisijo za glas- novitev Slovenskega sveta za mlade bena tekmovanja s predsednikom glasbene in baletne talente ter med-Fedjo Ruplom, Komisijo za sis- narodno sodelovanje, v katerem so temska vprašanja s predsednico dr. bili predstavniki Ministrstva za šol- Bredo Oblak in Komisijo za štipen- stvo (Boštjan Zgonc, Franci Okorn), diranje s predsednikom Marjanom Ministrstva za kulturo (Milena Gabrijelčičem. Pri formiranju komi-Cerar, Jana Mlakar) in dva ravnate- sije so mi ponudili mesto sekretarja, lja glasbenih šol (Ivan Marin in Janja in sicer na način, da bi bil še naprej Lovrenčič). polovično zaposlen kot učitelj flavte na Glasbeni šoli Franca Šturma, po- V začetku leta 1992 sem na štirih tip- lovično pa bi opravljal delo sekretar- kanih straneh napisal Program za ja Komisije TEMSIG. Pisarno sem Slovenski glasbeni svet – Tekmovanja po zaslugi takratne ravnateljice Janje mladih slovenskih glasbenikov in kot Lovrenčič dobil na Glasbeni šoli Vič predsednik iniciativnega odbora za - Rudnik. Svoje delo sem opravljal njegovo ustanovitev sklical prvo sejo popolnoma samostojno z izkušnja-na takratnem Republiškem sekreta- mi, ki sem jih dobil kot ustanovi- riatu za vzgojo in izobraževanje ter telj Društva glasbenih pedagogov - 63 - Ljubljane, Zasavja in Notranjske disciplinah, tekmovalcih in žirijah, (1977–1982) in kot dolgoletni pred-prvič so bili objavljeni tudi podat- sednik ZDGPS (1982–1991). In se- ki in zemljevid članic Evropske zve- veda z mednarodnimi izkušnjami, saj ze glasbenih tekmovanj za mladino sem med letoma 1979 in 2004 enkrat – European union music competiti-tedensko honorarno poučeval flavto ons for Youth (EMCY). Objavil sem na slovenski Glasbeni šoli na avstrij-tudi seznam 22 mednarodnih tek- skem Koroškem s sedežem v Celovcu movanj mladih glasbenikov v Evropi. in bil med letoma 1986 in 1997 tudi Predsednik Komisije TEMSIG je bil njen pedagoški vodja. Junija 2022 je Fedja Rupel, predsednik častnega od-tako minilo trideset let od ustano- bora tekmovanja je bil predsednik vitve Komisije TEMSIG, prvo tekmo- Republike Slovenije Milan Kučan, vanje z novim nazivom in v novi or- podpredsednik pa minister za šolstvo ganizacijski obliki pa je bilo leta 1993. dr. Slavko Gaber. Januarja 1993 smo v okviru Komisije Na glasbenih šolah Velenje in Vič - TEMSIG organizirali tudi 1. Natečaj Rudnik ter v Slovenski filharmoniji v mladih slovenskih skladateljev. Ljubljani smo organizirali štiri kon- Žirijo za podelitev nagrad so ses- certe nagrajencev tekmovanja, 19. tavljali skladatelji Alojz Srebotnjak, aprila 1993 pa sem na velenjski glasbe-Pavel Mihelčič in Ivo Petrič. Nagrade, ni šoli organiziral še Evropski koncert tudi denarne, smo podelili v prosto-prvonagrajencev nacionalnih tekmo- rih Društva slovenskih skladateljev. vanj iz Avstrije, Belgije, Madžarske, Nemčije in Slovenije ter 22. aprila na 22. Tekmovanje mladih glasbeni- Glasbeni šoli Slovenj Gradec še kon- kov Republike Slovenije je potekalo cert violončelistke Claire Goldfarb od 16. do 23. aprila 1993 v Ljubljani in pianistke Catherine Gal and iz in Velenju. Koordiniral sem ga kot Belgije. Po tekmovanju smo izdali ti-sekretar Komisije TEMSIG iz pisar- skani bilten z vsemi rezultati tekmo- ne na Glasbeni šoli Vič - Rudnik v vanja in s seznamom prejemnikov Ljubljani. Kot odgovorni urednik sem posebnih nagrad, ki jih je podelilo uredil 104-stransko programsko knji-deset organizacij. žico v nakladi 1.000 izvodov, v kate- ri so bili podatki o vseh tekmovalnih - 64 - Leta 1992 sem koreografu dr. Henriku za prvo tekmovanje leta 1972, o ka-Neubauerju predlagal, da v Sloveniji terem ni podatkov. Istočasno smo v začnemo tudi z organizacijo tekmo-Mali dvorani Slovenske filharmonije vanja mladih slovenskih baletnih organizirali razstavo s številnimi do-plesalcev. Od 26. do 28. novembra kumenti o tekmovanjih. Na vseh 24 1993 sva izpeljala 1. Tekmovanje tekmovanjih je do tedaj tekmovalo mladih slovenskih baletnih plesal-3.753 mladih slovenskih glasbenikov. cev v SNG Opera in balet Ljubljana Razstavili smo vse programske knji- – on kot predsednik organizacijske- žice in plakate dotedanjih glasbenih ga odbora in jaz kot sekretar tekmo- tekmovanj, večjezične programe o vanja. Tekmovanje je bilo na dve leti treh Evropskih tekmovanjih mladih izmenično v ljubljanski in mariborski organistov v Ljubljani, o treh tekmo-operni hiši, kjer je bil predsednik or- vanjih baletnih plesalcev in o sodelo- ganizacijskega odbora koreograf Iko vanju z evropsko zvezo EMCY, katere Otrin. Sedmo baletno tekmovanje je člani smo postali leta 1992. Nagovora bilo februarja 2005 v ljubljanski ope-za bilten sva napisala takratni predse- ri. Za vsako tekmovanje smo pripravi- dnik Komisije TEMSIG Boris Šinigoj li programsko knjižico s fotografijami in podpisani. Razstavo je zelo dobro tekmovalk in tekmovalcev. Po tekmo-oblikoval arhitekt Marjan Loboda. vanjih smo organizirali koncertne na- stope nagrajencev v obeh operah. Uredil sem tudi tiskani bilten z vsemi rezultati 25. tekmovanja, na katerem Ob 25-letnici tekmovanj smo fe-so bile naslednje discipline: petje, tro- bruarja leta 1996 izdali poseben bil-bila, tolkala, harmonika, kitarski duo, ten slovenskih glasbenih tekmovanj, komorne skupine z godali in klavir-v katerem sem zbral podatke o vseh jem. V tem biltenu so ponatisnje-24 tekmovanjih (datum, kraj, tekmo- ni članki o tekmovanju iz dnevnika valne discipline, število tekmovalcev, Delo (štirje članki), pa iz Slovenca ter člani organizacijskih odborov), razen Šolskih razgledov. Objavljen je tudi - 65 - koncertni list za slavnostni koncert RS, ki je bilo od 20. do 23. marca ob 25-letnici tekmovanj, ki je bil 25. 2003 v Ljubljani. Poskrbel sem za marca 1996 v Slovenski filharmoniji nemoten potek tekmovanja ter za ži-in na katerem je nastopilo deset naših rije. Skupaj s Francijem Okornom vrhunskih glasbenikov. in predsednikom Komisije TEMSIG Sašo Potiskom smo uredili program- Na 26. Tekmovanju mladih glasbe- sko knjižico tekmovanja. V Mali dvo- nikov RS, ki je potekalo od 18. do 22. rani Slovenske filharmonije je 25. marca 1997 v Ljubljani za harfo, go-marca zvenel Evropski koncert, na dala, kitaro in komorne skupine s pi- katerem so sodelovali mladi glasbeni- hali, smo prvič organizirali tudi tek- ki iz Nemčije, Norveške in Slovenije; movanje za orgle, in sicer v stolnici v 26. marca 2003 pa smo organizirali Mariboru. koncert prvonagrajencev tekmovanja v Slovenski filharmoniji in 27. marca Tekmovanja med letoma 1998 in 2001, še v SGBŠ Maribor. to je od 27. do 30. tekmovanja so bila vsa v Ljubljani. Predsednik Komisije Vse stroške komisije TEMSIG je vsa TEMSIG je bil do leta 1999 Boris leta financiralo Ministrstvo za šolstvo Šinigoj, krajši čas Slavko Goričar, nato in šport in deloma tudi Ministrstvo za pa Saša Potisk, ravnatelj Glasbene šole kulturo. Jaz sem poskrbel, poleg orga-Vič - Rudnik. V vseh programskih nizacije tekmovanj, tudi za vabila tu-knjižicah smo poleg celotnega progra- jim članom žirij, organizacijo njihove ma tekmovanja objavili tudi program nastanitve, obračune potnih stroškov vsakoletnega Evropskega koncerta, ki in honorarjev. V žirijah so sodelovali je bil vedno v Slovenski filharmoniji. ugledni profesorji iz Avstrije, Nemčije in Češke. Vsako leto smo zmagovalce Svoje delo sekretarja za tekmova- naših tekmovanj pošiljali na medna- nje TEMSIG sem vršil še na 32. rodna tekmovanja. Nato sem leta 2003 Tekmovanju mladih glasbenikov poslovanje predal Tomažu Sevšku. - 66 - Odprtje razstave ob 25-letnici tekmovanja TEMSIG, Slovenska filharmonija 25. marca 1996 (vir: osebni arhiv Lovra Sodje) - 67 - Konferenca zveze EMCY, Sankt Peterburg novembra 2006 (vir: osebni arhiv Lovra Sodje) Generalno zasedanje zveze EMCY, Cankarjev dom v Ljubljani 18. oktobra 1992 (vir: osebni arhiv Lovra Sodje) - TEMSIG 50 LET - ZAMEJSKA GLASBENA AKTIVNOST IN SODELOVANJE V EVROPSKI ZVEZI GLASBENIH TEKMOVANJ ZA MLADINO (EUROPEAN UNION OF MUSIC COMPETITIONS FOR YOUTH – EMCY) Leta 1979 sem začel enkrat tedensko širilo moje obzorje, kar me je spod-poučevati flavto tudi Slovence na budilo k idejam in realizaciji še več avstrijskem Koroškem, kot predse-mednarodnih povezav. Oktobra leta dnik Društva glasbenih pedagogov 1992 se je v Evropsko zvezo glasbenih Slovenije pa sem pridobival izkušnje tekmovanj za mladino EMCY vklju-pri organizaciji koncertov mladih čilo tudi slovensko državno glasbeno glasbenikov po vsej Sloveniji. Pričel tekmovanje TEMSIG. V nadaljevanju sem sodelovati tudi z zamejsko slo-ponujam kronološki pregled pobud, vensko šolo Glasbene matice v Trstu. pri katerih sem aktivno sodeloval. Na avstrijskem Koroškem do tedaj pravzaprav sploh ni obstajalo orga- Leta 1981 sem bil pobudnik Srečanj nizirano osnovnošolsko glasbeno iz-mladih slovenskih glasbenikov obraževanje, le na zasebni bazi. Zato treh dežel: Furlanije - Julijske kraji-sem začel pošiljati mlade Korošce na ne, avstrijske Koroške in Slovenije. slovenska glasbena tekmovanja in Skupaj z vodji slovenskih glasbenih celo na koncerte zamejskih glasbenih šol v Trstu, Gorici in Celovcu (kjer šol v Makedonijo. Tako se je počasi sem na tamkajšnji Glasbeni šoli na - 69 - Koroškem deloval med letoma 1986 in 1997 kot pedagoški vodja) ter z Zvezo društev glasbenih pedagogov Slovenije (ZDGPS) smo od 1981 do 2004 organizirali 22 srečanj. Potekala so v Ljubljani, Celovcu in koroškem Bilčovsu ter v Trstu in na Občinah. Kot sekretar Komisije TEMSIG sem bil še leta 2004 koordinator teh sre- čanj, ki so se preimenovala v Srečanja obmejnih slovenskih glasbenih šol. Še preden je bilo tekmovanje TEMSIG sprejeto v evropsko zvezo EMCY, je bilo v Ljubljani Evropsko tekmova- nje mladih organistov. Izvedbo sem spodbudil leta 1988 v dogovoru s ta- kratnim direktorjem Cankarjevega doma Mitjo Rotovnikom. Priznani slovenski organist in profesor na Akademiji za glasbo Hubert Bergant Lovro Sodja iz Šempetra pri Gorici je bil takoj za in 14. oktobra 1989 smo na odličnih orglah v Cankarjevem domu pričeli s 1. Evropskim tekmovanjem za mlade organiste v Ljubljani. Tekmovanje smo priredili pod okriljem Zveze - 70 - »18. oktobra 1992 je v Cankarjevem domu v Ljubljani ob 2. Evropskem tekmovanju za mlade organiste potekalo še generalno zasedanje združenja EMCY, na katerem so bila slovenska tekmovanja sprejeta v EMCY.« organizacij glasbenih pedagogov podpisani. Sredstva za tri lepe denar-Jugoslavije in ZDGP Slovenije (pred- ne nagrade so prispevali Ljubljanska hodnice današnje Zveze slovenskih banka, Zveza bank v Celovcu in glasbenih šol) ter Cankarjevim do-Kulturna skupnost Slovenije, pet na- mom. Predsednik žirije je bil Hubert grad pa je predstavljala udeležba Bergant, njeni člani pa zelo ugled-na orgelskih koncertih v Mariboru, ni organisti iz Avstrije, Madžarske, Zagrebu in Nemčiji. Že novembra Nemčije in takratne Češkoslovaške. 1989 mi je Cankarjev dom omogočil Podpisani sem vodil celotno tekmo-udeležbo na generalnem zasedanju vanje, za orgle je poskrbel njihov skrb- EMCY v Bruslju, kjer sem predsta- nik Saša Frelih - Mišo. Tekmovanja so vil naše orgelsko tekmovanje in vse se udeležili orglavci iz šestih evrop-delegate povabil na 2. orgelsko tek- skih držav. Nagovore v trijezični pro- movanje leta 1992. Odzivi evropskih gramski knjižici (slovensko, nemško, organistov, med drugim dolgoletne-angleško) smo prispevali dr. Eckart ga organista dominikanske cerkve Rohlfs, generalni sekretar zveze na Dunaju dr. Hansa Haselböcka in EMCY iz Münchna, podpredsednik organistke Marie-Louise Langlais Skupščine SR Slovenije Aleksander iz bazilike Sacre Coeur iz Pariza, so Ravnikar, Hubert Bergant in bili navdušujoči. Prva programska - 71 - knjižica, ki sva jo uredila s Sašem dr. Alojzij Šuštar, ki se je zelo zanimal Frelihom, kot tudi vse ostale, je bila za tekmovanje in je prišel na vse kon-v treh jezikih – slovenščini, nemščini certe nagrajencev. V Cankarjevem in angleščini. domu smo organizirali še 4. in 5. or- gelsko tekmovanje, ki je bilo od 3. 18. oktobra 1992 je v Cankarjevem do 7. septembra 2001. Predsednica domu v Ljubljani ob 2. evropskem žirije je bila takrat Renata Bauer, ker orgelskem tekmovanju potekalo je Hubert Bergant leta 1999 žal pre- še generalno zasedanje združenja kmalu preminil. 6. tekmovanje smo EMCY. Ob pozdravu državne se-od 23. do 26. septembra 2004 orga- kretarke na Ministrstvu za šolstvo in nizirali na novih orglah v Slovenski šport Teje Valenčič sem za delegate filharmoniji. Podpisani sem vodil EMCY pripravil referat o dotedanjih organizacijski odbor, tajnik je bil slovenskih glasbenih tekmovanjih. Tomaž Sevšek. Predsednik mednaro-Na tem zasedanju so bila slovenska dne žirije je bil dirigent Uroš Lajovic. tekmovanja sprejeta v EMCY v dvoj- 7. Evropsko tekmovanje mladih or- nem smislu: kot organizacija sloven- ganistov je, po mojem odhodu iz skih glasbenih tekmovanj (TEMSIG) Komisije TEMSIG, septembra 2007 in kot Evropsko tekmovanje mladih v Slovenski filharmoniji organizi-organistov v Ljubljani novoustano- ral novi sekretar Komisije TEMSIG vljeni skupini mednarodnih glasbe- Tomaž Sevšek Šramel, ki je v uvo- nih tekmovanj. Kot zanimivost, de- dni besedi v programski knjižici tek- legate smo popeljali po Sloveniji, movanja zelo pozitivno označil moje tudi v frančiškanski samostan na delo za tekmovanje TEMSIG. Na Kostanjevici nad Novo Gorico, kjer koncertu nagrajencev tekmovanja v so se čudili grobu poslednjega fran-Slovenski filharmoniji sem kot član coskega kralja. Predsednik častne- izvršnega odbora EMCY podelil pri- ga odbora 3. orgelskega tekmova- znanje enemu izmed nagrajencev. nja, ki je bilo od 1. do 8. julija 1995 v Cankarjevem domu, je bil pred- Združenje EMCY sem namreč od bli- sednik Republike Slovenije Milan zu spoznal kot sodelujoč v več orga-Kučan, član odbora je bil, poleg mini- nih organizacije. Med letoma 2002 in strov za šolstvo (dr. Slavko Gaber) in 2004 sem bil član finančno-nadzorne za kulturo (Sergij Pelhan) tudi nadškof komisije EMCY skupaj z avstrijskim - 72 - kolegom Walterjem Meixnerjem. Na se in v pozdravu publiki dva stavka, sedežu EMCY v Münchnu sva preg-poleg v angleščini, spregovoril tudi v ledala finančno poslovanje zveze. O albanščini. Julija 2004 je bila na Bledu finančnem stanju zveze EMCY sem v okviru mednarodnega tekmovanja na vabilo njenega predsednika Hansa za violo in violino prva seja izvršnega Petra Pairotta poročal na generalnem odbora EMCY v Sloveniji. zasedanju EMCY, ki je bilo decembra 2000 v Chipioni v Španiji. Julija 2007 sem v vlogi delegata EMCY na mednarodnem tekmova- Oktobra 2002 sem bil na generalnem nju za violino na Bledu (vodil ga je zasedanju EMCY v španskem mestu naš violinist Jernej Brence) podelil Altea izvoljen za člana petčlanske-nagrado violistki Lee Seungwon. O ga izvršnega odbora EMCY skupaj vseh teh obiskih sem vedno poslal z italijansko predstavnico Fiorello pisno poročilo vodstvu EMCY, ki so Fotti. Poleg predsednika EMCY bila vsa ugodno sprejeta. Član izvr-Hansa Petra Pairotta in generalne- šnega odbora EMCY dr. Jordi Roch ga sekretarja dr. Eckarta Rohlfsa je v nekem poročilu za evropsko (oba iz Münchna) je bil v odboru še združenje zapisal: »Sodjeva sposob-Katalonec dr. Jordi Roch. Z menoj nost povezovanja vzhodnoevropskih je bil v Altei tudi tedanji predsednik glasbenih tokov s postulati zahodne Komisije TEMSIG Saša Potisk. Evrope je bila naravnost preroška, saj smo po pičlih nekaj letih lahko priča Kot člana izvršnega odbora EMCY stapljanju obojega v enoten tok ve-me je odbor pošiljal na razna tekmo- likanskega dosega. Profesor Lovro vanja, kjer sem predstavljal evrop- Sodja opravlja svoje delo z ljubezni- sko združenje EMCY. Tako sem jo in navdušenjem.« (Citat je objav-junija 2004 obiskal mednarodno tek- ljen tudi na hrbtni strani moje knjige movanje Ohridski biseri v Ohridu. »Glasba, ples in gore«.) Leta 2005 sem kot delegat obiskal mednarodni koncert v Beogradu, Novembra 2006 je bilo generalno za-pridružil se mi je Franci Okorn z sedanje EMCY v Sankt Peterburgu v Ministrstva za šolstvo. Maja 2006 Rusiji. S seboj sem povabil Tomaža sem obiskal mednarodno glasbeno Sevška. To je bilo moje zadnje za-tekmovanje v Prištini. Potrudil sem sedanje EMCY, čeprav sem bil še - 73 - vedno član izvršnega odbora. Še da- kulturni prostor v besedi in sliki, nes spremljam delovanje zveze ob re- Regija Alpe-Jadran, 1957–2019«. dnem prejemanju njenih obvestil. Veliko smo in so o slovenskih tekmo- vanjih pisali tudi koroški slovenski Kot sekretar Komisije TEMSIG sem tedniki, ko je prvi koroški Slovenec v evropskem združenju EMCY skrbel tekmoval na slovenskem državnem tudi za vključevanje mladih sloven-tekmovanju. skih nadarjenih glasbenikov na ra- zna evropska glasbena tekmovanja in Večino teh mojih dejavnosti sem seminarje. 17-letni klarinetist Mate popisal v svoji slovensko-angleški Bekavac je leta 1994 zmagal na tek-knjigi »Mladi slovenski glasbeniki v movanju v Lizboni na Portugalskem Evropi – Young Slovenian Musicians in prejel tudi nov instrument kla-in Europe«, ki je izšla v slovenskem rinet. Saksofonistka Betka Bizjak in angleškem jeziku leta 2006 pri za-Kotnik je leta 1996 na tekmovanju ložbi Družina v Ljubljani. Mnogo teh v Luxemburgu prejela 2. nagrado. dejavnosti omenjam tudi v svoji avto-Violončelistko Karmen Pečar sem biografiji »Glasba, ples in gore«, ki je leta 1998 peljal na evropsko tekmova-izšla leta 2015 pri Mladinski knjigi v nje v Oslo, kjer pa (še) ni prejela na- Ljubljani in se nahaja tudi v bavarski grade. Sicer smo pa po sklepih odbo- državni knjižnici v Nemčiji. ra Komisije TEMSIG, ki je potrjeval vsa ta potovanja naših glasbenikov, pošiljali prvonagrajence slovenskih tekmovanj tudi na koncerte nagrajen- cev tekmovanj v Avstrijo, Nemčijo, Švico in na Norveško. Več sto člankov je o nastopih sloven- skih glasbenikov objavljenih v slo- venskih in tujih medijih, veliko be- sedil zanje sem prispeval tudi sam. Povzetki vseh člankov so objavljeni v zborniku Društva slovensko-avstrij- skega prijateljstva »Enotni slovenski Dopis akad. dr. Franceta Bernika (vir: AS 1600, t. e. 13, a. e. 19/1) Dopis Staneta Jurgeca (vir: AS 1600, t. e. 3, a. e. 8/1) Dopis Acija Bertonclja (vir: AS 1600, t. e. 3, a. e. 8/1) Dopis Marka Muniha (vir: AS 1600, t. e. 1, a. e. 3/1) - TEMSIG 50 LET - SPOMINI NA DELOVANJE V ZVEZI SLOVENSKIH GLASBENIH ŠOL MED LETOMA 1995 IN 2010 Moje najbolj kreativno obdobje de- glasbenih in baletnih krogov. Posebno lovanja v Zvezi slovenskih glasbe- skrb smo posvetili baletnemu tekmo- nih šol je bil čas predsedovanja zve- vanju, čeprav smo tu naleteli na naj- zi in Komisiji TEMSIG. Leta 1999 pa večje težave. Vedno je bil v Slovenji sem bil s strani Evropske zveze glas-trend, da se nasprotuje tistemu, ki benih šol (EMU) izvoljen v predsed- skuša v določeni smeri urediti stvari, stvo, v katerem sem deloval do leta da bi delo lahko potekalo nemoteno. 2010. Pomenilo mi je potrditev dob- To se je dogajalo na vseh področjih rega dela v zvezi in s tem so se odprle tekmovanja, tako pri inštrumental-možnosti večjega sodelovanja Zveze nih in pevskih kot pri baletnih disci-slovenskih glasbenih šol s krovno plinah. Zato smo nemalo dela vložili evropsko organizacijo. v pridobitev tujih žirantov za tekmo- vanja, saj smo s sodelavci ugotavlja- V času mojega delovanja smo se s li, da lahko samo ocenjevalci iz tujine kolegi trudili, da bi izboljšali raven v povezavi s slovenskimi vrhunskimi tekmovanja z bolj tehtnim izborom glasbeniki doprinesejo k višji kako- žirantov v smislu usposobljenosti vosti tekmovanja, kljub že sicer zavi-in strokovnosti ter se s tem izogni- dljivi kakovostni ravni tekmovanja. li parcialnim interesom določenih - 79 - »V evropskih orkestrih danes sodeluje izredno veliko število naših glasbenikov, na kar smo lahko izjemno ponosni.« Kot član predsedstva Evropske zveze glasbenih šol sem imel tako možnost našo vrhunsko dejavnost predstavi- ti širši evropski javnosti. Izkazalo se je, da smo na glasbenem področju v marsičem na precej višji ravni kot marsikatera evropska država. Še da- nes sem mnenja, da bi lahko dosegli več, če bi bilo v Sloveniji manj nevo- ščljivosti in več sodelovanja ter prip- ravljenosti pomagati razširiti dejav- Viktor Zadnik nost, ne pa vztrajati pri lastnih včasih nerazumljivih odločitvah. V času mojega mandata smo v Sloveniji trikrat gostili predsedstvo Evropske zveze glasbenih šol in tako na najboljši možen način predsta- vili izjemne dosežke naših učencev. - 80 - Sprejem vseh sedmih članov pred- ponosni, saj je to dokaz dobrega dela sedstva evropskega združenja na in visoke strokovnosti vseh, ki sode-Ministrstvu za šolstvo pa je pripomo- lujejo v procesu glasbenega šolstva. gel tudi k uveljavitvi, prepoznavnosti in pomembnosti javnega glasbenega Rad bi se zahvalil vsem sodelavcem, sistema v očeh naših odločevalcev. ki so v takratnem času sodelovali z menoj kot predsednikom, saj bi brez V evropskih orkestrih danes sodelu- njihove pomoči težko izpeljal vse je izredno veliko število naših glas- projekte, ki so mi bili zaupani. benikov, na kar smo lahko izjemno - 81 - Izsek iz tekmovalnega programa za kvartet pozavn na 30. tekmovanju (vir: AS 1600, t. e. 13, a. e. 18/1) Izsek iz propozicij za violo za 26. tekmovanje (vir: AS 1600, t. e. 13, a. e. 17/1) Izsek iz propozicij za petje za 27. tekmovanje (vir: AS 1600, t. e. 13, a. e. 18/1) Dopis Cirila Škerjanca in Matije Lorenza (vir: AS 1600, t. e. 13, a. e. 20/1) - TEMSIG 50 LET - TEKMOVANJE MLADIH SLOVENSKIH GLASBENIKOV PRAZNUJE 50 LET Tekmovanje mladih slovenskih glas- prevzela sistem regij, ki so bile že uve- benikov se je začelo v bivši drža- ljavljene v Zvezi slovenskih glasbenih vi in potekalo na republiškem nivo- šol (ZSGŠ). Vsi ravnatelji in učitelji s ju, prvonagrajenci pa so zatem lahko tem niso soglašali, saj so iz regij med tekmovali na zveznem tekmovanju, drugim prihajali na državno tekmo-ki se je odvijalo v eni izmed takratnih vanje tekmovalci nižjega nivoja in s republik. tem zasedli mesta »boljšim« učencem. Franci Okorn, ki je bil na Ministrstvu Po osamosvojitvi Slovenije se je tek- za šolstvo zadolžen za glasbeno šol- movanje nadaljevalo v podobni ob- stvo, je zagovarjal ta sistem, saj naj bi liki, v kakršni se odvija še dandanes. tekmovanje v takšni sestavi vplivalo Zajemalo je vse tri stopnje izobraže-na rast kakovosti poučevanja v regi- valnega sistema. Osnovno, srednjo in jah, ki so bile že tako materialno in visoko stopnjo. kadrovsko podhranjene. V tem sem ga popolnoma podpiral in se z njim v Glede na dejstvo, da v državi takrat, celoti strinjal, in prav zares so na tek-kakor tudi še sedaj, regije niso ura- movanjih začeli zmagovati tekmoval- dno opredeljene, je Komisija TEMSIG ci iz vseh regij po Sloveniji. - 85 - »Glasbena tekmovanja so nedvomno dragocena izkušnja pri uveljavljanju v družbi, grajenju samopodobe in samozavesti.« Z ustanovitvijo ministrstva, pristoj- nega za šolstvo, v novi, mladi državi je le-to finančno podprlo ustanovi- tev samostojne tekmovalne Komisije TEMSIG. V tem obdobju je pri for- miranju sodobnega sistema glas- benega izobraževanja, katerega del je med drugim tudi tekmovanje TEMSIG, odločilno vlogo prevzel Franci Okorn, zatorej ga upravičeno lahko imenujemo za očeta sodobne- ga glasbenega izobraževanja osnov- Anton Savnik ne in srednje stopnje v Sloveniji. Leta 2009 je bila s spremembami predpi- sov Komisija TEMSIG izločena iz mi- nistrstva, zato jo je pod svoje okri- lje vzela Zveza slovenskih glasbenih šol. Financiranje komisije oziroma - 86 - tekmovanja TEMSIG je nato poteka- starših tekmovalcev večkrat naro- lo na podlagi republiških razpisov. be razumljena. Na državnem tek- movanju za violino na Glasbeni šoli V naslednjih letih in vsaj do moje- Ljubljana Vič - Rudnik leta 2001 sva ga zadnjega mandata leta 2013 se je z ravnateljem stala v preddverju šole sodelovanje med zvezo in Komisijo pred dvorano, v kateri je potekalo TEMSIG močno poglobilo. Urejala tekmovanje. Nenadoma sva zaslišala in usklajevala so se regijska in držav-gromozanski tresk in sprva mislila, na pravila tekmovanj, ki so bila dosti- da je potres. Nakar sva ugotovila, da krat neskladna do dokončne rešitve, temu ni tako. Hrup in trušč je z glas-ko so se za celotno tekmovanje pos- nim loputom težkih, izoliranih vrat tavila enotna pravila. Pravila smo že- povzročil razočaran oče enega iz- leli čim bolj skrčiti in okrniti, saj so med tekmovalcev, ki je v besu zapus-na tak način dosti bolj pregledna in til dvorano, ker je žirija le-tega zaradi jasna. Vsekakor velja poudariti, da je predolge minutaže prekinila. bilo sodelovanje s tedanjim predse- dnikom Komisije TEMSIG Simonom Pri organizaciji tekmovanja TEMSIG Mlakarjem izjemno plodno. smo si med drugim tudi prizadeva- li, da žiranti niso imeli svojih učen- Veliko pozornost smo posvečali tudi cev ali sorodnikov med tekmovalci. razpisom tekmovanj, ker so propo- V regijah smo uspeli to rešiti na na- zicije lahko med drugim dopušča- čin imenovanja žirantov iz drugih re- le prostor za različne interpretacije. gij. Tudi na državnem tekmovanju z Primer dveh tekmovalk na regijskem izbiro žirije nismo imeli večjih težav, tekmovanju v Črnomlju, ko sta obe zatorej namestnikov žirantov prav-osvojili najboljši rezultat, na držav- zaprav nismo potrebovali. Dobro se nem tekmovanju v Mariboru pa sta spomnim primera z državnega vio-bili zatem diskvalificirani zaradi na- linskega tekmovanja, na katerem se pačne skladbe, je le ena izmed to- je učitelj žirant izločil iz žirije, takoj vrstnih zgodb. Še vedno mislim in zatem pa smo ga zagledali na odru menim, da so propozicije žal takrat uglaševati violino svojemu učencu. dopuščale dvoumno razlago. Vprašanje o pravičnosti medseboj- nega ocenjevanja se tukaj žal poraja Pravila tekmovanj so bila tudi pri samo. - 87 - Ker so bila državna tekmovanja orga- Prvič sem se tekmovanja s svo- nizirana v Ljubljani in Mariboru in so jim učencem udeležil leta 1982 v bile zaradi tega glasbene šole organi-Mariboru. Takrat mi je v Glasbeni zatorke preobremenjene, je bila spre- šoli Ljubljana Moste - Polje vodja od- jeta odločitev, da se organizacija dr- delka za pihala in trobila preprosto žavnih tekmovanj na tri leta seli po dejala: »Savnik, s svojim učencem boš regijah. tekmoval!« In tudi sem. Dosegla sva dober rezultat, kar je bila več kot dra- V obdobju od 1994 do 2002 sem se gocena izkušnja za oba. Svoje zadnje udeležil veliko tekmovanj tudi v tu-tekmovanje z učencem sem zaključil jini. V Italiji, na Češkoslovaškem, pa na državnem tekmovanju v Postojni v Zagrebu in Beogradu, da omenim leta 2014. le nekatera, in si tako pridobil veliko izkušenj. V času svojega 28-letnega ravnatelje- vanja v glasbeni šoli sem večkrat na- Med drugim sem bil večkrat tudi sam letel na starše otrok, ki so ob vpisu v žirant na regijskih tekmovanjih. V glasbeno šolo želeli, da bi se njihov Škofji Loki sem bil predsednik žiri-otrok učil glasbe samo zase, da se rajši je za trobila in po razglasitvi rezulta- ne bi udeleževal nastopov, tekmovanj tov je želel z menoj govoriti eden iz- ipd. Vsakdo se uči glasbe zase, ampak med učiteljev, ki ga je zanimalo, zakaj vendarle tudi za druge. Glasba je bila je bil njegov učenec slabše ocenjen. ustvarjena za vse človeštvo, za javno Pojasnil sem mu, da je bil učenčev uporabo in izvajanje. Je univerzalni tekmovalni program žal tako kratek, jezik, ki ga lahko razume in dojema da z njim ni imel možnosti pokazati vsak in vsakdo na svoj način. Je brez niti najosnovnejših muzikalih prvin. meja, restrikcij in bo živela naprej še Zatorej ga žal nismo mogli oceniti z dolgo za nami. dobrim rezultatom. Vsekakor drži, da je glasbeno tek- Zakaj sploh glasbeno tekmovanje? movanje do neke mere stresno, toda Kakšen pomen ima? Zakaj mlade lju-s takšnimi in drugačnimi izzivi se di izpostavljati dodatnemu stresu? bodo mladi ljudje na svoji življenj- ski poti neprestano soočali. Glasbena tekmovanja so nedvomno dragocena - 88 - izkušnja pri uveljavljanju v družbi, medtem ko se njihovi učitelji uveljav-grajenju samopodobe in samozaves- ljajo v glasbeno izobraževalnih sredi- ti. Naša življenja so podobna tekmo- nah v našem prostoru. vanjem, ki nas neprestano učijo in oblikujejo. Še posebej so tekmovanja Tekmovanje mladih glasbenikov RS pomemben del poti tistih, ki bodo z TEMSIG ima poleg tega tudi izjemno glasbenim izobraževanjem nadalje-močno povezovalno noto, saj pove- vali in se podali v profesionalne vode. zuje slovensko zamejsko skupnost z Ti mladi glasbeniki bodo primorani matično državo. Mladim zamejskim »tekmovati« na sprejemnih izpitih glasbenikom omogoča udeležbo na na glasbene ustanove in kasneje na tekmovanjih v Sloveniji, jih povezuje avdicijah za mesta v profesionalnih z matično državo, krepi njihovo pri-in poklicnih orkestrih in ansamblih. padnost in nacionalno samozavest in Poklicni glasbenik takorekoč tekmu-nenazadnje bogati naš kulturni pros- je vse življenje. Pa bodisi s seboj ali z tor in glasbeno dediščino. drugimi. Glasbeno tekmovanje TEMSIG, ka- kor tudi glasbeno izobraževanje v Sloveniji, dosegata visoke standarde in kakovost, ki je primerljiva s tujino ali jo celo na določenih ravneh pre- sega. Tekmovanja se udeležujejo naj- boljši učenci iz cele države, zato je tekmovanje pomembno tudi za uči- telje, saj se na takšen način soočajo in primerjajo svoje znanje z drugi- mi in spoznavajo, kje je še potrebna nadgradnja. Najboljši tekmovalci se že kot mladi, perspektivni glasbeniki vključujejo v glasbeno življenje in bogatijo slo- vensko kulturno umetniško življenje, - 89 - Izsek iz Pravil tekmovanja učencev glasbenih šol Jugoslavije, domnevno pravila za 1. Tekmovanje učencev glasbenih šol SR Slovenije 1972 (vir: AS 1600, t. e. 34, a. e. 58/6) Izsek iz Pravil 25. tekmovanja (vir: AS 1600, t. e. 12, a. e. 16/4) Izsek iz Poslovnika o delu žirije 33. tekmovanja (vir: AS 1600, t. e. 16, a. e. 24/5) - TEMSIG 50 LET - TEKMOVANJE TEMSIG – ZIBELKA TALENTOV Ob tako častitljivi obletnici našega vendar ne razočarajo. Raven izved-nacionalnega tekmovanja se mora- be tekmovalnega programa se vsa- mo zavedati tudi njegovega pome- ko leto zvišuje, zato moramo biti po- na in vseh organizacijskih izzivov, ki nosni na vse, ki delujejo v vzgoji in jih zahteva. Sodelovanje pri organi-izobraževanju. zaciji nam je prineslo ogromno iz- kušenj, ki jih bomo prenesli tudi na V »našem« obdobju med letoma 2012 druga področja. Velikokrat samo za- in 2018 so s strani strokovne javno- kulisje organizacije, od razpisa do iz- sti stalno prihajale pobude za nadgra- vedbe, ne postreže z jasno sliko, je pa dnjo izpeljave, kakor tudi vsebinske za samo izvedbo ogromnega pome-dopolnitve v smislu novih disciplin na. Omeniti moram dolgoletno delo in kategorij. Hvaležno smo jih spre-mentorjev z mladimi tekmovalci, da jemali in na podlagi argumentiranih se sploh lahko udeležijo tekmovanja, predlogov vpeljali spremembe. ki je (si upam trditi) na zelo visoki ravni – pogosto tudi prekaša marsi- Uvedbi nove discipline citre je botro- katero mednarodno tekmovanje. valo dejstvo, da so citre (ljudski inštrument) že dolgo del javno veljavnega Mladi tekmovalci in njihov entu- učnega načrta in je bila uvedba nujno ziazem nas velikokrat presenetijo, potrebna. Glede na naše poslanstvo - 93 - »Raven izvedbe tekmovalnega programa se vsako leto zvišuje, zato moramo biti ponosni na vse, ki delujejo v vzgoji in izobraževanju.« javnega izobraževanja, sta bili nasled- nji na vrsti disciplini diatonična har- monika in tamburica. Naslednja nova disciplina je bila jazz solo. Tukaj ni bilo pričakovati velike- ga števila tekmovalcev, sigurno pa je vplivalo, da se v nabor orkester, ki jih izvajajo osnovne glasbene šole, doda tudi jazz band. Posledično je temu sledila tudi uvedba dodatne discipli- ne komorne skupine jazz. Pri katego- rijah je, na podlagi analize komornih skupin, prišlo do dodatne kategorije v Simon Mlakar I. kategoriji, ki je do tedaj vključevala tekmovalce do povprečne starosti 15 let. Le-to se je razdelilo na kategoriji I. a (povprečna starost do 12 let) in I. b (povprečna starost do 15 let). Novi pedagoški pristopi in tudi materialni - 94 - pogoji so prinesli tudi dopolnitev di- Ker smo že omenili strokovno javnost scipline pozavna za najmlajše, in sicer in ideje za nadgradnjo, je potrebno I. a kategorijo. S tem je bila marsika-omeniti tudi spreminjanje članstva v teremu mlajšemu tekmovalcu omo- žirijah. Bili so tudi »eksperimenti« z gočena konkurenčna udeležba med veččlansko žirijo (do 5), ki naj bi dale svojimi vrstniki. večjo težo ocenjevanju oziroma bi naj pomirile marsikatero strast po obja- Vseskozi med samimi pripravami vi rezultatov. Po nekaj poskusih smo teče v ozadju tehnično-administra-se vrnili na 3-članske komisije, ki tivna podpora, ki se trudi za nemo- so jih dopolnjevali nadomestni čla- teno delovanje sistema. Organizatorji ni v primeru potrebe. Vzporedno z so bili v tem času deležni neneh-veččlansko žirijo smo nadgradili tudi nih izboljšav v smislu računalniških ocenjevanje na regijski ravni za II. ka-aplikacij, ki so omogočale bolj tran- tegorijo (srednja šola). Prvotni prag sparentno in ekspeditivno obravnavo 90 točk za prehod na državno raven prijav, obravnav, organizacije in sa-se je povzpel na 95 točk. Namen in cilj mega načina ocenjevanja ter predaje je bil bolj izbirni pristop pri prehodu rezultatov. Prav tako se je spremenil na državno raven, ki pa ni postregel z način izdaje knjižic za regijska tek-navdihujočimi rezultati, zato je v na- movanja, saj se je pripravila ena knji- daljevanju spet prišlo do sprememb. žica s podatki vseh regijskih tekmo- Spremembe glede ocenjevanja so se vanj. Zahvala vsem za ta trud, ki je nanašale na ukinitev številčnega oce-rastel s samim tekmovanjem. njevanja na regijski ravni. Vzpostavili - 95 - smo sistem DA ali NE, ki je določal prehod na državno raven, hkrati pa so se ukinila tudi bronasta, srebrna in zlata priznanja. Iz zgoraj omenjenega lahko razbere- mo, da smo bili zelo odprti za pre- dloge, ideje, raznovrstne poglede, navdihe udeležencev in tudi prav- ne sugestije, ki smo jih v Komisiji TEMSIG in vseh organizacijskih od- borih skrbno vnašali oziroma preiz- kušali v praksi. Za čas mojega obdobja sodelovanja pri tako pomembnem nacionalnem projektu bi se rad zahvalil za kon- struktivno sodelovanje in požrtvoval- no delo vsem članom organizacijskih odborov, vsem »mojim« strokov- nim sodelavcem in članom Komisije TEMSIG. Prijavnica na 11. tekmovanje (vir: AS 1600, t. e. 1, a. e. 3/2) Prijavnica na 37. tekmovanje (vir: AS 1600, t. e. 21, a. e. 28/1) Priznanje za udeležbo na 24. tekmovanju (vir: AS 1600, t. e. 10, a. e. 15/6) Diploma na 11. tekmovanju (vir: AS 1600, t. e. 1, a. e. 3/3) Zlata plaketa na 50. tekmovanju (vir: Zveza slovenskih glasbenih šol) 1. nagrada na 50. tekmovanju (vir: Zveza slovenskih glasbenih šol) - TEMSIG 50 LET - TEMSIG – TEKMOVANJE, KI MED PEDAGOGI POMENI »NEKAJ VEČ« Moj prvi stik s tekmovanjem TEMSIG in tako dalje. Odlična priprava na po-je bil davnega leta 1981, ko sem kot membno tekmovanje! mlada in nadebudna flavtistka stopi- la na oder Glasbene šole v Mariboru, Res je, od vedno je to tekmovanje kjer je potekalo takrat republiško tek-pomenilo »nekaj več«. In tako je še movanje mladih glasbenikov. Še da- danes. Že med študijem sem se tudi nes skrbno hranim modro-vijolič- sama zaposlila kot učiteljica flavte in no knjižico, v kateri je zapisano tudi imela srečo, da sem v razred spreje-moje ime. Igranje me sicer ni odpelja- la res zelo pridne in talentirane učen- lo v Sarajevo, kjer se je takrat odvijalo ke. In spet je naproti prišlo tekmova-državno tekmovanje, se je pa globo- nje TEMSIG. Leto 1988. Tekmovala ko usedlo v spomin in začrtalo mojo sem sama, kot študentka, in na tek-glasbeno pot. Še zdaj se dobro spom- movanje odpeljala svoje prve tekmo- nim, kako zelo pomemben je bil vsak valke, kot učiteljica. Odlična izkušnja, del priprave na ta pomemben nastop. odlični rezultati! In odlična popotni-Dodatne vaje, številni nastopi, anali- ca za nadaljnje delo. ze igranja, obleka, prevoz, prenočišče - 101 - »Rezultat, ki se na koncu izpiše na listu papirja, je sklop tolikih dejavnikov, da recepta za uspeh nima nihče.« Sledila so si leta in vedno novi izzi- vi, novi načrti in nove izkušnje. Ker je bilo tekmovanje TEMSIG zame ved- no »nekaj več«, sem skrbno izbirala tekmovalke, program in z vsem zna- njem pristopila k pripravi tekmoval- nega nastopa. Zavedam se, da so kva- litete, ki jih imajo mladi tekmovalci na tem tekmovanju, na izjemno vi- soki ravni, zato je moja odgovornost do učenca, ki ga izberem in priprav- Suzana Furlan Mitev ljam, še toliko večja. Zapisanega re- cepta ni, je pa res, da večina takih ot- rok že kmalu pokaže velik interes za dodatno delo in so pri vaji veliko bolj dosledni in natančni. Zdrava mera ambicioznosti in samokritike v enem - 102 - paketu. Težka, a zdrava kombinacija. izpiše na listu papirja, je sklop toli-Njihova odlika sta muzikalnost in ob- kih dejavnikov, da recepta za uspeh čutek za melodijo. To se težje priuči, nima nihče. In glasba je tako tež- sta pa po mojem osebnem prepriča- ko merljiva. Vsak ima svoj glasbe- nju eden od pomembnih dejavnikov ni okus, svoja ušesa in svoja merila. za prepričljiv nastop, poleg dobre teh- Zavedam se svoje naloge, ki mi je ob nike, intonacije in odličnega tona. odločitvi, da se tekmovanja udeleži- mo, postavljena. Naš cilj ni nikoli re- Takšna priprava terja dodaten an- zultat. Pot je odlična priprava, cilj pa gažma od vseh vpletenih. Od učen- čim boljši nastop. Na drugo nimamo ca, korepetitorja, učitelja in staršev, vpliva in se s tem skušamo čim manj ki so močna podpora otroku, obe-obremenjevati. nem pa brezpogojno sledijo pedago- gu. Če tu podpore ni, se zgodba hitro Zagotovo pa uspehi posledično pri-ali klavrno konča. Ko otrok in starši v nesejo veliko odličnih zgodb vsem. učitelju prepoznajo strokovnost, od- Tekmovalcu, korepetitorju, učitelju, govornost in predanost, navadno vsi staršem, šoli, okolju in skupnosti. hodijo z roko v roki zastavljenemu ci- Dobra »tekmovalna kondicija« pov- lju naproti. leče naprej veliko vrstnikov, kvaliteta znanja se dvigne na višjo raven, širi se Je pa tekmovanje vedno hoja po tan- želja po novih izzivih. In to so odlični kem ledu. Rezultat, ki se na koncu pogoji za dobro delo. - 103 - Naše poslanstvo je vzgojiti čim več dobrih in kritičnih poslušalcev ter ljubiteljskih glasbenikov. Peščica se jih ob tem odloči, da bo glasba njiho- va študijska pot. Nastop na tekmova- nju pa je zagotovo ena od stopnic do te odločitve. Prav zato je poslanstvo tekmovanja TEMSIG tako zelo pomembno. Ker brusi odlične in izlušči najboljše! - TEMSIG 50 LET - NEKAJ MISLI IN OBČUTKOV OB TEKMOVANJU TEMSIG Ko sem začela razmišljati o tem, kaj se razpredajo številne nitke, ki se po-bi napisala o državnem tekmova- vezujejo, dopolnjujejo in na koncu nju mladih slovenskih glasbenikov združijo v celoto. TEMSIG, so se mi na misel prikrad- li različni pojmi, s katerimi povezu- Zakaj strahospoštovanje? Zato ker jem tekmovanje: mladi talenti, viso- tekmovanje TEMSIG predstavlja od- ka kvaliteta, priznanje, ustvarjanje, govornost, veliko dela, truda, zagna-delo, garanje, veselje, solze, ponos, nosti, psihične in fizične vzdržljivosti, navdušenje, odgovornost, suvere-a na koncu udeleženca nagradi z iz- nost, osebnostna rast. Čisto na koncu jemnim priznanjem, zadoščenjem, s pa se mi je utrnila prav posebna mi-samozavestjo in z velikim napredkom sel: strahospoštovanje. Ta beseda vse- v znanju in ustvarjalnosti. buje v sebi veliko čustev, ki na koncu nekako povzemajo to tekmovanje, a Ko učitelj, starši in učenec, ki naj bi ne v negativnem, temveč v pozitiv-se udeležil tekmovanja, sedejo skupaj nem smislu. In to strahospoštovanje in se začnejo pogovarjati o tekmo-je kot nekakšen klobčič, iz katerega vanju, se seveda dotaknejo vseh teh - 105 - »Tekmovanje TEMSIG predstavlja odgovornost, veliko dela, truda, zagnanosti, psihične in fizične vzdržljivosti, a na koncu udeleženca nagradi z izjemnim priznanjem, zadoščenjem, s samozavestjo in z velikim napredkom v znanju in ustvarjalnosti.« razmišljanj ter situacij, ki spremljajo glasbeno tekmovanje. Kot učiteljica gledam na tekmovanje pozitivno. Vsak učenec, ki se udele- ži državnega tekmovanja TEMSIG, je nadpovprečen učenec, ki v času priprav na tekmovanje še bolj na- preduje na področju tehnike, muzi- kalnosti, zrelostnega razumevanja skladb, ustvarjalnosti, predvsem pa v Petra Slak odgovornosti in predanosti. Res je, da se večina učencev, ko z nji- mi začneš pogovor o tem, da bi se lahko udeležili tekmovanja, in ko jim orišeš pot priprav, ki vsebujejo - 106 - ogromno dodatnih ur in vikendov, Pred leti sem bila korepetitorka ene ki jih tekmovalec preživlja z učite-izjemno nadarjene deklice, ki je na ljem na glasbeni šoli namesto na igri- državnem tekmovanju TEMSIG do- šču s prijatelji ali za računalnikom, segla zelo dober uspeh in vsi smo bili in potem vse ure, ki jih presedi sam izredno ponosni nanjo. Tudi sama s svojim inštrumentom in vadi, v po-je bila zelo vesela. Ko smo se vrača- polnosti ne zavedajo, kaj jih v resni- li domov, pa je postala tiha in ne- ci čaka in kakšna pot je pred njimi. kako zaskrbljena. Vprašali smo jo, Po mojih izkušnjah je njihov prvi kaj je narobe, in zaupala nam je, da vtis ponos in veselje, ker je tako do-jo skrbijo prijateljice, ki ne hodijo v ber, da ga je učitelj povabil k sodelo- glasbeno šolo. Kaj bodo rekle na to, vanju. Predvsem mlajši se zelo radi da ni zmagala, da ni prva. Kljub vsem pohvalijo pred prijatelji in znanci. Ko našim argumentom, zagotovilom, da se učenec pohvali pred svojimi sošol-se sošolci zavedajo, da je to tekmova- ci v glasbeni šoli, naletimo učitelji na nje izjemno zahtevno, da je na zelo različne odzive učencev. Večina jih to visoki ravni in da je njen uspeh fanta-sprejme kot nekaj logičnega in posp- stičen, je bila še vedno rahlo skeptič- remi s komentarjem: »Ja, saj on je res na in zaskrbljena. Šele ko ji je nasled-dober, on res obvlada.« nji dan njena najboljša prijateljica in sošolka dejala: »Za nas si zmagala!« Nekateri pa bi se želeli tudi sami pre- se je umirila in začela uživati v svo- izkusiti in sodelovati, in takrat je na jem uspehu. Te besede so ji pomenile nas učiteljih, da se pogovorimo z ra-več kot vsa naša prigovarjanja in več zredom, jim podrobno predstavimo kot plaketa, ki jo je prejela. Sošolci in zahteve, odgovornost, znanje, vse po-prijatelji imajo nehote ogromen vpliv zitivne in negativne dejavnike, da v in moč, ki lahko na sovrstnike vpliva razredu ostane dobro, veselo vzduš- tako pozitivno kot negativno. je in podpora sošolcev. Mnenje so- šolcev otrokom pomeni več, kot si Ko vsa ta leta spremljam tekmo-predstavljamo. valce v vlogi mentorja ali v vlogi - 107 - korepetitorja, vse bolj opažam, da so Tudi starši in učitelji niso oziroma otroci zelo realni, objektivni in stvar-nismo izvzeti iz te poplave čustev, ki ni. Vedo, kje so ga polomili, česa niso nas nekako prevzamejo na dan tek-zaigrali oziroma naredili tako, kot so movanja. Kljub temu da smo odra-si zamislili in znali. Vedo, kaj bi lah- sli, odgovorni, zreli, da vemo, da je ko izboljšali in kaj so naredili odlično, tekmovanje priložnost za otrokovo kaj so njihove slabosti in kaj njihove osebnostno rast, glasbeni in čustveni prednosti. razvoj, smo v teh trenutkih zelo su- bjektivni in prežeti z neštetimi izlivi Tega se zavedamo seveda tudi učite- čustev: žalostjo, jezo, veseljem, po- lji, ki se poleg priprave učenca na tek- nosom in navdušenjem. Zato se mi movanje prav v tej smeri ukvarjamo zdi zelo pomembno, če ne nujno, da z zame zelo zahtevno in odgovorno staršem otroka, ki se bo tekmovanja nalogo – izbiro tekmovalnega pro-udeležil, predstavimo kaj priprava in grama. Vsak učitelj se trudi, da izbere sama izvedba tekmovanja predsta-učencu skladbe, ki mu ležijo in v ka- vljata za otroka, kakšen je proces in terih se pokaže v najboljši luči ter iz kako bodo vanj vpeti starši in njihov sebe potegne svoje najmočnejše adu-otrok. Iskren pogovor o vseh vidikih te. Hkrati pa si tudi vsi želimo, da bi nam potem omogoča dobro pripravo bile skladbe učencu in poslušalcem in veliko podporo staršev, brez katere zanimive in všečne. To učenca mo-ne gre. tivira, da raje vadi, mu da večjo zag- nanost in v skladbo vnese nekaj svo- Starši so zelo pomemben dejavnik in jega, osebnega, individualnega. Vse so nam lahko v veliko podporo, opo-to pa je v realnosti zelo težko. Učitelj ro in pomoč, ko učenec začne izgub-je omejen z minutažo, s težavnostno ljati zagnanost, voljo, motivacijo ali stopnjo, kriteriji, učenčevimi spo-ko mu je v določenih trenutkih pre- sobnostmi in drugim. Tako da izbira težko. Motivacija je zelo pomemb-programa zahteva ogromno razmi- na. Težko je biti ves čas motiviran, šljanja, prilagajanja in iznajdljivosti. navdušen in poln energije. Opazila - 108 - sem, da če ima učitelj več tekmoval- Državno tekmovanje TEMSIG pred- cev, to na otroke vpliva zelo pozitiv- stavlja kvalitetno, v svetu zelo prizna- no. Otroci drug drugega spodbujajo, no tekmovanje, ki našim mladim ta-opominjajo, popravljajo, hvalijo in se lentom nudi, da s sodelovanjem na družijo. Na številnih nastopih, ki jih tekmovanju potrdijo svoje znanje in izvedejo pred tekmovanji, spoznavajo svoj talent. Pokažejo lahko, kako so drug drugega, se veselijo napredka in ustvarjalni, nadarjeni in seveda pri-si pomagajo v težavah. dni ter zagnani. Spoznajo druge mla- de umetnike, priznane mentorje in Ko gledam nazaj in se spominjam žirante ter osebnostno zelo napredu-preteklih tekmovanj, se vedno spom- jejo. Pridobijo si izkušnje, motivaci- nim zanimivih trenutkov in zapletov, jo, samozavest, potrditev in referen-ki smo jih skušali nekako prebroditi ce za svojo nadaljnjo glasbeno pot. in rešiti. Nikoli ne bom pozabila dveh Hkrati pa s svojimi izjemnimi tekučencev, ki sta petnajst minut pred movalnimi nastopi pokažejo, kako nastopom ugotovila, da je koncertna odlično je slovensko javno glasbeno obleka ostala doma in na grozo učite- šolstvo. Upam, da bo državno tekmo- lja igrala v trenirki. Ali učenke, ki se ji vanje mladih slovenskih glasbenikov je razparala obleka, da smo jo morali TEMSIG še naprej ohranjalo tako vi-speti s sponko ter upali, da pri prik- soko raven in kakovost, na katerem lonu ne bo razpadla. Pa polite obleke, bodo lahko bodoči mladi glasbeniki vseh izgubljenih sponk za lase, raz-kazali svoje odlično znanje in talent. trganih nogavic, počenih strun in še kaj. Najraje pa se spomnim druženja po tekmovanju, ko pade težko breme z ramen otrok in se sprostijo, uživajo in veselo podoživljajo nastop, ki so ga izvedli. Naslovnica koncertnega lista koncerta prvonagrajencev 2. tekmovanja (vir: AS 1600, t. e. 34, a. e. 58/8) Naslovnica koncertnega lista koncerta prvonagrajencev 24. tekmovanja (vir: AS 1600, t. e. 10, a. e. 15/6) Naslovnica koncertnega lista Evropskega koncerta v Ljubljani leta 1997 (vir: AS 1600, t. e. 13, a. e. 17/2) Naslovnica koncertnega lista koncerta nagrajencev 36. tekmovanja (vir: AS 1600, t. e. 21, a. e. 27/5) - 113 - SLAVNOSTNI KONCERT PRVONAGRAJENCEV Ponedeljek, 28. 3. 2022, ob 18.00 Kazinska dvorana SNG Maribor Naslovnica koncertnega lista slavnostnega koncerta prvonagrajencev 51. tekmovanja (vir: Zveza slovenskih glasbenih šol) - TEMSIG 50 LET - »Tekmovanje TEMSIG in priprave nanj so mi bile kar naporne, saj sem se tekmovanja udeležil s klarinetom, pri katerem sem prejel 1. nagrado, in s klavirjem, pri katerem sem dosegel zlato plaketo. Bilo je zanimivo, saj sem v nedeljo imel tekmovanje iz klarineta v Celju, v ponedeljek pa že iz klavirja na Ptuju. Na tekmovanje s klavirjem sem odšel dobre volje, saj sem prejšnji dan zmagal.« Lenart Šifrar (klarinet), prvonagrajenec v kategoriji I. a na 51. tekmovanju TEMSIG 2022 »Mentorica mi je svetovala, da se prijavim na tekmovanje TEMSIG zgolj kot izkušnjo glasbenega tekmovanja. Ko sem prišla pred žirijo na nastop, sem bila zelo nervozna in strah me je bilo, da mi bo zaradi potnih rok flavta padla na tla. Med nastopom se to na vso srečo ni zgodilo. Ko je prišel list z rezultati, sem se kar malo bala pogledati in ko sem le pogledala, kar nisem mogla verjeti svojim očem. Bila sem prva! Zanimiva izkušnja s prvega glasbenega tekmovanja.« Julija Kraljič (kljunasta flavta), prvonagrajenka v kategoriji I. a na 51. tekmovanju TEMSIG 2022 »Tekmovanje TEMSIG sem vzel kot izziv, da vidim, kako mi gre. Ko sem izvedel, da sem dobil vse točke, nisem mogel verjeti, bil sem res presenečen nad rezultatom. Ugotovil sem, da je treba vztrajati in verjeti vase, pa uspeš.« Primož Furlan (fagot), prvonagrajenec v kategoriji I. b na 51. tekmovanju TEMSIG 2022 Document Outline O IZDAJI ZA JUBILEJ Radmila Bikić Magdić OB 50-LETNICI TEKMOVANJA TEMSIG Iztok Babnik POGLED NA GLASBENO TEKMOVANJE TEMSIG IN PLESNO TEKMOVANJE BALTEK Dr. Branka Rotar Pance MOTIVACIJSKI VIDIKI GLASBENIHTEKMOVANJ Dr. Katarina Habe POMEN PSIHOLOŠKE PRIPRAVE NA GLASBENO TEKMOVANJE Natalija Šimunović ZMAGOVALNA FORMULA USPEHANA GLASBENEM TEKMOVANJU Lovro Sodja ZGODOVINA TEKMOVANJ MLADIH SLOVENSKIH GLASBENIKOV Lovro Sodja ZAMEJSKA GLASBENA AKTIVNOST IN SODELOVANJE V EVROPSKI ZVEZIGLASBENIH TEKMOVANJ ZA MLADINO(EUROPEAN UNION OF MUSIC COMPETITIONS FOR YOUTH – EMCY) Viktor Zadnik SPOMINI NA DELOVANJE V ZVEZI SLOVENSKIH GLASBENIH ŠOL med letoma 1995 in 2010 Anton Savnik TEKMOVANJE MLADIH SLOVENSKIHGLASBENIKOV PRAZNUJE 50 LET Simon Mlakar TEKMOVANJE TEMSIG – ZIBELKA TALENTOV Suzana Furlan Mitev TEMSIG – TEKMOVANJE, KI MED PEDAGOGI POMENI »NEKAJ VEČ« Petra Slak NEKAJ MISLI IN OBČUTKOV OB TEKMOVANJU TEMSIG