136. številka Ljubljana, v petek 17. junija 1904. XXXVII. leto. ia vsak dan avečer, izim&i nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrsk* dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 2K30h. Za Ljubljano s pošiljanjem đom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za Četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plaCa za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje [delete toliko ioč kolikor znaša poštnina. — Na naročbo brez istodobne vpoSiijatve naroCnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterustopne petit vrste po la h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, Ce se dvakrat, in po 8 h, če *3 trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj Be izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je v Knaflovih ulicah st. 5, in sicer uredništvo v I. nadstropju, upravniStvo pa v pritličja. — UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. .Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne Številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon žt. 85. Vrhunec klerikalne zlobe. \ D» svet izve, koliko je resnice na vsem, o čemer tukaj večina še Iz Žiro v, 16. sunija. | vedela ni, da izve kakšni hudobci Stara resnica je, da je najbu- j so klerikalci, hočemo stvar poči ;;>iieiše bilje na svetu — rimski j jasniti. , . rikalee. Klerikalec nima nič vesti j Omenjeni d«n je bila lu Ž u - m > adi resnico, laže in cbre- p a n s k a volitev in je bil, kakor kuje, krade čast in poštenje in je j že znano, izvoljen županom gospod . loben za vse, samo da bi | Kopač, vrl pristaš n?š^ stranke. Vsi pošt nim hudem, ki niso klerikalci, j naprednjaki smo bili teg* veseli. Da - ali jih spr&vii v kako j bi ta dan neko'iko proslavili in na- nesrečo. Pri tem pa postopa vedno j Bprotoike malo podražili, hotela sta *?sko Vsako stvar 2avije po li- ! dva fanta užgati tostrsn vode n a rijansko, pri vsaki priliki dela ! stranski poti dvo stari patroni, reklamo zase, posebno rad pa se i Malo naj poči, da se borno povese- kaze svetu kot preganjana nedoiž- j lili. Da sta si ta kraj it volila, je oa- c ; Klerikalec je stekel vulk — i ravno, ker se nahaja pred vasjo pravi pH, Ga mu napredno jagnje j Žtri, kjer je glavno taborišče kleri- vodo Ksh in streže po življenju, j kalne franke z učiteljem Šilcem Vsakdo ve kako neznansko težko stališče imajo naprednjasi na deželi, rioder so ? manjšini, kajti duhovniški terorizem je neznanski. Vzlic temu pa se delajo duhovniki, kakor bi Kmalu že svoje službe na mogli opravljati in kakor bi za vsakim jarmom tičal vred. Tedaj vsa atvsr je imela po- Sram ga bodi, da tako podlo zasukava dejstva. Mi ostanemo in bomo Šli svojo pot brez dinamita, kakor do zdaj. Toda ozrimo se malo na okoli in nazaj! Kakor rečeno, je bil tu slučaj, ki ga hočejo klerikalci porabiti v strankarske, hudobne namene. No, pa poglejmo malo v klerikalne vrste. Ali se Še spominjajo klerika'ci, ko nobeden naših pristašev ni bil varen pri belem dnevu med njimi, da ne govorimo o napadih od „zločincev" iz klerikalne srede, ki so opetovano napadli bivšega učitelja Perka, pravnika Božiča in druge? Se-li še spominjajo, ko so se peljali pred par leti gosp. Gruden in drugi, kako so jim klerikalci cesto zagradili in se je bilo le sreči zahvaliti, da so naši somišljeniki še pravočasno opazili pretečo nevarnost, ker drugače bi morda N kdo še sedaj tega ne ve, kakor je tudi še neznano, kako se je ta smela, občudovanja vredna akcija admirala Sk-idlova završila. »Kolniache Z e i t a n g« je včeraj vedela glasom brzojavke, došle ji iz Š^nghaja, povedati, da je admiral Kamimura pri otoku Cušima z*jel vse ruske ladje. T •. vest je vzbudila vsepovsodi splošno veselost, ker je popolno izključeno, da bi bilo mogoče kakšno vojno ladja zajeti Velika nevarnost preti ne samo trgovskim parnikom, &mp k zlasti ladjam, na katerih se prevaža vojaštvo z Japonskega na bojišče. Rusko brodovje j» v sredo zjutraj bombardiralo pri vhodu v Korejsko morsko ožino tri vojaške transportna ladje Eden parnik je ubtžal, o usodi drugih dveh pa se v Tokiju ničesar ne ve, sodi pa se, da so jih Rusi potopili. »Morning Post« poroča, da proti volji njene posadke. Ako bi , ste transportni ladji »U^omaru« iu bila ta vest resnična, bi se moralo j »TujCmaru« pri otoku Iki srečali polnoma nedolžen značaj. Res, danes ne bili več med živimi. Le po da bi se bila mogla zgoditi kaka nesreča, in res, da takega streljanja ni odobravati, ali fanta pač nista mislila na to, sicer se pa tudi pri cerkvenih slavnostih veled ml*dem£ke lahko- k liberalec, ki jim i rnišljenosti večkrat zgede nesreče. i streže po življenju. I Da je prišel po stranski stezi ali Vrhunec falotstva smo doživeli j koiovc?.u. po katerem potu pa o b te dni. V sobotnem »Slovencu« je iz j takem času ljudje navadno našega kraja notica, ki mora do ne hodijo, kaplan Lavric, je pa skrajnosti razljutiti vsakega pošte- j to le slučaj, na katerega fanta nesa človeka. Nimamo besedi, da bi j niti mislila nista, se manj pa, da bi zamegli dovolj ostro zavrniti to, vse j bila nameravala kak atentat! meje preaegajočo farško iumparijo. j Vsa stvar ni vredna govora. Toda Naš kraj hočejo ti popje predstav ti j klerikalci so nad vse hudobne in zavr-svetu tako, kakor bi bili med pri- \ žene kanalije in zato so iz nedolžne 'pržeLCi narodno - napredne stranke :: šale napravili atentat, sami anarhisti, ki hočejo z dinami- j Nas hočejo očrniti pred svetom kot t >ra pokončati in pomoriti nasprot- | nič vredne, propadle ljudi, kot zavratne nike. Nameravani dinamit ni na- morilce ki se že poslužujemo hudičevih časi in ne prenaglo. Kje se pa spije več ko ravno pri Petronu, kjer je Lav-rič stalen gost v pozno noč in na Čigav račun? Dr. Tavčarja se nas ni treba sramovati. Mi vemo, kaj delamo in pustimo ljudi, ki hodijo skozi naše vasi v miru ter ne sejemo nobenega sovraštva, a hočemo biti prosti in neodvisni v posvetnih zadevah. Iz zgoraj navedenih podatkov, ki odgovarjajo resnici, pa čitatelji lahko spoznajo, kako nasprotniki vsako sredstvo znajo zasukati, in bodi to tudi posvečena oseba, če je treba kovati kapital v njih zavržene namene. pad na hudovnika, tako se glasi dotična perfidija, v kateri se pepisuje, da sta hotela prejšnji po« nedeljek dva farta z dinamitom ubiti našega kaplana Lav-r i č a. D^lje trdi blagoslovljeni obo-šenjak, ki je skrpal tisV dop s, da i© sai liberalne vzgoje in popivanje na stroške dr. Tavčarja. sredstev. Ta namen je imel menda tudi kaplan Lavrič zadnjo nedeljo, ko je stvar v cerkvi omenjal in patetično poudarjal v kaki nevarnosti se je nahajal. No, Če misli kaplan Lavrič — proti kateremu se zadnji čas tudi v političnem oziru nimamo pritožiti — nas na ta način ugonobiti, se jako moti. Vojna na Daljnem Vztokn. Ruske vojne operacije na morju. Poiav vladivo3toškega brodovja v Korejski morski ožini je zbudil vsepovsod! splošno senzacijo. Kaj namerava Skridlov s tem svo im smejim korakom doseči? Da bi se združil s portarturško eskadro, kakor se splošno zatrjuje, ali pa da bi zaviral transport japonske armade in vznemirjal japonske obali? sklepati, da so Ru*i prostovoljno po-lGŽiti orožja in Japoncem izročili brez vsakega boja svoje ladje. Če se pa upošteva, kaku heroično sta se borila »Korejec« in »Varjag« pred Cemulpom proti desetkratni japonski premoči in da st* raje, dasi sta uvidela brezuspešnost svojega boja, poginila, kakor da bi se vdata, kdor ve, da je admiral Skridlov, kar je že opetovano dokazal, mož neustrašen, pGln železne energije in smelega poguma, ta bo za take glupe vesti, katerim se na prvi pogled pozna, da so izmišljene in sicer še zelo nespretno izmišljene, imel le pomilovalen nasmeh. Včeraj Zjutraj je došla v Tokijo vest, kakor se od tamkaj javlja, da so se ruske ladje umaknile rusko brodovje, katero jih je nekaj časa zasledovali, potem p\ jih pustilo, ko je nanje oddalo 16 strelov, ubežati v Kacumoto. Po poročilih »Da ili Chrooicie« pa se ruske križarke bombardirale japonski otok Okino, ki M nahaja 17 milj južno cd Moji. Tu so Rusi tudi naleteli na več japonskih purnikov ter jih bombardirali. Več teh parobrodov je priplulo iz pristanišča Moji, drugi pa z zahoda. Ruske križarke so takoj jele aa nje streljati in so povzročile veliko škode. Eden parmk je ubežai v Kacumoto, drugi so se pa razkropili na vse strani. V sredo zvečer je d.šlo v Lon don poročilo, da je japonska kri ž ar k a »Ni i ta k a« napadla rusko taka dro. Dasi je bila proti vzhodu Rusko brodovje, teško poškodovana, vendar ki se je pojavilo v japonskem vo- J ni prenehala streljati na so- dovju, je vzbudilo splešen strah med prebivalstvom v obrežmh mestih. Vsi parniki, ki bi imeli odpluti iz vražnika. O njeui usodi se ne ve ničesar, najbrže se je potopila. Druga vest pa pravi, da je Šimoncsekija so svoj odhod odložili. • japonsko brodovje odplulo na mesto, V pristanišče Moji je v Bredo popoldne dospel parnik »Iburimaru« s signalom, da a* nahajajo sovražne ladje na morju. Isti parnik je videl v srede zjutraj ob 6. uri, da je rusko brodovje bombardiralo japonsko ladjo »H i t a h i m a r u« d o-č i .vi je drugo ladjo sovražnik že obkolil. kjer so nahaja, kakor se je poročalo, ruska eskadra. O tem, ah so Japonci zadeli na ruske ladje, se ničesar ne poroča. Na Japonskem vlada veliko razburjenje. Več kot deset trgovskih parnikov se pogreša in splošno se misli, da so jih Rusi zajeli. Japonski list »J i j i Šimpc« pravi, da bo japonsko &ro LISTEK. Slabost. Spisal J. S. B r e n o v. iDalje.j Gospa se ni mogla zdržati solz, in začele so ji padati po belem lepem licu. Jakše se je ozrl na njo. Neprijetno mu je bilo, ker jo je obžaloval in sploh so ga solze, naj si bo kjerkoli, preveč dirnile. Hotel jo je tolažiti, ali se mu je zdelo nepotrebno in ni vedel, kako bi začel. Ona pa je ihtela čimdalje bolj in si otirala z belim robcem svetle solze. Jakše je videl, da mora že iz vljudnosti nekaj reči. Opazoval jo je. Zanimiva in lepa je bila in uveril se je, da je Košir nehvaležen, če je ne ljubi. Psiček je stal pred njenimi nogami in jo žalostno opazoval, kar je Jakšetu zbudilo še večje sočutje. „Ne plakajte, gospa," je začel. Čutil je, da mu je glas suh, a vseeno je nadaljeval: „Morate biti hladnokrvni! Prepričali ste se, da je on od nekdaj takšen in da se tudi ne poboljša. Zato morate skrbeti, da postanete popolnoma hladnokrvni in gledate, da si poplačate svoje trpljenje, pa živite popolnoma po svoji volji." Gospa je medtem prenehala plakati in ga poslušala. V očeh sta ji še ostali dve svetli solzi. „Za to nisem", je odvrnila in solze so se ji iznova udrle po licu. „Če ima on svojo voljo, imejte jo tudi vi." „Moja ljubezen je prevelika, da bi se mu maščevala, ker imam upanje, da bo vseeno kdaj izprevidel —--" „Morda, ali verjetno to ni. Će ni izprevidel v osmih letih, kar sta skupaj, tudi ne bo več," jo je zavrnil nejevoljno. „Upanje imam. Če ga pa začnem nadlegovati, nemara bi me še pretepal." „Bilo bi mogoče, ali temu se lahko izognete." Ona je zdihnila in ga pogledala žalostno. Na takšna sredstva, kakor ji jih je svetoval J;*1 še sploh ni nikoli mislila in tudi ne bi imela pognma, začeti kako drugače Živeti, kakor je bila vajena: tiho, vdano, nad vse ponižno, ubogati svojega moža, trepetati noč in dan samo zanj in mu odpuščati vsake pregreho: — to je bila njena taktika. „Vi ste hladni, gospod Jakše — moja sestra je ravno takšna", je rekla. „To je res. A jaz se popolnoma strinjam z vašo sestro." „Da morem biti takšna!" Zagledala se je spet na ravno polje, ki je ležalo pred gradom kakor bi spalo od velike vročine. Daleč naokrog ni bilo videti žive duše. Tudi Jakše se je zamislil, a mislil je na svojo zaročenko, za katero mu je trepetalo srce. Mislil je vprašati gospo o njej, ali ni hotel. Dolgo sta molčala, zatopljena v svoje misli. Stara ura je vznemirjala trudno tišino počasi tiketaje in ne meneč se za nikogar, kakor star človek, ki je utrujen, ali mu udje sami opravljajo navajeno delo. Jakše se je vzdignil in se odpravljal; hotel je govoriti z zaročenko. Neprijetno mu je bilo v ti mračni in tihi sobi. „Zbogom, gospa, pridem kmalu spet", se je poslavljal, a ona mu je stisnila roko in prosila, da kmalu spet pride. »Dolgočasno mi je, in preveč se čutim zapuščeno. Sestre tudi še ni.u Jakše je odšel, a vstopil je strežnik, upehan in na videz razburjen. „Milostna gospa! Malo živ sem utekel," je dejal in lovil sapo. „ln nisi nič opravil?" „Kaj še! Ravno najbolj jo je po-lj uho val, ko sem priSel." „Poljuboval!" je vzkliknila, a od silne boli je skoraj pala. Prijela se je za vrata, a trepetala je po vsem telesa. I Pred očmi ji je stala njegova podoba, • ki se sklanja do ustnic neke ženske in j jo poljubuje, a pri tem je začutila trnje ! po vsem telesu. „Seveda jo je poljubljal", je na-I daljeval Janez. „Mar mislite, milostna gospa, če pije z njo tri dni, da jo bo samo od strani gledal? — Rekel sem mu spet — najprej sem ga poklical na stran —, da mu hočete vi nekaj povedati, pa zato naj gre hitro, hitro domu; da, pa me je spet izpehal. j „In drugega nič?" i „Nič! Mar bi hoteli, da bi me bil ubil? — Rekel mi je še, da pride jutri v veliki slavi s svojo novo izvoljenko obiskat vas." „Moj bog!" je izustila gospa poluglasno in obraz ji je menjal barvo. „Janez, ali govoriš resnico ali se norčuješ ?" „Če ne verjamete, pa pojdite sami," je odgovoril in nerodno odšel. Ostala je sama, sloneč na steni, v srcu se ji je pa porajalo sovraštvo do one Ženske, da bi jo brez usmiljenja rezala na kose. Zraven je čutila v srcu ljubezen do svojega moža, ki se ji je zdelo, da je v nesreči, iu ki ga mora iz nje rešiti. Ni čutila ne najmanjšega sovraštva, kakršnega bi imela ponosna in sama sebe si svesta Žena. Najrajša bi bila pohitela v vas, v go- stilnico, in tam bi — sama ni vedela, kaj bi storila. Prišla je spet malo k sebi in odšla na vrt. Potrebovala je svežega zraka, ker v glavi ji je šumelo in sence ji je bilo napeto, lzprebajala se je po vrtu z enakomernimi koraki. Ni bila več tako vznemirjena, ampak vdana v zavesti, da je vse zastonj, da bi bila še kdaj zadovoljna. Vse svoje Življenje se nima pohvaliti s kakšnimi srečnimi časi. Staršev svojih sploh ni poznala; odgojili so jo sorodniki, ki so bih sami revni. Izšolala se je za učiteljico in tisti dan, ko je dobila diplomo, je bil njen prvi srečni dan, ker videla je pred seboj gladko belo cesto, po kateri bo hodila, ne trapeč se več in gladujoč od jutra do mraka. Ali služba ji ni izpolnila osemletnih nad in spet je bila nesrečna. Zraven se ji je še porodilo v srcu tisto deviško hrepenenje, ki deluje, da se dekle zamisli pri vsakem koraku in s sanjavim pogledom nekam zre. Nje deviško hrepenenje se je izpolnilo in dobila je moža, Ivana Koširja, lastnika Zastavice. Ali tukaj so jo spet prevarale nade in spet je bila nesrečna, še celo bolj, nego takrat, ko je bila revna, nikdar sita pa pošteno oblečena prepa-randka in pozabljena uČiteljiea na kmetski šoli. (Dalje prih.) dovje ruske ladje napadlo in jih prisililo k boju, kar bo pa težko, dasi znaša hitri rusk h ladij samo 15 vozlov. Ta trditev pa ne more biti res-nična, ker vozijo vse ruske križarke vladivostoške e skadre 18 do 23 milj na uro. Iz Jokahame se poroča, da so ruske in japonske vojne ladje v morski ožini pri otoku Gušima t r Č i 1 e d r u g a n a d r u g o in da se je vnela ljuta bitka. Izid še dosedaj ni znan. Od japonskih ladij, katere je dosedaj vladivostoško brodovje potopilo, se ve sedaj še samo za dve. Iz Tokija je namreč došel ta-le brzojav: Vladivostoško brodovje je potopilo torpedovki »Sa-dumarutt in »H ita h i m a r u«. Z ladje »Hita hi m aru« se je rešilo 397 mož, ki so do8peiiv Moji, s »Sad um aru« pa 153 mož, ki so dospeli v Kokuro. Rešeno moštvo pravi, da so bile ladje potopljene s torpedi. Da bi biii »Sadumaru« in »Hitahimaru« torpedovki, je pomota. To je pa razvidno že iz tega, da se je s potopljenih ladij rešilo 5 50 mož, ko je vendar znano, da imajo torpedovke posadke največ 150 mož. Očividno je torej, da sta imenovani ladji transportna parnika. Glasom »Marinealmanaha« sta parobroda »Sadumaru« in »Hitahimaru« last »Nippon-Juseu-Kabuši Kajša« družbe, ki jih je prepustila vladi za vojaške transporte. »Sadumaru« obsega 6223 ton »Hitahimaru« pa 6172 ton. Ako se je na teh ladjah nahajal vojaški transport, kar se mora z gotovostjo sklepati, se je gotovo potopilo ž njima nad 1000 japonskih vojakov. Izpred Port Arturja. »D a i 1 y N e w sa poroča, da se je rusko brodovje v Port Arturju odločilo, da vdere na vsak način iz pristanišča in napade japonsko eskadro. List vzdržuje v ceiem obsegu svoja prejšnja porošila, da so biii zadnje dni neprestani boji na morju pred Pore Arturjem, ki so se razvili v veliko pomorsko bitko. Rusi so Japoncem potopili eno oklopno križarko in tri križarke 2 vrste, na ruski strani pa sta bila hudo poškodovana »Retvizan« in križarka »Dajan« in sta se takisto potopila. Po drugih poročilih pa so Rusi v tej bitki izgubili samo eno topničarko, Japonci pa eno križarko in štiri torpedovke. Vse te vesti pa še niso potrjenej potrjeno je edino to, da sejena japonski križarki »Čitose«, ki obsega 4886 ton in ima posadke 405 mož, prigodila eksplozija. Kako je ta eksplozija nastala in kakšne posledice je imela, o tem se trdovratno molči. Najbrže je, da je pred Izza temnih dni. (Sličice iz življenja raznih papežev.) (Dalje.) Florentinski kardinal Ivan Medicis je bil izvoljen rimskim papežem, ker je imel ostudno bolezen. Ta bolezen, ki je tudi njegovega prednika spravila v grob, je bila sploh silno razširjena, in tudi med duhovščino je bila prav vsakdanja stvar. Ivan Medicis je bil sploh izvoljen papežem največ zato, ker je imel to grdo bolezen, zakaj zdravniki so kardinalom povedali, da mož ne bo dolgo živel. In ko je Ivan Medicis sedel med kardinale, bo se ti sami prepričali, da so dnovi bodočega papeža Šteti, kajti iz njegovih ran je izhajal tako ostuden smrad, da so kardinali kar bežali iz dvorane. Novi papež je ljubil sijaj nad vse. Njegov dvor je bil najsijajnejŠi tistega časa. Kar je bilo lepo in je papežu ugajaio. vse je hotel imeti, tako da so se milijoni kar topili v njegovih rokah. Papeževi konji so bivali v hlevih, ki so bili dragocenejše opremljeni, kakor hiša marsikakega dostojanstvenika. Vsak papeški obed je veljal po tisoč tolarjev. Seveda je pa- Port Arturjem naletela na mino inse potopila,ali pa bila vsaj tako poškodovana, da ni več sposobna za boj. V noči od ponedeljka na torek je vide) kapitan nekega parnika, ki je piul v Pečilskem zalivu, projektore velike vojne eskadre in slišal gro-menje topov. Kraj, kjer se je nahajalo ono brodovje, je bil oddaljen 28 milj od Port Ariurja na juŽnozapadni strani. Kapitan pravi, da se je oči vid no bfla velika pomorska bitka. Boj je on opazoval od 11 ure zvečer do 3. ure zjutraj. Ko je odhajal, je bitka še vedno trajala. Iz Čifua se poroča, da se tamkaj širi vest, da so biii Japonci severno od Kinčova hudo poraženi. Neki Ne-meo v Ninhangu pa je dobil poročilo, da so si Rusi pri Port Arturju pridobili sijajno zmago. Druga poročila pa zatrjujejo, da se je Japoncem posrečilo, spraviti na vrhove okoli Port Arturja 52 težkih topov, določenih za obleganje, in da bodo v nekaj dneh pričeli z naskokom na Port Artur. Poročilo generala Kuropatkina' General Kuropatkin poroča CArju: 15. t. m. je bil pri Vafankovu boj z dvema sovražnima divizijama, Vtem boju je padlo, ali je bilo ranjenih 20 častnikov in 311 prostakov. Zjutraj je naša konjenica opazila na desnem krilu južno od Vafantiena znatne sovražne voje, ki so nas potem napadli medVafdmtien min Nunkovom. Istočasno je jelo streljati tudi naše levo krilo. General Stakelberg je Japonce napadel, obkolil njihovo desno krilo, ostalo armado pa dirigiral proti sovražnemu centru Dopoldne je sovražnik prodrl proti našemu desnemu krilu in poskusil nas obiti. Stakelberg je ukazal rezervi, da stopi v boj, da prepreči to sovražno operacijo. Boj pri Fučovu. »Daily Chronicle« poroča iz Tokija, da so Japonci izvojevuli pri Fučovu veliko zmago. 7000 Rusov se je moralo umakniti preti severu. Rusi imajo mrtvih in ranjenih 100 mož. (Da bi se armada 7000 mož z izgubo 100 mož umaknila, oziroma bila poražena, to trditi, je naravnost glupo! Op. ured.) Poražena armada se je umaknila v Kajping. Japonci so baje zaplenili tudi mnogo topov in streljiva. O istem boju se še javlja iz Tokija, da je pri Telisu, severnoza-hedno od FuČova, padlo 500 Rusov, 300 pa jih je bilo ujetih. Japonci so zaplenili več topov. Japonske izgube znašajo 1000 mcž. — Torej Rusi so izgubili v tem boju 800, i Japonci pa 1000 mož, kakor sami priznavajo, a navzlic temu so bili Rusi poraženi! Credat Judaeus Appe>la! Dva japonska transportna parnika — potopljena. Iz Londona se poroča, da sta se na širokem morju vsled velikega viharja potopila dva japonska pa robroda, ki sta bila obložena pež tudi druge stvari drago plačeval. Tako je za nekega posebno krasnega konja plačal 40000 goldinarjev v zlatu. Ob sebi se razume, da je bilo na dvoru tudi vse črno vsakovrstnih uslužbencev. Posebno mnogoštevilna je biia papeževa garda. Povrh pa je papež imel tudi trideset dvornih dam. Izbral jih je iz najodličnejših patricijskih rodbin in jih seveda jako drago plačeval. Bile so to same odlične dame, ki na papeževem dvoru niso imele druge naloge, kakor papeža kratkočasiti. Sicer nikakor ni dobro znamenje, če ima celibatarski papež na svojem dvoru toliko lepih dam, ali takrat je to vendar pomenilo velik napredek. Prej so se po papeževi dvorani potepale same raz-uzdanke in vlačuge. Zgodilo se je dostikrat, da so te ženske napravile zabave in popolnoma gole hodile po papeževi palači in se postavljale na okna, da jih je videlo občinstvo. Tega sedaj ni bilo več. Na mesto očitne razuzdanosti je stopila prikrita razuzdanost, in to se je v tistih ža-loBtmh časih Že smatralo za napredek. Papež Leon X. je bil avtokrat. Njegova volja je morala obveljati, naj stane kar hoče. Tako si je vtepel v z municijo in sta imela na krovu vojaški transport. Ogrski državni zbor. Budimpešta, 16. junija. De bata o indemnitetni predlogi se je nadaljevala. Posl. Lengvel je govoril proti predlogi ter ostro kriti-koval delovanje sedanjega ministrstva. Izjavil je, da mora neodvisna stranka zastaviti vse sile, da osvobodi deželo avstrijskega jarma. — Posl. Buzath je istotako odklonil predlogo. — Posl Kot vos je izjavil, da mora predlogo odkloniti, ker pomeni zaupanje. Nadalje je polemizo-val proti včerajšnim izvajanjem ministrskega predsednika. Finančni položaj v deželi se zdi govorniku skrajno obupen. Izjavil je, da je vlada s takozvanimi narodnimi pridobitvami v armadi dosegla le germanizacijo madjarskih otrok na stroške ogrske države v vojaških učiliŠčih. Nato se je debata zaključila — Ministrski predsednik grof T is za je odgovarjal na znani predlog posl. P o 1 o n y i j a, naj bi zbornica čestitala prestolonaslednik u k roj s t v u njegovega sina. Ministrski predsednik je rekel, da je imel Polonvi s svojim pred-logom le namen, provzročiti neprijetnosti, ker se je oglasil šele po preteku nekaterih tednov po veselem rodbinskem dogodku. S tem se je hotelo le prestolonaslednika in njegove rodbinske razmere pritegniti v strankarsko politične svrhe. Proti temu je ministrski predsednik prote stiral ter izjavil, da gotovo ni v zbornici nobenega člana, ki bi za prestolonaslednika ne gojil dolžnega spoštovanja in da gotovo vsak veseli dogodek v prestolonaslednikov! rodbini najde odmeva v srcu vsake/a Madjara. Toda prestolonaslednik si je svoje rodbinske razmere iz lastnega sklepa in iz najplemenitejših človeških nagibov tako uredil, da po njegovi izjavi in po ogrskih zakonih se njegovi otroci ne morejo smatrati za člane vladarske hiše. — Posl. Polonvi je odgovarjal, češ, da pre-stolonasledstvo je odvisno le od zakonov ter se ne more spremeniti z rodbinskimi pakti. — Zbornica je nato sprejela indemnitetno predlogo v splošnem in v podrobnostih z veliko večino, Poionvijev predlog pa odklonila. Nova narodna stranka na Ogrskem. Budimpešta, 16 junija. Narodna stranka je imela včeraj svojo ustanovno sejo. Grof Apponyi je izjavil, da ne mara polovične poli tike temuč ima svoj cilj jasno pred očmi, dasi še ne ve, ali bo imel s svojo politiko uspeha. Domovina zahteva, da se ji služi z vsemi močmi. Čudno pa je, da se grof Apponvi ni pustil voliti v novi odbor, temuČ je predsednik novi stranki bivši drž. glavo, da se mora posvetna oblast rimskih papežev razširiti in ščuval je posamične države drugo proti drugi. Kadar je bilo papežu že tako dolgčas, da ni vede!, kaj bi počenjal, se je pečal tudi z verskimi vprašanji in pri neki taki priliki prišel do spoznanja, da je človeška duša ravno tako umr-ljiva, kakor človeško telo, samo svet da je večen, vse drugo pa domišljij*. Eno se mora papežu Leonu X odločno priznati: storil je veliko za povzdigo in polepšanje Rima. On je tudi začel zgradbo slavne eorkve sv. Petra. Nad 8000 delavcev je delalo pri tej stavbi, ki je pa ni končal ne Julijan St. Galio, ne Peruzzi, nego Mihael Angelo. Znamenit je dekret, ki je bil izdan za čć sa tega papeža in s katerim se je popolnoma zatrla tiskovna svoboda. Brez dovoljenja papeževega vikanja se ni smela tiskati nobena knjiga, a kdor je proti tej določbi grešil, je bil kot krivoverec obsojen. Toda človeškega duha ta blaznokruia določba le ni mogla ukloniti. Pro-sveta in izobraženost sta vzlio papeževim krvoločnim inkvizitorjem podili vsaj altarje praznoverstva in malino valstva pri naprednejših narodih. tajnik Jal. Gullner, podpredsednik pa posl. Jul. S a g h y. Peter I. eno leto kralj Srbije. Bel grad, 16 junija. Včeraj je bila obletniea, odkar je zasedel srbski prestol kralj Peter Karagjorgjevič. Belgrajsko prebivalstvo je priredilo kralju pri tej priliki impozantno ova-cijo pred konakom. Na ogovor mestnega načelnika je odgovoril kralj na dolgo m presrčno. Rekel je med drugim: »Brezdvomno so v teku 12 mesecev sovražniki mirnega razvoja poskušali pokazati svetu, da v mišljenju prestolnice in ostale Srbije ni tiste solidarnosti, ki biju morala spajati. Toda ves trud jim je bil zaman, ker so se vsi njihovi poskusi razbili ob trezaosti in udanosti dragih mojih Belgradčanov. Prizadeval sem si, da izpolnim nade, ki so bile v zvezi z mojim po vratk om v Srbi j o, da utrdim v Srbiji verovustavo in zakone. Dasi eno leto v naro dovem življen;u ni veliko, vendar sva jaz in moj narod v tem Času dosegla lepe uspehe, s katerimi se smemo ponašati. S spoštovanjem ustave in zakonov je storjen pravi napre dek. UgledSrbije vedno raste in s tem so za)amčeni upi na srečnejšo bodočnost. Za me ni večje sreče kot prepričanje, da se moje delo ceni in spoštuje ter da se moja iskrena želja, preporoditi Srbijo, prav razume. Hvala vam, Belgradčani, za to manifestacijo. Bodite uverjeni, da podaje ista meni, staremu človeku, mladeniške moči za delo za blagor lepe domovine. Živela Srbija! Živel moj ljubljeni narod! Živela krasna srbska prestolnic«!« Dogodki na Balkanu. Sofija, 16. junija. Knez Ferdinand je odklonil sultanovo povabilo, naj ga pride obiskat v Carigrad, odklonil pa je je zato, ker postopanje Turčije ne odgovarja turško bolgarskemu dogovoru. Sofija, 16. junija. Zarali strogega postopanja oblasti napram ma-cedonskim begunom se isti trumoma vračajo v Macedonijo. Zadnje dni je odšlo iz Bolgarije okoli 19 000 be gunov v Macedonijo. Toda v domovini jih Čakajo nova preganjanja in grozodejstva. V Macedoniji, posebno v okrajih Monastir in Nalkotrnovo, se potika več turških roparskih čet, ki napadajo vračajoče se begune. Ker turške obiasti ničesar ne store v obrambo preganjanih domačinov, se je bolgarska vlada oornila v tej zadevi z odločnim protestom na turško vlado. Carigrad, 16. junija. Iz Mu- . je došlo brzojavno poročilo, da je bilo v okraju Sasun od 25. aprila do 29. maja letos pomorjenih 3000 Armencev, mož, žen in otrok; 50 armenskih vasi je p »žganih in razdejanih. V mesto Mu5 je pribežalo nad 4000 Armencev, ki nimajo kaj jesti. Ako bi ne bil posredoval francoski konzul, prigodilo bi se bilo v okolici Muša grozno klanje Armencev. Pariz, 16 junija. Vesti o zo petnem klanju Armence/, ko je p »-gin lo več tisoč ljudi, so politične kroge zelo razburile. Zbornica bo Delcasseja pozvala, naj ukrene od ločno akc jo proti Turčiji. Splošno se tudi trdi, da se bodete Francija in Anglija sporazumeli za enotno postopanje v varstvo Armencev. Nova ustava na Ruskem? Petrograd, 16. junija. Zatrjuje se, da je car odposlal v vse evropske države svoje zaupnike, da proučijo ustave v dotičnih deželah. Posebna pozornost je baje posvečena nemški ustavi. Nameravane novotarije pa se seveda nikakor ne izvedejo prej, dokler se ne sklene mir z Japonci. Napad na vrhovnega ruskega guvernerja na Finskem. London, 16. junija. V Hdlsin^-forsu je v zbornici streljal na gene ralnega guvernerja Bobrikova državni uradnik Schaumann, siu iatoimenega senatorja. Napadalec se je ustrelil preden so ga mogli prijeti. Bobrikov je nevarno ranjen v trebuhu, ker mu je tudi želodec prt-streljen. Eia krogla ga je ranil* tudi na vratu. Klerikalci v Belgiji. Bruselj, 16. junija Porai pri zadnjih volitvah je klerika ce tako ra*bunl, da bo provzročili resne iz-grede. Posebno v Lowenu je položaj resen Danes ponoči so začeli klerikalni dijaki na meščane in policaje streljati ter je bilo mnogo nedolžnih oseb ranjenih. Pri dijakih, ki so ph policaji vjeli, so našli mnogo orož>a. Angleži v Tibetu. London, 16 junija. V Tiant seju so angleški vojaki vjeli ond< t-nega namestnika, ki je izpovedal, U se bo^o Tibentanci borili do smrt:, ako se bodo Angleži bližali Lazii Povedal je tudi, da je Dilai L&mi (vladar) vsak Čas pripravljen, da zbeži na Kitajsko. Dnevne vesti. V L|ub!ian», 17. junija — Osebna vest. Za občin- ekc ga zdravnika v Sevnici je novan dr. Makso K o n e č n i k. — Občinske volitve v Šoštanju so se vršile včeraj in so M končale z zmago Slovencev. Dobili smo o teh volitvah, a že prekasno zasinoeno številko, naslednjo brzojavko: Zmaga je slovenska, dasiravno je bi! boj strašansko hud. V tretjem razredu se je oddalo 105 slovenskih in 89 nemških glasov. V drugem razredu je odloČil žreb za tri Slovence iu enega Nemca. Župnik GovediČ je volil z Nemci in sijajno pogorel. Prvi ra/iv je nemški. — Zivio slovenski Šoštanj ! — Občinske volitve v Št. Jakobu v Rožu razveljavljene. Te volitve, ki so se vršile 28. januarja 1904, so vzbudile zani manje na naši strani; vedeli smo, da bodo vrli Št. Jakobčani storili svojo narodno dolžnost, in nismo se Znani nemčurčki v Št Jakobu so d pisali tako v celovških, kakor graških in drugih časopisih, češ, da zdaj ■ pred anemškim- silovitim napadom, -pomočjo „Siidmarke*4 iu rSchulvereina , pasti stara slovenska trdnjava Si J a kob v Rožu. Ali vse te, sicer prijetne nemške sanje je pregnala moč, edi: in odločnost slovenskih M. Jakobčanov, ki so na dan volitve glasovali, in i svojimi glasovi dokazali, da je iu ostane občina Št. Jakob v Rožu res slovenska trdnjava. Zmagali so naši s tako večino, da je nasprotnikom kar zmanjkalo sape. A vendar je celovška vlada volitve razveljavila. Ki> gre zoper Slovence, je pač dober vsak razlog. Čisto postavim je bil doloceu obrok 8 dni, v katerih se morejo volilci pritožiti zoper volilni zapisnik. V tem Času so se prišli pritožit celi štirje možicelni. In vendar pravi zdaj dež. vlada v svojem odloku, daje bilo to nepostavuo, češ, da sta bila v teku teh B dni samo I uradua dneva (v resnici so bili trije! , v ka terih se je moglo vpogledati volilne zapisnike!! Ta razlog je jalov, doka/, kako nepristranska je vlada v Celovcu. — Skladu za vsesokolsko slavnost I* d ar t val g >p. P r a a C u d e n , hišni posestnik in urar v Ljubljana zaest*k 5 0 kron Živel' — Okrajna učiteljska kon terenca slovenskih sol ljubljanskih se je vršila včeraj v krasno ozaljšaui telovadnici I. mestue šole in sicer pod predsedstvom c. kr. dežel nega šolskega nadzornika g. Fr. Leve a. Konferenco sta počastila a svojo prisot nostjo g. župan Ivan Hribar iu ka nonik dr. A. K ar lin. Zapisnikarjem sta bila izvoljena g. Vendeliu Sada r iu gdč. Marija Grošelj, overovateljem zapisnika pa gg. A. Kecelj in J. Li kar. Ko g.J predsednik vse prisotne, predvsem g. župana Ivana Hribarja, prijazno pozdravi, nam naznani nejše odredbe šolskih oblastev zadnjega Časa, o katerih se je izrazila želja, da bi se objavile v kakem strokovnem listu. Zaradi bolezni nadzornika A. M a ierja je poročilo okrajnega šolskega nadzornika odpadlo in se prestopilo k poročilom posameznih poročevalcev. Na željo predsednika c. kr. mestnega skega sveta g. župana Ivana Uri barja je prišla na vrsto najprej šesta tema in sicer poročilo naduČitelja Jakoba Dimnika: „Koliko je ljubljan sko ljudsko Šolstvo v zadnjem času napredovalo in Česa je treba, da H napredovalo tudi v prihodnje?" Poro čilo je bilo zelo vestno in natančno sestavljeno ter je žel poročevalec že med poročanjem in koncem poročila splošno odobravanje in priznauje vseh prisotnih. splošno željo se bo priobčilo poročilo v »Učiteljskem Tovarišu". »Podrobnega učnega načrta za petje na ljubljanskih osemraziednicah" konferenca ni odobrila, pač pa se je sklenilo, da bodi to poročilo le nekaka podstava bodočemu učnemu načrtu, treba je pa vso stvar poprej par let praktično preizkusevati. Računska re-terata sta se po utemeljenih in zelo umestnih besedah ravnatelja A. Črnivca odklonila. Konferenca tudi ni sprejela predloga o uvedbi roditeljskih konferenc, Čeprav vse učiteljstvo v principu oddobruje take konference. Poročilo Bernatovo „o enotni slovniški terminologiji in definiciji besednih plemen ter stavkovih členov" je konferenca sprejela. V knjižnični in stalni odbor so bili izvoljeui dosedanji člani, le namesto gdč. E. Guslove je bila nanovo izvoljena gde. nadueiteljica M. Ma-rout. S tem je bil dnevni red dognan in gospod predsednik zaključi konferenco s trikratnim slava-klicem pre-svitlemu cesarju, na kar je učiteljstvo zapelo cesarsko pesem. Popoldne smo pa izleteli na Posavje — in skoraj pomoštevilno, kjer smo se v družbi g. deželnega šolskega nadzornika prav dobro zabavali, katero zabavo so še povečali učitelji pevci gg. Razinger, Gorjnp, Pianecki, Sahs in drugi. To je bil zopet lep dan za ljubljansko učiteljstvo, dan o katerem smemo reči, da ga je Gospod naredil. Žal, da nam ni prisojenih več tako lepih dni . . . — Koncert krajevne skupino Ljubljana društva avstr. železniških uradnikov. Za preteklo soboto napovedani vojaški koncert v prid zdravilišču avstr. železniških uradnikov, ki se je moral vs!ed slabega vre mena odpovedati, bode prihodnjo soboto, 18 rožnika, in sicar pri vsakem vremenu v restavracijskem vrtu južnega kolrdvora. — Za veliko ljudsko veselico kot II. s e j t* 1*1 v Rožni dolini, ki se bo vršila uri g. Pod-gorelcu v nedeljo, dre 19 t. m. ob 3. uri popoldne, se drla jo že 14 dni uprav velikanske priprave. Nad 80 Jiubijanskih in okoličanih gostiln bode streglo po navfcdniii cenah pri svojih niiznh svojim gostom, tako da bode lahko pomnil vsak sejm^r V9e svoje življenja da je bil v četrt ure v 80 gostilnah; obenem bo v Šiški in pri Pocku na Brezovici, pri Božjem grebu in na Vi§u, v Horjulu in po prvih hotelih, tudi dežeina pokuše-v=dna klet z izbornim »zavričarjem« ga bo vabila. Naslajali se bodo sej-marji cb zvokih ljubljanske društvene godbe, a dvigali jih v višje sfere užitka pevski zbori, posebno neki po V3ej Sioveiji in še dalje znani zbor, ki bo radovoljno nastopil z več toč kam: (tudi s spremijevanjem orkestra). Plesišče na prostem, primorsk»»šagra« se ž 3 dviga mogoČDO proti nebu (po vršina 200 m3) Godci iz Horjula nastopijo že v soboto z običajnim mi-rozovom. Dan za dnem se dvigajo novi mlaji, oferaseni s trobojnicami v sinje režnidolsko nebo, vse pa prekosi dozdaj 45 m visoki mlaj, ki se ga vidi že ob bregu Ljubljanice. H»j! To bo plezanje! Tudi novi dirkači so se napovedali. Izvanreden užitek bo gledati kako dirkaio opekarske kari-jole, naložene s 100 kosi opeke; prvi dirkač, ki pride prvi na cilj, dobi 20 ^ron nagrade. Pravi brzojavni urad že deluje ter se radovednega ljudstva ▼se polno nabira pred uradom, Čitajoč skoro vsako uro došle brzojave, posebno one o rusko-japonski vojni. Srna je napovedala prihod svojih ta teden vrženih mladičev. Napovedali so svoj prihod po 10 minut od Ljubljane oddaljeni kraji: Postojna, Rakek, Logatec, Vrhnika, Horjul, Šiška, Ormož itd. itd., izkratka: veselica bo velikanska! — Podravska podružnica »Slovenskega planinskega društva" naznanja udeležencem, da je za vse preskrbljeno, tako da ni treba ničesar (jedil ali pijače) seboj jemati. 2,a oddaljene udeležence je najbolj ugodno, se pridružiti mariborskim izletnikom, tu 8* odpeljejo ob 6 uri zjutraj v Limbuše, nekateri tudi v Ruše in od tam gredo na vrh. Torej na veselo svidenje na narodni siavnosti! — XXII. redni občni zbor poštarjev, postnih eksnedi-ientov in upravnikov na Kranjskem, Primorskem in 17 Dalmaciji se je vršil 7. junija \ 1- v Trstu. Predsednik, nadpo-star gospod Schrev z Jesenic je pozdravu navzoče Člane ter se zahvalil 90Bpodoma nadsvetniku pl. Marcoo-CQlji in komisarju Pojaniju kot za-Upnikoma poštnega ravnateljstva za 4nJih udeležbo. Društvo je imelo pre-J?Wo leto 8 častnih in 111 rednih Ci*iov. Umrii so: T. Devetak, M. Žuga. F. Popis, A. Wuchsa, A Sorč in " • Peždič. Preglednika sta račun Ogledala in vse v popolnem redu našla ter znaša društveno premoženje 3747 K 3 vin V svojt m obširnem poročilu je predsednik dalje vse navedel, kar je skupno z drugimi predsedniki društev poštarjev ukrenil, da se vsaj deloma izboljša gmotno stanje poštnih uslužbencev na deželi in se odpravijo nedostatki, ki niso v nobenem oziru primerni stanovskim razmeram. Doseči pa ni bilo mogoče prav nič, ker prvič trgovinsko ministrstvo nima lastnega kredita, s kojim bi razpolagalo, in drugič, ker ni drž. zbor redno posloval, zatorej tudi poslanci, ki so vsi obljubili svojo po-mo5, ničesar ca naš stan niso mogli storiti. Na opetovane prošnje je trgovinsko ministrstvo odredilo, da se smejo sprejemati v poštno prakso hčere poštarjev, poštnih ekspedijentov in upravnikov, ki so že dovršile meščansko šolo. Obe ustanovi v skupnem znesku 348 K 78 vin. sta bile podeljene podpore potrebnim poštnim uslužbencem. — V odbor so bili izvoljeni: predsednik poštar M o d i c iz Litije, podpredsednik Ivan Miani iz Ogleja, blagajnik Anton Vodo-pivec iz Postojne, preglednika Fr. Zagorjaniz Cerknice in Avguštin Mali v iz Bele peči, namestnik pa Gregor Lah iz Loža. — Ker se je bivši predsednik, nadpoštar g. Schrev že pred volitvijo izrecno izjavil, da nikakor ne prevzame predsedništva, izvoljen je bil soglasno v priznanje za desetletno njegovo delovanje častnim predsednikom. Ko se je še določilo, da prihodnje leto društvo zboruje v Pulju, je predsednik trikratnim »Slavaa-klicom na Njega Veličanstvo zaključil občni zbor. — Predsednistvo društva poštarjev itd. se od 7. t. m. nahaja v Litiji, kamor naj se pošiljajo vsi dopisi v društvenih zadevah. — Oče Anžuta v smrtni nevarnosti — v Peklu. Iz Borovnice se nam piše: V tukajšnjem znamenitem Peklu, kamor |e bil dosedaj pot nepfistopen, dela »Slovensko planinsku društvo« pot — stopnice in mostiče — in kmalu bo prijateljem narave odprt diven kraj, kamer do sedaj še ni stopila človeška noga. Tudi blagi duši Anžuta, idoČ s se kirico v gozd, si je botet s svojim sosedom Balančetom ogledati »svete Štenge«, kakor je sam krstil to novo pot. Naša turista sta pogumno korakala po novozgrajeni piti, a poti je zmanjkalo in kako se daj priti do vrh«, kjer se nahaja Anžutov gozd? Anžuta plfz^ od peči do peč?, dasi ga je so sed svaril, da naj opusa to vratolomno početje a ta ga ni alušal in kobacal je svojegtavno vedno dalje, dokler ni dospel do neke votline, skozi katero je nameraval priti na nasprotni br^-g potoka. Preri se je z veliko tbžavo med dve skali, od koder ni mogel ne naprej, ne nazaj. S svojo sekirico je sicer pridno klesal skali, a ta se mu je kmalu obrabila in tako je tičal brez pcm;či v pasti. V tem strašnem položaju je jel klicati svojega spremljevalca na pomoč, a ta se mu ni upal slediti in ubral je v drugi smeri pot na Pokoji šče, kjer se je nadejal dobiti ljudi, da bi rešili s pasti vjetega Anžut«. Pa tudi Balanče se je priplazil v tak fcraj, da ni mogel ne naprej, ne na zaj Na pomoč klic iti bi bilo v t«-! samoti brezuspešno, zatorej sta oba jela misliti na večnost in delati dobre sklepe. Anžuta se je zaobljubil, ako ga božja providnost še kdaj reši iz te zagata, da ne bo već »šnopčka« pil in tudi ne več Čitat »dušne paše*, Balanče je pa v svojem obupu napravil oporoko, in ker ni imel papirja pri rokah, obelil je mlado hojo in nanjo zapisal s svinčnikom svojo po slednjo voljo v nadi, da se rnord* vendar kdaj dobi človek, ki bo našel ta nesrečni kraj. Ko je Balanče izgo tovil svoj testament, skušal se je rešiti in plezal je dalje in dsdje, vedf.o v smrtni nevarnosti, dokler se mu ni naposled posrečilo priti na Pokopane, odk