Gospodarske stvari. Špinača. M. 0 tem izvrstnem sočivju se je že v lanjskem letnika obširneje pisalo, ker pa se pri nas še vse premalo obrajta in prideluje, jo hočemo tukaj zopet našim vrtnarjem in gospodinjam priporočiti, zlasti zarad tega, ker je spinača jedno tistih sočivij, ki se morejo razun ob času globokega snega ali prav hudega mraza skoraj skozi celo leto rabiti. Glavna posejater se vrsi zdaj meseca avgusta, da je pozno v jesen, po zimi in spomladi te prikuhe kaj v roke vzeti. Poleg tega se pa more še pred avgustom ali po avgustu tudi sejati. Pa tudi brž spomladi se tuore špinača sejati ia tedaj je jo treba vsakih štirnajst dni novo gredico ,po8ejati. Spomladanska in poletna setev se da le jedenkrat poiezati, ker rastline prenaglo v stebla gred6; druge setve pa se morejo večkrat rezati. Najpiikladnejše se seje po vrstah 8—12 palcev vsaksebi. Vendar jo pa tudi sejejo med vrste korenstv^a, pa tudi za obrobke ob grahovih in fižolovib gredicah. Za kraje, ki imajo posebno hudo zimo, se posebno ozkolistna špinača priporoča. Od širokolistne pa se manj «emena potrebnje. Našim kuharicam prijazna beseda. M. Znana re8 je, da ima marsiktera kubarica navado meso ali pa tudi razno sočivje bodi si, da čvrsto ostane ali pa brez vsega premislika, po cele ure v vodi namakati in v nji ležati puščati. To ravnanje pa je popolnoma krivo in napačno, ker se po takem vsaka tvaiina, naj je že živalskega ali rastlinskega vira, pokvari in poslabša. Voda ima namreč v viši meri, kakor se po navadno misli, moč, v njej ležeče tvarine izsesivati in ravno najnježnejši, tedaj najboljši delki se najprej iz njih potcgnejo. Kolikor več ima ktera studenčnica raznib soli v sebi — in skoraj ni nobene, ki bi jih  čisto nič ne imela, toliko veča je njena moč na  razne tvarine. Veča ali manjša množina apna, ktero ima skoraj vsaka studenčnica v sebi, živalsko in rastliusko vlakno strdi. Ne smelo bi se tedaj meso in druge prikube dalj časa v vodi puščati, kakor je ravno potrebno. Nektere kubarice vedo iz fikušnje, da je špargelj, salata, vobret itd. manj nježna iu okusna, ako so se te tvari pred kubanjem dalj časa še v vodi spirale. One se tedaj varujejo take izprane prikuhovine na trgu kupiti. Ta izsezivna moč vode se glede kuhe še vse premalo skrbno porajtava. * M. Les ue gnjije in se ne vname, če ee najpoprej tako vse mokrote in v njem tičečega terpentinovca oprosti. Spravi se potem v pripravne cilindre in se v njega spravi z silno močjo apuo in voda z žvepleno kisliao vred, kar vse v tanke ljuknjice lesne vdere. Na to se les zopet posuši in, kakor potrebno, porabi. Zveplena kislina deluje na apno in naredi se dvakrat žvepleno-kislo apno, ki se v vodi lahko raztopi, ž njo vred v les vdere in pozneje z pomočjo zraka v mavec ali gips (žveplokislo apno) spremeni, ki se pa v vodi le malo ali nič ne raztopi in pozneje ne labko iz !esa ne spravi. Tako pripravljanje lesa, ki je dosti cenejše od vsakega drugega v ta nainen priporočanega je izvrstno sredstvo zabraniti, da les niti na subem niti na mokrem ne začne gnjiti. Tako pripravljenega lesa se mrčesje lahko ne lotijo in tudi ogenj se ga tako lahko ne prime, ker so se vse vnamljive snovi iz njega spravile in ker je vlakno z gipsom, ki je slab voditelj toplote, prevlečeno. M. Zeleni grah se vlaga, ako se za stari polič (0 7 litra) izluščenega graha vzame perišče stoičenega sladkora. Grab se vsuje v renico in ta na toplo ploščo umetnega ognjišča postavi. Kakor hitro se zapazi, da se spodnji grab začne ugrevati, se renica proč vzame ia grah v nji pretrese in vse vkup zopet na toplo ploščo postavi. Tako se ravna, dokler se ves sladkor raztopi, in ves grab v ekorjo iz sladkora zavije. Na to se grab izsuje na platno in prav redko na njem raztrese in na solnce sušit postavi. Vsak dan se mora pa grab večkrat premešati, dokler kakor kamen trd ne postane. Na to ee grah vsuje v žakeljc in na prozračnem prostoru do porabe braai. Predao se rabi, se čez noč v mlačoi vodi namaka. Tržna novost. Izvažanje zrnja iz Avstrije v tuje dežele se je kaj živahno začelo gibati. Tujib kupcev se glasi vedno več. Ječmena gre največ v Wtirtemberg, Baden in Alzacijo, psenice pa na Bavarsko in Švicarsko. Meseca avgusta seje samo na tržišču v Beču pokupilo 600.000 meterskih ali novih centov ječmena in pšenice. To so nasledki rusko-turške vojske. Rusija in Rumunija nečete pa deloma tudi ne morete svojega zrnja izvažati. Sejmovi na Štajerskem. 20. augusta: sv. Juri na Pesnici, Kostrivnica, sv. Marija v puščavi, Pilštajn, Žetale; 24. aug. Arvež, sv. Dub na Šavnici, Cmurek, Rogatec, Slov. Bistrica, Laško, Velenje Sejmori na Koroškem. 21. aug: Lesnik; 24. aug: Nemški Plajberg,^Feldkircben, Brezinje, Labod, Št. Ožbalt; 27. aug. črno; 29. aug: Presnica.