USODA »ČLOVEKOVE  USODE«:
Ko smo gledali film Človekova usoda, si je marsikdo zaželel, da bi mogel ^ prebrati delo, po katerem je bil posnet. Zelja ise nam je kmalu izpolnila.' Ob fikntt ^ smo zaslutili, da gre za delo velike umetniške kvalitete in najgloblje humane vsebine. !
Težko pa je reči, da smo lahko zadovoljni s prevodom. Ze ko smo dobili prevod j Tihega Dona, je imela kritika marsikaj povedati na račun njegove dognanosti, kajti ; znano je, da je jezik Solohova precej drugačen od jezika klasične ruske literature, \ da je prepojen z najsočnejšim južnoruskim jezikovnim elementom, da je včasih težko
' Mihail Solohov: Človekova usoda. DZS Ljubljana 1960. Prevedel Dušan Zeljeznov. . |
246 I
tudi v podrobnostih docela jasno zajeti predmetni svet, ki ga avtor prikazuje, tako da je del njegove leksike ,ostal nepravilno preveden. Vendar je v Tihem Donu sorazmerno le manj napak kot v Človekovi usodi, ki obsega vsega skupaj komaj štirideset strani. Seveda si deli tudi po stilu nista enaki; v naši noveli je izraz skrajno skop in ekonomičen, in mnogokje tako občutljiv in subtilen, da ne dopušča niti najrahlejšega odmika od oblike v originalu. Razen tega zahteva od prevajalca, da ohranja ljudsko dikcijo in frazeologijo, kajti pripoved glavnega junaka novele, edinstvenega Andreja Sokolova, je tako živa, jezikovno tako pristna in umetniško tako dovršena, da jo lahko primerjamo le z redkimi stvaritvami ruske literature.
Prav ta dejstva so me nagnila, da sam pozorno bral slovenski prevod, in pri tem so me nekatera mesta tako motila, da sem ga nato v celoti primerjal z originalom.
Pokazalo se je, da pomanjkljivosti precej presegajo običajno mero, ki smo jo vnaprej pripravljeni vzeti nase, če upoštevamo to in ono prevajalčevo težavo, tako da skoraj žalijo avtorja. Od napačno prevedenih izrazov in situacij se prevajalec prebija preko opisanih ali približno ustrezno ixivedanih stavkov in stilističnih ohlapnosti do nerodnega slovenjenja raznih adverbov, členic in voznikov, da o vejicah v njegovem prevodu niti ne govorimo. Tudi je hudo grešil, ko se ni nikjer potrudil, da bi adekvatno podal vzdušje novele in njene podobe, temveč se je v takih primerih zadovoljil s komentarjem in na ta način krepko razrahljal zbito moč avtorjeve pripovedi. Nadalje je Solohov z veliko tenkočutnostjo menjaval čas v noveli od sedanjega na preteklega, prevajalec pa se tega ni dosledno držal, čeprav bi bU to lahko storil brez škode za jezikovno čistost prevoda, in je s tem .pwrusil fimkcio-nalnost tega menjavanja; isto velja za besedni red v stavku. Razen tega so prav kočljiva mesta, ki jih je prevajalec napačno razumel, f>onekod odločilne važnosti za neponarejeno predstavo o toku dogajanja.
Pri opisu zgodnje pomladi v stepi (7) .beremo v prevodu: ... so se dočista razgalili levi bregovi Dona (ogolüis' peski levoberež'ja Dona) namesto: ... se je ogolilo peščeno levo obrežje Dona; pri nabuhle doline in grape (nabitye snegom loga i balki) pomeni loga globeli, kajti v stepi ni pravih dolin. V stavku: Kolesa so se po sami pesti vdirala v vlažni ... pesek (kolesa po samuju stupicu provalivalis'...) je prevajalca zavedel predlog po, ki v tem primeru pomeni do, torej: čisto do peste. Dalje beremo ... opijajoče zadišalo po kolomazu radodarno namazane konjske opreme (degot'kom ščedro smazannoj konskoj sbrui) — ... po olju obilno namazane konjske vprege; in: pod škornji je čofotal sneg (pod sapogami hljupal... sneg) — prej žvrkal ali podobno, vtem ko čofota na pr. raca v vodi. Trhla ladjica (8) je čoln, in genitiva konjev v knjižnem jeziku ne pišemo. Napačno predstavo vzbudi drugi del priredja: Vas se je razprostirala daleč vstran in poleg vasi je bila takšna tišina (Hutor raskinulsja daleko v storone, i vozle pričala stojala takaja tišina,) — ... in na pristanu je bila taka tišina ..., kajti na pristanu je bil zato tak mir, ker je bila vas precej oddaljena. Izraz grenkost gnijočih jelš je preveč abstrakten (goreč'). V očitnem primeru nedoločnega pridevnika rabi prevajalec večkrat določno obliko: Na obrežnem pesku je nedaleč stran ležal podrti, pleteni plot; za vatirane hlače in jopič piše vatene, vaten; dosledno ima pričel (9), kar zveni v ljudskem jeziku papirnato, namesto začel. Razne ruske glagole prevzema iz originala, čeprav imamo v slovenščini drug izraz: Sonce je svetilo vroče (Solnce svetilo gorjačo...) — sijalo; ali:... sta se vrnila k meni (povemuli ko mne) — obrnila k meni. Na zdravje, na široko, na tiho piše prevajalec skupaj; za majhen avtomobilček (malenkaja mašina) bi bilo dovolj avtomobilček. Naširoko zakoračiš (Široko šagneš) pomeni: Ce napraviš dolg korak (10); in: Kjer moram napraviti samo en korak, trikrat zakoračim (Tam gde mne nado raz sagnut'...) — Kjer bi moral napraviti samo en korak. V stavku (11): No, brat, tobak je namočen kot konj ozdravljen in oboje ni nič prida (Nu, brat, tabak mocenyj, čto kan' lecenyj, nikuda ne goditsja) je premaknjen ipomen, ker prevajalec rekla ni razumel: Moker tobak je kot ozdravljen konj — za nobeno rabo. Namesto takih, take, noben, nobene večinoma beremo takšnih, takšne, nikakršen, nikakršne in podobno, kar je za te vrste slog utrudljivo. Drugačno sliko daje prevajalec s sledečim:... trenutek molče brskal z njo (s palico) po pesku (on s minutu molča vodil eju po pesku, vyčerčivaja kakie-to zamyslovatye figury) — za hip je molče vlekel z njo po pesku in risal. U bol'šoj vody pomeni ob veliki vodi, in (12): ... s širokimi možakarskimi prešivi (širokimi, muž&kimi stežkami) — z dolgimi, z moško roko potegnjenimi šivi; ljubaja rabota (13) v stavku:... Grem v tovarno in ljubo delo mi gre hitro od rok je vsako, katerokoli delo. Za rusko vot prevajalec po nepotrebnem uvaja evo. Namesto: ... in z nogami tako opletaš (i takie kren-
247
delja nogami vypisjrvaes) bi rekli: in tako meriš cesto, kolovratiš; in ni mi bilo] do popivanj (sem'ja stala čislom porjadočnaja, ne do vypivki) — ni se dalo več ' popivati (14); ... in živeli nismo slabše od drugih ljudi (žyli my ne huže Ijudej) ; — živeli smo kot ljudje; ... ob tistem času je bil še v sedemnajstem letu; (emu j k tomu vremeni uže sedemnadcatyj god šel) — takrat je bil že v sedemnajstem letu; \ ... srajca na hrbtu in na prsih (na pleče i na grudi rubaha) — na ramenUi in na i prsih; ... zjutraj pa se je pričela stara zgodba (i utrom takaja že istorija) — zjutraj j pa ista pesem.
Odlomek o slovesu na postaji (15, 16), ki ga je avtor oblikoval s tenkim posluhom za najgloblja občutja, je prevajalec najbolj zmrcvaril. To je velika škoda. • Tako piše: ... in oči je imela motne in brez izraza kot prismojeni človek (i glaza mutnye, nesmyslennye, kak u tronutogo umom čeloveka) — kot človek, ki se mu je ' pomračil um; ... z rokami poprijela moj vrat (ruki na moej šee scepila) — z rokami , se me je oklenua okoli vratu; Pridi vendar k sebi (Voz'mi že sebja v ruki) — Obvladaj ] se vendar; Prav tod je meni samemu trgalo srce iz žalosti nad njo in prav tod mi I pride ona s takšnimi besedami (Tut u samogo ... a tut lona s takimi slovami) — j tut v tem iprimeru ni krajevna, temveč časovna oznaka; rabimo jo, kadar hočemo i izraziti hipen časovni prehod k nečemu novemu. Kot klasičen primer za to rabo bi j mogli navesti nekaj vrstic iz Slova o polku Igoreve: Tu sja brata razlučista na breze i bystroj Kajaly. Tu krovavago vina ne dosta; tu pir dokončaša hrabrii Rusiči; ali ¦ tu sja kopiem prilamati, tu sja sabljam potručjati o selomy poloveckyja...; ta tu I prevajajo z mod. inskim tut v časovnem pomenu. J
Najhuje pa se je prevajalec v tem odlomku pregrešil s tem: Nasilno sem ji- i razklenil njene roke in jo narahlo sunil v hrbet. Ponovno sem jo sunil nalahno, toda, < ta moja moč je bila bedasta (Siloj ja raznjal ee ruki in legon'ko tolknul v pleči. ! Tolknul v rode legon'ko, [in ne ponovno!] a sila-to u menja byla durač'ja.) Težko j bi si predstavljali, da je Sokolov sunU v hrbet ženo, ki mu sloni na prsih; v drugem ; stavku, ki je pravo stUistično zmagoslavje in s katerim avtor stopnjuje in po^udarja \ rahlo&t namena Andrejevega sunka, je prevajalec docela osiromašu etični in umet- \ niški učinek izraza, napačno prikazal fizično stanje stvari in po svoje obrnil končno i podobo, rnirak pomeni res bedaka, toda durač'ja sila ne more biti bedasta sUa, pač ^ pa živalska, nora, divjaška sila; z besedo durač'ja je hotel avtor izraziti nasprotje med namenom in učinkom — Rvalas' (17) pri: ... toda časopisni papir se je cefral pomeni trgal. Dalje v istem stilu kot v obeh zgoraj navedenih stavkih ob slovesu: Irina pa je sklenila roke na prsi; ustne bele kot kreda, nekaj z njimi šepeta, gleda \ me, ne smrka, sklanja se vsa nekam naprej (. .. smotrit na menja, ne smorgnet). ; V tem opisu s svojim ne smrka prevajalec si>et groteskno poruši avtorjev težki, skopi '; in pretresljivi prikaz Irine, ko je stala sipodaj ob vlaku in poslednjič gledala moža. j Irina ga je gledala, ne da bi trenila z očmi, ne da bi za hip umaknila oči; in te jxKlobe ; ne gre podcenjevati, kajti taka je ostala Sokolovu za zmeraj v spominu, take se ; spominja v težkih urah svojega trpljenja v ujetništvu, zlasti še, ker mu kesanje j greni spomin. Tu naj še pripomnim, da prevajalec dosledno rabi ustne namesto ; ustnice; v takem tekstu je raba ustne nerodna.
Dalje beremo (18): Samo meni se ni posrečilo bojevati niti leto dni (Tol'ko ne prišlos' mne i goda povojevat') — Pa mi ni büo dano, da bi se vsaj leto dni vojskoval; Jaz pa sem jo ucvrl (Ja i podul) — pognal. Prevajalec piše večkrat hrbet namesto ramena ali lopatic (plečo): ... na levi strani hrbta nekaj škriplje in hrešči (v levom pleče čto-to škripit i pohrustyvaet) — v levi rami ... in hrešči. V stavku (21): Eden ' izmed njih se mi je približal na nekaj korakov, zgrabil za brzostrelko na rami in jo \ snel (odin iz nih, ne dohodja šagov neskol'kih, plečom dernul, avtomat snjal) je prevajalec tekst komentiral in razbil podobo, kajti z izrazom plečom dernul je avtor • prikazal mehanično, vajeno kretnjo vojaka, ki zmigne z ramo, da mu jermen . brzostrelke sam zdrsne z nje; tako si jo sname, ne da bi z roko segel na ramo. Pri: , Zacepetaj, češ, delovno živinče in delaj za naš reich (Topaj, mol, rabočaja skotinka, : trudit'sja na naš rajh) je topaj pogovoren, šaljiv izraz, ki bi ga prevedli s hodi, hajdi; ] o cepetanju tu ni govora, čeprav je v Pretnarjevem rusko-slovenskem slovarju i za topat' naveden samo ta pomen. Za tisti del ruske imiforme, ki ga vojaki nosijo 1 povrh hlač, namreč za neke vrste jopič, preko katerega nosijo pas, bi se prevajalec \ moral držati enega izraza, da ne meša bralca: ...vsi pa smo bili brez plaščev, v j samih vojaških suknjah (in hlačah (22); ... uojašfce srajce so pometali proč, da bi j jih ne ločili od navadnih vojakov (23); ... tudi moštvo pri topovih je bilo prav tako ! brez vojaških srajc. ^
248 \
Iz opisa je razvidno, da je imel Sokolov izpahnjeno ramo, zato mu je zdravnik ni mogel razcefrati, kot pravi prevajalec: ...ti pa si jo tako razcefral (a ty ee tak rvanul) — trgnil, potegnU; V mislih sem, se mu zahvalil (Poblagodaril ja ego duševno) ni mišljena zahvala v mislih, pač pa prisrčna zahvala. Za onegavljenje časa bi büo dovolj samo onegavljenje (kanitel'). Nikakor je odveč v: .. .in ti me nikakor ne prosi (ty menja ne prosi) — lahko bi rekli: nič me ne prosi, nikar me ne prosi. Ruskega pregovora: Svoja rubaška k telu bliže ne bi smeli opisovati z: Vsak ima samega sebe najrajši, saj imamo v slovenščini dovolj primernih rekel za to. Namesto: ... in potegnili te bodo ven za noge samo mrtvega (Ty u menja iz etoj cerkvy ne vyjdes, a vytjanut tebja, kak padlu, za nogi!) bi prevedli: Iz te cerkve mi živ ne prideš, crkovino te bodo za noge potegnili ven! — Brkati jant (mordatyj paren') v tem primeru nemara tudi ni prav brkati fant, kajti mordatyj ni brkat ki paren' tu ni ^ant, morda: rilast tip, pravi rilec, gobec, ali kaj podobnega. Namesto srajce je prevajalec uvedel spodnja rubaška, čeprav je isti izraz že prevajal s srajca; namesto: skopljen konj (merin) bi bilo učinkoviteje: rezan žrebec, skopljen žrebec, in namesto: prikimal je z glavo pravimo prikimal je.
Na str. 24 je prevajalec za stavkom: Ne bo ti uspelo izpustil naslednja oba stavka v originalu (Ja za tebja otvečaf ne nameren. Ja pervyj ukazu na tebja!).
Precej neroden je prevajalcev opis na mestih: ... in pokazal sem na ležečega fanta; ... in sam sem skočil na tega fanta — namreč: vrgel sem se; Končano je bilo z izdajalcem in jezik mu je molel ven poševno (Gotov predatel', i jazyk naboku!) —• avtorjeva odsekana ugotovitev je tu precej razvlečena in razredčena. V stavku (26): ...da bi izkopali grobove za naše že umrle vojne ujetnike (... mogily dlja naših že imierših vojennoplennyh) je prevajalec zamenjal rusko členico že, ki samo poudarja predhoden izraz in jo včasih prevajamo s pa, včasih sploh ne, z ruskim uže. —¦ Ko pravi avtor (27): Brosil ja lopatu i tiho pošel za kust — Spustil sem lopato iz rok in tiho ..., hoče reči, kar tudi potrjuje drugi del stavka, da mora Andrej tiho, neopazno oditi, zato ne vrže lopate. Dalje: Z dlanmi sem zmlel zrnje (Namjal ja v ladonjah zeren) —¦ namel; Mesec dni sem odsedel v ječi za begunce (... v karcere za ix)beg) —¦ ker je pobegnU, ne v ječi za begunce; ... na Bavarskem sem si pri zemeljskih delih nakopal grbo, pa tudi v Turingiji sem bil malo časa (... i v Bavarii na zemljanyh rabotah gorb nažiival, i v Tjuringii pobyl) — sem se krivil od dela, in tudi v T. sem bil; ...pa še lačni smo bili po vrhu do smrti, to pa je še huje. No, in zvečer še jesti nismo smeli (... i k tomu že golodnye ne to do smerti, a daže ešče huže. No večerom nam jedy ne polagalos') — in ne samo na smrt lačni smo bili, še huje. Toda zvečer nismo dobivali jesti.
Ne dovolj točno piše prevajalec (30): Grdo je psoval, kaj vem, nepremišljeno (On materšinničaet po čem zrja) — rekli bi: vsevprek, na slepo. Horošem (31) pomeni dobrem, ne najboljšem (kak u nas v horošem klube). V stavku: iVa mizi pred njimi ... in odprti lonci z raznimi konzervami (Na stole u nüi..., otkrytye banki s raznymi konservami) niso mišljeni lonci, temveč doze, odprte konzerve; rus. konservy pomeni tu samo vsebino konzerve. (32): Popil sem tudi drugega in spet se nisem dotaknil prigrizka, smelo sem stal na nogah in si mislil (VypU ja i vtoroj..., na otvagu b'ju, dumaju) — na otvagu b'ju tu ne označuje Andrejevega telesnega, temveč njegovo duševno stanje; avtor hoče povedati, da se je Sokolov obešenjaško odločil, da izpelje svojo igro do kraja, pa naj velja, kar hoče.
Evo, kaj. Sokolov (Vot čto. Sokolov) nikakor ne zadene pomena vot čto. Primerneje bi büo: Vidiš, Sokolov, ali: Poslušaj, Sokolov. — Izstopil sem iz poveljniške barake (Vyšel ja iz...) je čudno, ko vemo, da je govora o baraki, ne o kakšnem vozilu. V sklopu: Na vsakega je prišel košček kruha, velik kot škatljica (!) vžigalic, sleherni reženj smo natanko pretehtali v roki (.. . každuju krošku brali na učet) hi bilo pravilno: računali smo z vsako drobtino. Namesto superlativa je prevajalec zapisal pwjzitiv: ... bUo nas je tri sto krepkih (čelovek trista samyh krepkih) ¦— najkrepkejših; priganjaška pisarna (šaraškina kontora po stroitel'stvu dorog) je bila dejansko organizacija; za okope navaja obrambne meje (oboronitel'nyh rubežej). In ni mi treba pobegniti samemu (I nado ne odnomu mne bežat') je netočno za: In sam nikakor ne smem pobegniti. Zapravka je bencinska preskrbovalna postaja. Ko beremo: ... popeljal sem ga med ruševine, ga iztresel iz plašča (... vytrjahnul iz mundira), moramo vedeti, da se je to dogajalo junija in da tedaj Nemec ni mogel imeti na sebi plašča. Stilistično in vsebinsko napačno je sledeče: ...meni pa toliko, da mi (!) ni srce poskočilo v prsih (a u menja serdce iz grudi čut' ne vyskakivaat — toliko, da mi ni srce skočilo iz prsi. Tu gre za živčno napetost, ne za veselje.
249
Pri opisu Andrejevega napada na debelega majorja je zašel prevajalec v zagato, iz katere se je malce nespretno reševal. Tako pravi: ... delovno obleko sem zatlačil za naslonjalo zadnjega sedeža, telefonsko žico sem ovU okoli majorjevega vratu in jo privezal z vozlom za kljuko; v originalu pa je za oba prevajalčeva izraza, delovno obleko in kljuko, en in isti izraz, namreč montirovka (... montirovku vbil za spinku zadnego sidenija, telefonnyj provod nakinul na šeju majoru i zavjazal gluhim uzlom na montirovke).
Zaradi napačnega besednega reda je nastala zmeda pri: Preden so se ovedli in pričeli streljati z mitraljezom za avtomobilom (vejica!) sem bil že na ozemlju nikogar in se pentljal huje ko zajec med lijaki. Podobo ko zajec med lijaki je na prvi pogled tako razumeti, da so ti zajci med lijaki nekaj določenega, morda posebno nagli zajci; v resnici pa se med lijaki nanaša na vožnjo Sokolova. Državna nagrada (pravitel'stvennaja nagrada) ne pomeni nič drugega kot odlikovanje. Poleg gostilne in okoli gostilne bi prevedli s: pri gostilni, pred gostilno; tudi v nekaterih drugih primerih, ki jih tu ni vredno posebej navajati, beremo v tem prevodu slov. poleg za rus. vozle, pri čemer je poleg pomensko ožji kot vozle. — Previdno sem ga položil v posteljo ... natovoril moko (sgruzil hleb) — tu je pravilno ravno nasprotno od natovoril, namreč iztovoril žito, kar nam potrjuje tudi poprejšnja navedba, po kateri je Sokolov na poti k silosu z dečkom zavil domov in tovor šele potem odpeljal naprej v silos. Telovadne hlačke (trusiki) so tu navadne kratke hlačke, čeprav so kratke hlače lahko tudi telovadne in navaja Pretnarjev slovar telovadne hlačke za trusiki. — Da bi me tam srečal (vstrečaf menja) pomeni: da bi bil pri meni (46). Seveda, ženske so dvignile krik, ljudje so se razbežali (Baby krik podnjali, narod sbežalsja) bi büo pravilno: Babe so zagnale krik, in ljudje so zdrli vkup.
Za konec bi omeml še: Za sedaj pa še fcoračtm po ruski zemlji (A sejčas poka šagaem s nim po ruskoj zemle). Sokolov ne koraci sam, če imamo v originalu s nim.
Franc Jakopin