Paša — poguba duše in dobrih uspehov. (Konec.) Na paši se ni mogoče učiti, se izgovarjajo v šoli, živina preveč nagaja in bezla. Jako pogosto zamujajo šolo taki ptički z izgovorom, da so prignali prekasno domov, ker niso vedeli, koliko je ura, ali da so izgubili živino. Komaj pridejo iz šole domov, ženejo zopet past in pasejo, bolje rečeno, se igrajo in neumnosti ugaujajo do trde noči, pa tudi veckrat se živina pase vso noč, ker zvečer je ni bilo mogoče tako hitro najti, mrak je nastal, ponoči je otroka rado strah, prijoka domov brez živine. Pomilovanja vredna mladina! Zjutraj zgodaj na pašo, komaj prižene domov, mora iti v šolo, komaj pride iz šole domov, mora zopet na pašo. Kdaj naj se taki učenci uče? Kdaj naj izvršujejo svoje domače izdelke? 0 tožbah sovraštva in prepira radi po živini storjene škode vsled nCmarnih pastirjev je bolje, da molčimo. Tukaj imaš, kmet, dobrote razdeljenega paSnika! Vse te reči na paši so našemu ljudstvu dobro znane, a pomagati si ne more, mnogi izmed njega si tudi noče pomagati. Za storjeno škodo se tožijo, otroku se po navadi ne zgodi nič žalega, da, celo zagovarja se ga večkrat. Živina mora iti na pašo, dokler ne pade sneg, ker je sena le pomalem; otroci naj pasejo, ker drugi pasti nima časa, pa se mu tudi ne Ijubi, ti pa naj delajo na paši, kar bočejo, češ, kdo bo otrokom vse zameril? Otrok dela po otročje, kadar doraste, ga bo že srečala pamet! Da, srečala ga bo pamet, pa kakšna? Najbujše za učitelja je čas paše. Obiskovanje šole je neredno, ne uči se nobeden nič, ker v resnici ni tudi mnogo časa in volje za učenje, domači izdelki morajo popolnoma izostati, ker vsak pameten učitelj izprevidi, da taki otroci na paši ne morejo, doma pa pisati ni časa, ker so izven šolskega časa ves dan na paši. V šolo prihajajo izmučeni in zaspani ter mirno zaspijo med poukom v klopi sede, ako se niso že poprej naspali na paši. Ob takšnih razmerah bi moral biti učitelj več kakor čarovnik, ako bi imel dobre uspebe. — Pa to ni še najhujše. — Pri takšnih razmerab ne preostaja učitelju nič drugega, kakor porabiti šolski čas vestno in dobro. Kar se naredi in nauči v šoli, to je, kar je, doma je izključeno vsako šolsko delo in učenje. Pripeti se pa neredkokrat, da pridrži v šoli učitelj one učence, ki niso bili iz kateregakoli vzroka v šoli, da bi zamujeno gradivo spisali, oziroma se naučili. Učitelj ostane v šoli radi nadzorovanja in da izvršeno delo pregleda, oziroma prevpraša. Le na ta način je mogoče kaj napredovati, drugače ne bi bilo vse skupaj nič. Ali joj! Nekdo trka z močno pestjo po vratih. Učitelj stopi iz šole, v veži stoji mož, oče pridržanega otroka. ,,Gospod učitelj!" pravi ta7 ,,zakaj je moj fant zaprt?" Učitelj mu prijazno pojasni stvar, ali oče noče nič slišati o tem, ampak reče: ,,Fanta spustite domov, ker je čas gnati past, mar mislite, da bo radi vas živina lačna v staji?" Ta mož je bil eden izmed vljudnih, a pripetili so se slučaji, da so stopili naravnost v šolo ter jeli vpiti: »Marš domov!" In če učenec ni hotel iti, ga je prijel za roko in ga kolneč odvedel. 0, ti idealni učiteljski stan, kako si krasan ! Takih slučajev se pripeti vsako lcto po kmetib v mnogih krajih, kjer pase naša nadepolna šolska mladina. Tcga bi pa jaz ne trpel, poreče kdo, naznaniti ga je treba, pa bo pred takimi strankami mir v šoli. Mar je kmetu, ako je za tako početje zaprt 24 ur, ti imaš pa za to brezplačno pot k sodniji kot priča in vrbutega zagrizeno sovraštvo vseb občanov. Vsako nedeljo se oglašajo stranke, proseč ucitclja, da naj ne pridržuje za dobe pašc dolgo otroke v šoli, ali pa, da naj oprosti tcga ali onega radi paše nekaj dni. Ni skoraj dneva v tednu, da bi se nc dogajale takšne prošnje ali celo grožnje. To so ,,clara pacta — boni amici!" Krasno življenje, sijajni uspehi! Še nekaj moramo povedati, kar nas globoko žali. Znano je, da je paša za mladino pognbonosna za dušo in telo, ne oziraje se na šolo. Ko se začne paša, mladine ni več k maši ob nedeljab in praznikib. Med mašo pase, po maši prižene domov, pastirji se najedo in naigrajo, popoldne ženo kakor navadno zopet past. Med tednom ni maše za šolsko mladino, ker ni časa radi pase, pozimi je ni, ker je mraz in kratek dan. Torcj črez teden ne, v nedeljo tudi ne, ali ni čudo potem, da naša mladina postane zdivjana? Šola je paši jako na poti, nasprotujejo ji, kolikor morejo, vedo in znajo, za cerkev se tudi nobedea nc zmeni. To mečejo naši neprijatelji na šolo in učiteljstvo \ duhovščina, ki z nami poučuje in vidi naše trudapolno delo in dobro voljo, se dela prosto vseh očitanj. Groza nas obhaja, ko vidimo med preprostim Jjudstvoin svetoblinstvo, vdano z dušo in telesom duhovščini, a le zato, ker ima na ta način varno zavetje za svoja inalovredna dela. Cerkev iu šola bi morala biti edina v boju zoper veliko zlo naše šolske mladine, ki je paša. M. Pintarjev.