OVE Uredništvo: Ljubljana. Tyrševa cesta št. i? Naročnina četrtletno 15 din za pol leta 30 din za vso leto 60 din Posamezne številke 1.50 din V zamejstvo celoletna naročnina 90 din Ljubljana, 6. oktobra 1939. m pTTTTl^ Upravništvo: Ljubljana, Tyrševa cesta št. 17 Poštnočekovni račun: Ljubljana št. 16.176 Rokopisov ne vračamo Oglasi po tarifu Tiska Zadružna tiskarna (M. Blejec) v Ljubljani in vprašanje Sporazum naše finančne samouprave \i mogoče dovolj krepko podčrtali misli zadnjega uvodnika, da jo uredba o Hrvaški banovimi pač ustvarila osnovo in izhodišče za rešitev ma-šega velikega državnega vprašanja, da pa bo treba rešiti še vrsto prevažnih vprašanj, preden dobi državna stavba, res trajne in krepko podstave. Tu mislimo^ na ustavna poroštva za enakopravnost vseli državnih narodov, mislimo na ureditev ljudskih zastopstev, na, medsebojne odnose banovinske in državne uprave, na razmejitev njih pristojnosti, na uveljavljenje demokratičnih načel v vsej upravi in zakonodaji, na poenostavi j nje in demokratizacijo uprave, mislimo seveda tudi na finančno samoupravo banovin in na način državnega in banovinskega finančnega gospodarstva. Ustaviti se moramo tudi pri ugotovitvi tejga uvod-,nika,^ da se da naše osrednje notranjepolitično vprašanje rešiti le z enotnega vidika za vso državo in da pomeni vsako odmikanje od te zahteve rušenje osnovne misli sporazuma in posebej še 'zriajistvo slovenske narodne stvari. T^a vidik vela j .seveda tudi za finančno .stran vprašanja. Načelno se da rešiti le enotno zai vse deje države in v »kladu z vsemi drugimi vprašanji ,ki jih je sprožil sporazum. Tu bodo zadeli državniki, ki so se lotili velike naloge trajnega izmirjenja narodov v državi, na največje ovire >n nasprotstva, vendar je jasno, da velikega narodnega vprašanja, kakor je postavljeno naši državi, ne bodo rešili politiki in gospodarstveniki ttiazhnega formata im kramarske miselnosti in da Se ga ne da rešiti, zgolj računarsko s svinčnikom v roki in s številkami proračunskih postavk. Vsako občestvo, ki se je zavedlo svoje narodne bitno® ti, ,se prizadeva nujno za tem,'da dobi vajeti svoje usode čimbolj v svoje roke in s tega vidika tudi uravnava svoje razmerje do države. Noben zaveden narod ne bo nehal zahtevati neko mi ero samoodločbe na vseh področjih javnega življenja, /a to pravico so narodi krvaveli na bojiščih in tvegali vse in niso vpraševali, ali bi jim utegnilo preveč svobode v enem ali druigem oziru prinesti kaka nova bremena. Da, tudi računati nam je treba in prav škoda je, da nismo, bili doslej boljši' fac unarji, a izhodišče za 'reševanje narodnega vprašam ja ne morejo biti ugotovitve finančnih strokovnjakov. Zanje velja kakor ja vse specialiste, da redkokdaj zajamejo celoto življenja. Priznajmo si vendar, da je gola umi.šl java, da bi bilo mogoče zgolj s Številkami in postavkami preračunov ugotoviti, kako bi vplivala večja ali manjša merti finančne samostojnosti ne gospodarsko življenje in razvoj naroda. Nikdar se ne bo dalo sainio s številkami in s statistiko, izrazili in dognati, kaj pomeni zai neki narod dejstvo, da ima odločilno besedo pri usmeritvi, svojega gospodarstva!. (,a ima upravo svojih davčnih virov in vseh javnih dajatev v svojih rokah, kako vpliva to dejstvo na gospodarsko iniciativnost in podjetnost, na mogočost načrtnega gospodarjenja, na razvoj raznih sposobnosti, na; vzgojo k samostojnosti im samo odgovornost i. Vse to je bilo treba povedati že zato, ker se človeku resnično upira, da bi vedno s številkami prgepričeval ljudi, ki se nočejo dati prepričati' im ne nehaj razlagati in ponavljati svoje pomisleke proti preširoki finančni samoupravi Slovenije. Ti ljudje ne bodo končno odločali, ker te vrste ljudi se niso nikdar v velikih časih odločali, a škodijo vendar mnogo in ovirajo ostvarjenje enotnega javnega mnenja pri Slovencih. Njihovi ugovori so dokaj preprosti a jejo^fiv' i>red|I>osJa,vk- Nekako takole modru-samostr nl PO (:'1J 'Povzame banovima v svojo datnejše finančne vire zase in banovina se bo morala vedno znova bori ti za primeren delež na državnih dohodkih. Tako naziraiijc je seveda načelno popolnoma zgrešeno. Držalo rbi do neke meje le, če bi se od vsega početka sprijaznili z mislijo, da bo odvisno zgolj od uvidevnosti in volje vsakokratne osrednje vlade, kakšno dotacijo bo prejemala banovina iz državne blagajne, oziroma s kakšnimi davčnimi viri bo razpolagala. A taka rešitev finančnega vprašanja bi nasprotovala vsaki resnični narodni samoupravi in bi tam, kjer raste s pravicami tudi odgovornost nasproti državi. Če se postavimo na stališče resnične finančne samouprave, kakor smo jo zgoraj označili, morajo prenehati vsi pomisleki, da bi banovina ne zmogla bremen široke samouprave Vsi tisti, ki danes dvomi jo, ali se delajo tako, kakor da bi dvomili, tla Slovenija manj prejema od države, kakor ji daje, bodo imeli lahko stališče, zagovarjati bodo morali palč tak delež Slovenije pri kritju državnega preračuna, ki bo ustrezal njeni finančni moči. Kako prijetno bo, ko se bomo vsi znašli na eni črti! Da ponovimo: Resnični pomisleki obstajajo samo proti polovičarski rešitvi finančnega vprašanja, s katero pa se ne bi zadovoljili ne fl r v ati, ne Slovenci. Naše skupno prizadevanje mora biti usmerjeno le na pravo finančno samo- bila naselno nesprejemljiva. ' Vsem državnikom, upravo. Vse težave, ki bi izvirale iz realizacije ki delajo danes na sporazumu in trajni ureditvi naših zahtev, morejo biti samo predhodne!. Če države, je pred očrni rešitev, ki bi narode dejan- prejme danes po dogovoru Hrvaška banovima, za sko zadovoljila, Tu sem spada tudi resnična, ne le navidezna finančna samouprava. O resnični finančni samoupravi lahko govorimo tam, kjer se stekajo vsi davki in vse dajatve v eno samo samoupravno blagajno, iz katere potem prejema, državna blagajna svoj sporazumno določeni delež. Pri določitvi tega deleža se'mora upoštevati gospodarska in 'davčna moč prizadetega naroda, oziroma državne pokrajine. Resnična finančna samouprava seveda še ni, da bi morala pobiti popolno finančno samoupravo, ki je mogoča samo tam. kjer obsega samouprava vsa upravna področja, pač pa v našem primeru resnična' finančna samouprava zahteva, da imajo njeni predstavniki svoj odločujoč, vpliv na porabo državnih sredstev na sploh in posebej še za svoje področje. Bistva našega slovenskega, našega narodnega in državnega vprašanja ni razumel, komur še dianes ni jasno, da gre za. uresničenje popolnoma novega pozitivnega razmerja naših narodov do države. To razmerje ne more biti. zdravo in pozitivno, dokler vidijo narodi v državi neko nad njimi stoječo tujo silo, ki jih gospodarsko izkorišča; to razmerje bo pozitivno zdravo šele, kadar bodo nat-rodi videli v državi predstavnika! in vršilca, svoje volje, kadar bodo njeno korist isti 1 i s svojo. Po zaslugi centralizma je nastalo to napačno razmerje narodov do države in dokler bo ta centralizem v kateri koli obliki trajal, ne bodo nehali zgornji očitki in ugovori, pa naj bodo upravičeni ali me. Državljanska zavest se more razviti sam upravljanje področij, za katere je pristojna, tisti delež iz tekočega državnega preračuna, ki ji gre po številu prebivalstva, bi gotovo take osnove za določitev deleža Slovenije, ne mogli sprejeti, a kakor smo omenili, gre t.u. za prehodne ukrepe, kjer se je treba ozirati na posebne razmere posameznih delov države. Niti malo ne dvomimo, da bi take omiovc n c- prisitifli Uilto Iti ir o SJovuni ji, Ivil- dar bi pri izvedbi široke samouprave določevali kvoto, ki bi jo morala naša banovina plačati v državno blagajno. Polna finančna samouprava je cilj, ki se mu lahko postopno bližamo, a važno je, da ne sprejmemo nobene ureditve, ki bi nam zaprla poit do tega cilja, važno je, da je naše načelno izhodišče pri stavljenju slovenskih zahtev pravo. O polmi finančni samoupravi danes lahko samo teoretično razpravljamo. Ne smemo prezreti, dla znašajo vse postavke državnega preračuna za tista področja uprave, ki spadajo v pristojnost banovine Hrvaške, komaj eno tretjino celotnega državnega preračuna, ki odpade na Hrvaško. Že iz te ugotovitve se vidi, da se Hrvati nikdar ne morejo 'zadovoljiti samo z upravljanjem svoje banovine, ampak da bodo hotela imeti odločujočo besedo pri upravljanju državne blagajne in da z uredbo o banovini Hrvaški državno vprašan je še ni dokončno rešeno. Hrvaško vprašanje bo rešeno s slovenskim vred takrat, ko bo rešeno vprašanje dejanske enakopravnosti vseli narodov in vseli delov te države. Izidor Koštrun: Pred novim koledarjem (Nadaljevanje.) Zetek, (i. 8. 1937. — V uvodniku »Slovenca« pod naslovom Resnica brez krinke« očita pisec, da je vtaknila JNS v borbi proti konkordatu svoje nekompromisno jugoslovanstvo v žeji in se obnašala kot najbolj zavržen separatist. Članek sklene, da so zadnji dogodki dokazali, da ni JNS tista, ka-i ere j ugo,sl ovenstvo j e prist no. Sobota, 7. 8. .1937. — V domačih glasovih o »kon-kordatni krizi« beleži »Slovenec«, da »trobi. JNS na umik. trolientač pa da je Banjami n. Torek. 10.8.1937, — »Jutro« ima po dolgem času spet kdaj svoj dan, seveda le v pona,tiskih ali izvlečkih. Iz »Danice« prevzame z očitno zadovoljnostjo napade Joe Matošiča proti dir. Mačku in jih razpreda pod naslovom »Ostra kritika dr. Mačkovega dela«, ne vedoč, da bo že po dobrem letu zaradi sadov tega delovanja dr. Mačka JNS zadovoljna s skromnim kotičkom na volilnem seznamu dr. Mačka. Iz »Delavske politike« pa posname, »Jutro« ne samo z očitno zadovoljnostjo, temveč naravnost z naslado, ki izdaja dolgoletno, s težavo zadrževano togoto, krčevit, toda nepodpisan osebni napad na jeseniškega odvetnika dr. Štempiharja, kakor da bi slutilo, da se bodo pri volitvah čez dobro leto socialni demokrati objemali z JNS. Nedelja,, 22.8.1937. — Ob desetleStnici Rafar elove družbe in za izselniški konigres v Ljubljani napiše dr. Anton Korošec v »Slovencu« krajši sestavek. ki zbudi splošno pozornost. Na zborovanju kongresa pozdravi predsednik družbe, škof dr. Rožman, dr. Korošca kot voditelja slovenskega naroda. Ponedeljek, 23.8.1937. — »Ponedeljski Slovenec » objavlja govor dr. Korošca na Brezjah, iz katerega je razvidno, da odpadniki in izkoreninjenci ne štejejo. Sreda, 25. 8. 1937. — »Slovenec« poroča, na drugi strani o kongresu JUU v Skopi ju v štirih vrstah in o tem, da je vlada dr. Stojadinoviča z ozirom na izgrede v Mladenovcu mirna; to poročilo pa je posnetek članka »Samouprave«. — Na drugem mestu trdi »Slovenec«, da se vozi dr. Vojislav Janjič »po Srbiji z luksuznim avtomobilom finančnega odbora, to se pravi: z avtomobilom kraljeve vlade«. V tej borbi pa je vlada po izjavi ministrov im zastopnikov JRŽ že zmagala. Torek, 31. 8. 1937. — »Slovenec« opozarja* da govori opozicija na cerkvenih dvoriščih. I'z »Samouprave« prenaša pod naslovom »Janjič v ogledalu svojih stanovskih tovarišev« izvleček iz »pisma starega pravoslavnega duhovnika«, med do- mačimi odmevi pa ima pestre beležke: o Titule-sku kot strmoglavljeni veličini, o tem, da je po mnenju gospodarskih krogov okrog »jugoslaven-skega bloyda« nastopilo pO' zaslugi dr. Stojadi.no-vieeve vlade splošno pomirjenje; d tem. kaj porota dunajska »Reichspošt«, ki »je o hrvaških zadevah zelo dobro informirana«, glede mišljenja: dr. Mačka; o:tem. da se senator Pucelj huduje nadi dr. Lončarjevo skupino, in o tem, da imai pe,torna jski dr. Puc predavanja o svobodi. Kakor pravi »Reicbspoisit«, je režim tir. Stojadinoviča prinesel Hrvatom veliko več svobode, koit predhodni režimi, kajti »pod njim diha Hrvaška veliko' bolj svobodno«, vendar po mnenju dr. Mačka to ni zasluga dr. Stojadi,novica, temveč Hrvatov samih. Seveda pa dr. Maček le noče priznati zaslug dr. Stojadinovičevega režima pri tem. Sreda, 1.9.1937. — »Slovenec« podčrtuje ugotovitev ministra Djure Jankoviča, da stoji» tem ljudem (seil. JNS) na čelu Človek, ki že 30 let ne dovoli, da bi se politično življenje razvijalo mirno in normali no«, in trdi, da je s tem mišljen Pera Živkovič. »Slovenec« poroča še, to, da je finančni minister Leti ca v K o toru obljubil državnim uradnikom povišanje plač, Belgrad pai da je postal tudi gospodarsko sreitlišče držav e. Četrtek, 2. 9. 1937. — »Slovenec« trdi, da, je imel I>ivši celjski podžupan Drago Žabkar ob pripotovali ju škofa Gorazda .govor, v katerem je rekel, da so nacionalni in napredni Slovenci prepričani, šli v boj za neodvisno Poljsko, in da bosta. Francija in Anglija odgovorni, če bi ne hoteli pristati na mir, ki je. vzel poljskemu narodu svobodo. S tem pa so Rusi tudi razglasili, tla je ne samo zasedba poljske Bele Rusije in Ukrajine po- sovjetski zvezni državi, ampak tudi nemška, zasedba narodlnopoljskeiga sveta stvar, ki -se ne tiče nikogar drugega kakor Nemčije, niti Poljtikov samih ne in seveda še manj njihmiih zaveznikov — vseeno, č eso ti vezani po slovesnih pogodbah ali ne. Kajti če bi .skušali svojo zavezno pogodbo spolniti, bi postali navadni memirneži, proti katerim bi bilo treba nastopiti. Pa še v drugih pogledih je ta rusko-nemška delitev Poljske zanimiva. Prvič zato, ker je bila razdeljena država, s katero je imela Nemčija še pred pol leita, Rusija pa do zadnjega nenapadalno pogodbo. Dalje zato, ker sta se postavili obe dir-žavi na stališče, da odločata sami glede na svoje koristi, če in koliko imajo majhni narodi pravice •do sa mesilo j n-osl i. Kajti likratu s Poljsko so prišle pod dejansko oblast Rusije tildi baltiške države in sicer v zameno za to, da je Rusija prepustila Nemčiji skoraj vso narodno Poljsko. In nazadinje za to, ker je. Rusija s to pogodbo prepustila Nemčiji slovanski narod, kakor je nekaj dni prej z izročitvijo češkb-slovaškega poslaništva Nemčiji, priznala, nemško zasedbo Češke. Sicer so pa Rusi nasproti baltiškim državam nastopili natančno tako kakor Nemci nasproti Čeho-Slovaški. Zlasti primer Estonske je pokazal, da se stališči obeh diktatur glede neodvisnosti malih držav krijeta. Popolno priznanje zasedbe Čeho-Slovaške je torej natančno na isti ravni in logičen nasledek lastnega političnega dela1 in naziranja. Ta dejstva je bilo treba ugotoviti, kajti dobro bi bilo, da se tudi naši ljudje navadijo gledati na politično dogajanje stvarno, brez vsakršnega hej-slovanskega ali drugega 'idteologičnega občutkar-stva. Bili smo menda res že dovolj iii dovoljkrat eni, da se še kedaj znajdemo v resničnem svetu, ki. se ravna po svojih koristih, ne pa po tujih občutkih. I o rusko-m eniški pogodbi bo Poljska kot ne-odvisna cirztiva, zivelci zazidaj Ic Šc v Ztimicjskih zastopstvih, zgolj .pravno, to se pravi brez poglavitne osnove državnosti, lastnega ozemlja. Tako liudlo ni bila. v svetovni vojni prizadeta nit' Srbija niti Belgi ja. Obema jo ostal vsaj ozek pas last n e dežele. Toda doma je ostal poljski narod1. Boji, ki jih je bil s čudovito hrabrostjo., ko je bila njegova vojska že razbita, mu dajejo pravico do obstanka kot narod'. S lem pa tudi pravico do lastne državnosti. A neunško-ruska zveza? Za koliko je ta trdna in koliko ima poroštva, za trajnost? Delitev Poljske je- obe državi brez dvoma zbližala. Skupno delo je podprlo skupna imperialistična .prizadevamja im jih v dobršni mleri uresničilo. Zdaj so si: Rusi in Nemci postali mejaši. Marsikaj jih druži: celostni državni sestav, 'diktatura, .poudarjanje kolektiva nasproti pravicami eloveka-osebnoisti. A marsikaj' jih tudi loči. Med sorodnimi nar znanji in prepričanji je včasih največ trenja im sporov. I oda vse to je stvar prihodnosti,. Zazda j je rusko-nemško sodelovanje stvarnost, švicarski listi poročajo, da je prišlo na nemško zahodno fronto že nekaj tisoč ruskih letal, -ki so jih Rusi naročili v Ameriki-. Najmanj toliko je očitno, da hočejo Rusi danes okrepiti nemško odpornost. Okrepili bdt> nemško odpornost, toda izjave, angleških in francoskih 'državnikov pričajo, tla ne bodo zlomili odpornosti, dem.kracij. Razen tega. pa priča dejstvo, 'tla nista ne Anglija ne Francija napovedali Rusiji1 vojno, da računata obe državi glede Rusije z različnimi mogočostmi. in iz Amerike prihaja prav te dni važna novica. Senator Borah je izjavil, tla bo Amerika morala skoraj gotovo v vojno z demokracijama Francije in Anglije. To je tisti senator Borah, ki je bil do zadnjega naj hujši nasprotnik »inter-venciomisitov«, to se ‘pravi tistih ameriških politikov, ki so za udeležbo v vojni, to jei tisti senator Borah, ki je bil ves čas svetovne vojne hutll nasprotnik ameriške vojne s takratnimi osrednjimi silami. Na zahodu ni mogoča, bliskovita vojna ne z ene ne z druge strani. S francoske in angleške še precej manj kakor z nemške. Francozi in Angleži pa sicer tudi s svoje strani ne računajo z n jo. Kajti njih zmagoviti: vojskovodja je — čas. Shod JRZ na Jesenicah dne 20. IX. 1939 Za dne 20. IX. 1939 v Krekovem domu na Jesenicah sklicani shod JRZ z dnevnim redom »Naše delo in naši, uspehi za banovino Sloveni jo« in z govornikom: tir. Albinom Šmajdom, bivšimi po- * V letošnji 37. številki smo priobčili dopis »Poglavje o doslednosti«. Vanj so prišle neke pojnote in nenatančnosti. K.er hoče tako naš dopisnik kakor naš list ostati zmeraj resničen in pravičen, ■ priobčujemo podrobno poročilo o sestanku. slauceim dr. Milama Stojadi novica, je odprl predsednik krajevne. JRZ Franc Bertoncelj in dal besedo tako j dr. Šmajdu, k i j e rekel med drugim po,zapiskih, napravljenih sproti, okrog 230 zbo^ rovalcem, od katerih bi bilo kakih 130 takih, k» se štejejo še k JRZ. 100 pa opoziciomalcev vseh vrst im vetrov: Somišljeniki! Nedavni dogodki so mnoge i z-meri vas hudo presenetili, večino pa zadovoljil'1’ Kajti bivša SLS im poznejši slovenski del JRZ z dr. Korošcem na čelu (en sam rahel: Živel!) je bila vseh 20 let sem edina zagovornica tiste politike, da je treba napraviti takoimemovanemu hrvaškemu, vprašanju — konec. La stranka- (ki. jo govornik stalno imenuje SLS in slovenski d!el JRZ, (mi jo bomo pa imenovali le del J HZ) je pripravi,lia za prve volitve v skupno narodno skupščino v letih 1920/21 ustaven načrt na — kakor smo to takrat imenovali — avtonomističnem načelu. aiZradi tega, ker je to napravila, je izšla iz volitev 1919 samo kot relativna: večina. Za ta program so nešteti naši somišljeniki veliko trpeli. Toga programa pa ni postavila SLS + JRZ za taktiziranje, temveč zato. ker smo bili v resnici člen vlade. Slovenci, t. j. slovenski del JRZ, so sporazum odobrili z veseljem. Kako je z volitvami v občinske zastope, parlament in senat? Dokler zaradi mobilizacije mnogo volilcev ne bi anoglo izvršiti volilno pravico, je moje mnenje, da volitev ne bo. Tako je mnenje tudi 'drugih juristov. O tem smo lahko prepričani. Vlada pa skrbi za to, da se obe uredbi izvršita. Vlada ima sedaj tudi zakonodajne pravice. Govornik prebere na 4o Cankarjev sestavek .iz šolskih beriil, ki je bil pod JNS režimom iztrgan iz teh beril in sklene, da moramo v težkih časih združeno poskrbeti vsi za to, da uresničimo besede Cankarja. Kratek plosk nekaterih somišljenikov JRZ. Franc Bertoncelj vpraša, če ima kdo kako vprašanje. Ker takega vprašanja nihče nima, sklene shodi z zahvalo govorniku in navzočnim. Konec ob devetih zvečer. Za pravilnost: dr. Štempihar. -jga prepričam j a. če je hodila SLS + JRZ pri taki svoji politiki svoja pota im svoje usode ni vezala s IISS, s tem ona in dr. Korošec nista prav nič grešila, zopeir slovenski program. Ker smo slovenska, večinska) stranka, nam je ukazovala čast, tla smo sami izbirali svoja pota,. Zato je bilo povsem naše tlelo, če so Slovenci danes približujemo svojemu cilju. Pripravljali simo namreč po našem predsedniku dr. Korošcu to, da je tudi v srbskem vodilnem delu zmagala misel o treh narodih. To je izključna zasluga SLS + JRZ in (Ir. Korošca. On je1 v prvi vrsti pripomogel, da so nastal imeti Srbi psihološki pogoji za to politiko. Nihče, čeprav je naš nasprotnik, ne bo mogel teh oko 1 nositi zanikati. Nasprotno, potrebna je hvaležnost, priznanje; ne smemo iskati’ voditeljev izven slovenskega naroda. Tednik »Slovenija« je objavil pred kratkim ne dovol j resničen sestavek; o tem. da bi bila tukajšnja J KZ zahtevala razširitev prenosa kompetenc na Slovenijo šele na vzpodibuido jeseniške opozicije. Mi pa nismo o tem sklepali šele 5. IX., kakor je poročal ta tednik, temveč že 1. lx. 1939 in prvi v Sloveniji. Ker je »Slovenija« drugače resnicoljuben lisi. pričakujemo, da bo to svoje poročilo popravila. (Medklic dr. Štempiharja : Se bo zgodilo!) Oni, ki so dne II. dieccmhra k938 glasovali — vseeno, v kateri skupini, zi!'; seznam dr. Mačka, se morajo danes povpraševati: Kje imamo, g. d'r. Maček, mi, sedaj Vašo podporo? Kje so sedaj naše pravice, enake hrvaškim? la pod pora in te pravice so pa nam drugih zavarovane; po naših ministrih v vladi, ki porošfvujejo. da se bo prenos kompetenc izvršili. Take so bile osnove politike SLS + J KZ in predsednika dr. Korošca. Ne spodobi se opoziciji, da bi od nas večinske stranke, zahtevala, naj razlagamo pravi značaj naših potov. \ politiki je dtostiikrat tako, da imata dva isti cilj, toda različna pota. Da odgovorim tudi »Hrvatskemu dtaeiv-skemu dnevniku . ki nam je naša pota v letih 1929 in 1935 očital, pravim, da pridemo mi na fileti tudi čez Lesce, ne samo čez Poljane. Kakršna so pa naša pota bila in kakršna je bila njihna podoba; slovenskega programa in misli pa nismo nikdar izdali. Sedaj sklenjena pogajanja so se končala z dvema uredbama. Prva je tista o banovini Hrvaški. Nastalo je novo ozemlje iz dveh bivših banovin in nekaterih okrajev v drugih banovinah, če pa kdo misli, da so se na to novo ozemlje že prenesle kompetence ali da ima ta nova banovina že svoje finance, se moti. To se bo vse šele zgodilo. Druga, uredba pa je tista o prenosu kompetenc na diruge banovine. Banovinski odbor J KZ je v ta. namen ustvaril dve komisiji: politično, za sestavo uredbe o banovini Sloveniji, finančno, da preučuje vire za finančno kritje banovine Slovenije za izvrševanje njenih kompetenc. Če nimamo sedaj še nič takega kot Hrvati, nismo zato nič na slabšem. Če še v nadalje nemoteno delujemo kot dos lej in če imamo obljube g. Cvetkoviča, da bo eimprej ustanovljena banovina Slovenija, potem vemo- tudii, tla ne bodo naši voditelji1, ki nas vodijo že 20 let, ničesar opustili. Vedeti pa moramo tudi, da jih moramo prav vsi podpirati. aZlivaliti se moraimo tir. Korošcu. Druge Slovence pa prosimo, naj nam vendar pustijo pravico, da si svojega voditelja sami izbiramo izmed onih, ki so za nas trpeli in bili tudi v konfinaciji. Naj nam oproste, če se 'ega držimo. Kdo pa je v letih 1932 do 1935 najbol j trpel. ne mi iz SLS + JRZ? Ali so bili mogoče najbolj preganjani tisti iz drugih strank? Zato nas ne sune biti sram teh preganjanj. Nas iz JRZ pa tudi ni treba biti strah, kaj bo sedaj iz JRZ. V JRZ smo stopili iz taktičnih razlogov, bili smo pa ^edno, smo in bomo vedno SLS. Potrebno je. da vemo, katere stranke so odobrile sporazum. Na seznamu — govornik je rabil Vedno izraz: lista (dr. Mačka, so kandidirale tri skupine: KDK, srbska UO in JNS. Pogajanja so sc vršila najprej v 1‘arkašiču in sporazum v Fair-kašiču je bil napravljen med KDK in srbsko ^družen oopozicijo. Potem pa sta se pogajala le se dva pogodbenika: Cvetkovič in KDK po dr. Mačku. Po priobčit v.i sporazuma so od srbskih strank odklonile sporazum:. RS, DS in JNS z izjemo levega krila DS. Dr. Lazi Markoviču ni bilo Priznano, da zastopa v vladi RS. Odobrila pa je sporazum kot edina srbska stranka SKS z dr. Ga» 'nloviicem, katerega delegat dr. Čubrilovic je Opazovalec Slovenska politična misel Vsak narod ima po svojem značaju, po svojih talentih in po svojem okolju tudi politične cilje im ideale. Naloga politikov je, da, narodu te politične cil je kažejo in tolmačijo. Pri tem ne mislim toliko na politične zahteve od dmeva v dan, ampak na tiste velike cilje, ki jih ni mogoče doseči v tednih ali letih, za katere se morajo večkrat boriti celi rodovi in pokalen jaL Veliki narodi so si o teh velikih političnih nalogah popolnoma na jasnem. Njihovi politični voditelji oblikujejo take zahteve v jasnih programih, drugi javni delavci ustvarijo o celi, stvari tio podrobnosti izdelam inauik, im počasi se vsa javnost naravnost prepoji s programom, tako tla ga uidi vsak najmanjši čiloveik zavedno skuša uveljaviti. Tak program seveda ne more biti nikaka izumetničena stvar, ampak mora odgovarjati tistemu, kar je res od Boga postavljeni cilj narodovega političnega stremljenja. Zato politični voditelji narodu sicer lahko postavijo za nekaj časa napačne cilje, lahko tudi, za neka j časa odtnaknejo pravi cilj, vendar je to za trajno nemogoče. Počasi narod izpregleda, tla je za prave cilje ogoljufa ni n obsodi zmotne voditelje. Podzavestno v edino široka plast narodova čuti pravi politični program, če se ga tudi, jasno me zaveda. Zaradi tega je zanimivo opazovati, kako se ta narodni čut z močjo pojavi, kadar voditelji v prav celem obsegu dosežejo s postavljenim programom soglasnost s tem občutkom množic. Tak primer smo lahko opazovali v slovenskem javnem življenju okrog leta 1935. Takrat je ta soglasni cilj in splošno odobreni program slovenskega naroda zajel vse množice in premagal tudi vise trdne pregraje političnih strank. Videti je bilo. da med Slovenci ni več strank, ampak da je samo politično zaveden slovenski narod strnjen za svojim voditeljem, z jasnim ciljem in neomajno voljo do zmage im s pripravljenostjo najhujših žrtev. Ni večje sreče za. narod, kakor, če najde v odločilnih trenutkih v usodnih dneh voditelje, ki se res jasno zaveda jo končnega cilja narodovega političnega prizadevanja in so za vsak korak popolnoma na jasnem, ali je v skladu s tem končnim cilje mali ne, tako da jjm tudi ni treba napraviti nobenega koraka niti trenutek prepozno. O politiziranju »Trgovski list« piše pod naslovom »Preveč politiziranja«. da se pri nas z veliko gotovostjo in v velikem obsegu govori o političnih vprašanjih in da se s tem ljudje odvajajo Oti dela in ovira konsolidacija razmer. Sestavek sicer ni posebno logičen, če pravi na isto sapo. dia pač ljudje zmeraj mnogo politizirajo, kadar ni znala dobra politika usmeriti njihnega prizadevanja v pozitivno stran iin če trdi, da bi bilo to prav lahko dosegljivo, če bi naši vodilni delavci znali izrabiti dane priložnosti. Kajti v tem pirmeru bi mogli pač ljudje na koristen način »politizirati«, to se pravi uveljavljati svoje zahteve in potrebe. Škoda torej v »politiziranju« samem, ampak v slabem, nepodprtem, meosnovanem politiziranju. Kajti ljudje bodo zmeraj politizirali, v napetih časih bolj, v mirnih manj, in če bodo politizirali slabo in s tem zgubljali čas, tedaj seveda ne zadeva krivda njih samih, ampak tiste, ki jim ne dajo priložnosti in imogočosti, da bi »politizirali« dobro. Kdor misli ali trdi kaj drugega, ta je pač ostal na ravni tiste fevdalno-reakcionar n e dobe, ko so se oblastniki nad vse bali »politiziranja« ljudskih množic, ker so čutili, da jim to politiziram j e spodjeda njihno samozvano moč in tla bo treba dati ljudstvu nekaj pravic. Zato so tudi tako radi govorili, da se ljudje s politiziranjem odvajajo od koristnega tlela, pri čemer so pač najprej mislili na tlako, ki se je seveda »politizirajočim« kmetom zdela popolnoma odveč. Sicer pa zavzema »Trgovski list« malo pozneje v istem sestavku popolnoma pravilno stališče, ko pravi: Vsakdo želi in hoče vedeti, kako se bodo končno rešila vprašanja, ki jih je postavil sporazum. Da ,pa se zbudi končno zanimanje ljudi za ta vprašanja, je potrebno, da se ljudem tudi nekaj pove, kako sc bodo ta vprašanja rešila in da se vsaj v skromni meri omogoči ljudem nekakšno sodelovanje. Če se n. pr. govori. ,|a se j-*, tudi položaj Slovenije na novo uredil, če se poroča o komisijah, ki naj izdelajo načrt za to .novo ureditev, potem je treba o tein ljudem tudi nekaj povedati in poskrbeti, tla bodo mogli vsaj po svojih zastopnikih ipri tem delu sodelovati. To je tudi potrebno zato, ker se bodoča ureditev države ne tiče le ene skupine v narodu in le enih ljudi, temveč vseh in ta resnica se mora spoštovati. Samo od vodilnih javniih delavcev je zato odvisno, če se bo ljudstvo zainteresiralo za dobro politiko in za koristno politično tlelo, ki bo nadomestilo sedanje n epi od n o polit izira nje. Je pa še cela vrsta drugih vprašanj, ki bi mogla vzbuditi zelo veliko zanimanja javnosti, samo če bi se tej omogočilo in dopustilo, tla pri reševanju teh vprašanj sodeluje. Vsako teh vprašanj bi zainteresiralo drugo skupino ljudi, da bi z razgrnitvijo vseli teh vprašanj bil zainteresiran ves narod. Zunanja trgovina. javna dela, zboljšanje kmetijstva, socialna vprašanja, kulturno delo, povsod je prilika, da se proži ljudem možnost sodelovanja im jih s tem odvrne od praznega politiziranja h koristnemu delu. Seveda pa je treba pokopati naziranje, kakor tla bi bilo ireševanje teh vprašanj privilegij nekaterih. Torej, ljudje naj le politizirajo, toda njiihno politiziranje naj bo plodovito. Če pa zmeraj ni, jih samih ne zadene krivda. Pouk zaradi zgube časa in odvajanja ljudi od dela pa naj ne gre na tiste, ki »preveč politizirajo«, ampak na tiste, ki so krivi, da je politiziranje postalo prazno besedovanje, namesto da se uveljavijalo v koristnem delu. Vrhovno sodišče v Ljubljani Te dni -smo vendar kedaj dobili vrhovno sodišče v Ljubljano, namreč tisto sodišče, ki je bilo zadnja stopnja v naših, slovenskih pravdnih zadevah, ki je tudi sadilo dejansko samo v naših zadevah, kajti za, dalmatinske stvari je obstajal poseben zbor sodnikov. S tem je konec najbolj brezmiselne naprave, ki si jo je samo misliti mogoče, tla so se namreč morali voziti naši slovenski sodniki, naši slovenski odvetniki, naši pravico pni sodišču iščoči ljudje in njiline priče v hrvaško mesto, kjer so šele mogli dobiti v zadnji ston-njl rešitev popolnoma slovenske pravde. Da je ta brezmiselnost ne samo mogla nastati, ampak se tudi vzdrževati dvajset let, za to se lahko zahvalimo malotni protislovenskosti onih in prav tako malotnii nesposobnosti im neodločnosti! drugih ljudi iz naše srede. Pri tem je pa treba ugotoviti, da smo tudi sedaj dobili to sodišč ©samo zaradi tega, ker so medtem dobili .Hrvatje svojo samost o jnosit in s tem samodejno potegnili dalmatinske sodnike »stola sedmerice« v svojo najvišio sodno stopnjo in ker so hkratu povedali, tla rabijo zase uradne prostore, v katerih so delali slovenski najvišji sodniki. Četudi je sicer sovisnost med ustanovitvijo banovine Hrvaške in slovenskega vrhovnega sodišča dovolj očitna, jo vendar treba to še posebej poudariti, da ne pride kedaj odkodorkoli kdor koli pa začne govoriti o »zaslugah«... Očitki slovenski politiki »Jutarnji list« navaja vsebino političnega pisma, ki ga je poslal vseuč. prof. in bivši minister dr. Andrej Gosar nekaterim javnim delavcem in v katerem podaja svoje misli o ureditvi slovenske banovine, in pristavlja: Gotovo Hrvatov niti malo ne zanima, kako si bo Slovenija uredila svoj državnopravni položaj in razmerje dn osrednje oblasti. Toda eno je pozabil gospod dr. Gosar, da bi namreč omenil v tem pismu, da so bili Slovenci za časa 20letnega boja Hrvatov za samostojnost na nasprotni strani, zastopajoči tezo unitarizma tako dolgo, dokler je šla ta teza na škodo Hrvatov in njim v korist. Ko ugotavlja dr. Gosar, da Slovenci danes nimajo velikega vpliva v osrednji vladi, pozablja, tla so Slovenci imeli dve desetletji v osrednji vladi tudi na hrvaškem področju mnogo večji vpliv, kakor bi ga po svojem številu smeli. Pri vsem tem prizadevanju Slovenije, kako si bo uredila svoje stvari doma, se ne sme pozabiti, da današnji položaj banovine Hrvaške ni padel Hrvatom kot zrelo jabolko v naročje, ampak po dvajsetletni borbi in brezprime.rn.ih žrtvah. Hrvaški list misli pri tem seveda na m, da sta bili obe stranki, ki sta imeli v zadnjem času pri volitvah med Slovenci največ glasov, unitaristični, JNS prav talko kaikor JRZ. »Samouprava«, glasilo JRZ, je še prav zadnje čase pisala o slovenskem. hrvaškem in srbskem plemenu. Hrvati hočejo popolno finančno samostojnost »Hrvalsko j edinstvo« od 50. p. m1, piše pod na-slovom. »Banovina Hrvaška morai limeti svojo finančno samostojnost;«: Po podatkih »Gospodarske osnove hrvaškega vprašanja« je dala Hrvaška in Slavonija od leta 1919 do 1939 6 Omdlijurd dinarjev v skupno blagajno, a od tega je porabljenih za potrebe državne uprave na Hrvaškem 30 milijard dinarjev. Drugih 30 milijard je odšlo v druge Jeraje in od tega velikanskega zneska denarja niso imeli naši kraji nobene koristi. Kliko je bilo v tem pogledu pri nas, to smo mi že dovolj,krat obrazložili in z natančnimi številkami podprli. Zanimivo pa je dalje, kalko gleda hrvaški lisi na fiinančno samoupravo: Po navadi se razume pod finančno samostojnostjo, da pobira banovina vse svoje dohodke, da ona razpolaga ne samo z vsemi svojimi davki, ampak tudi fondi, državnimi podjetji, monopoli itd., in da od svoje imovdne odstopa po nekem ključu del svojih dohodkov za skupne zadeve. V prenesenem smislu pomeni to. da nima nihče drugi pravice, da nalaga državljanom banovine Hrvaške dajatve in bremena, kakor banovina sama. Če se namerava v tem smislu rešiti finančno vprašanje, nam doslej ni znano. Če bi se pa banovini prepustil samo določeni del dohodkov, kar bi pomenilo z drugimi besedami, da bi ostali državni skupnosti na razpolago vsi n e izročeni dohodki, s katerimi si ona razpolagala in jih nalagala po svoji volji, tedaj je taka rešitev za nas nepotrebna in odveč. Če ima nekdo drugi pravico, da obdavčuje državljane in ua druge načine jemlje denar, takrat se ne more govoriti o finančni samostojnosti. Tudi dozdaj je, da omenimo, savska banovina kakor tudi druge imela davke in neke posebne vire dohodkov, in prav tako tudi občine, ali nobenemu ni prišlo na misel, da bi one kot take imele svojo finančno samostojnost. Kakor vidi jo naši bralci, je to natančno isto stališče, kakor smo ga mi zastopali glede Slovenije od prvega dne. Le da bi bila pri nas takšna delna finančna samonp.ra.va še vse bolj jalova glede na posebni gospodarski ustroj Slovenije. Vsaka nepopolna 'samouprava bi nosila v sebi klice centralizma in neenakopravnosti. To smo na-tačneje že večkrat razložili, zadnjič v sestavku »Sporazum in j ugoslovem« v 36. številki od 8. letošnjega septembra. Morebiti bo primera v tem pogledu na jbolj pod učna. Recimo na primer, da bi se prepustili dohodki iz poljedelstva banovinam, dohodki od železnic in pošt pa pridržali za skupne namene. V tem primeru bi bila na primer Hrvaška dejansko na dobrem, kajti kmetijstvo je pri njej donosno, železnica pa so celo deloma pasivne in tudi pošta ne donaša1 kdove kaj. Pri nas bi' pa pomenila, takšna razdelitev dohodkov finančni in gospodarski polom, kajti slovensko poljedelstvo je malo donosno, medtem ko so dohodki od železnic in pošt veliki. Za. nas bi torej bila samo taika razdelitev dohodkov, da bi bili za primer dohodki iz kmetijske panoge centralizirani, dohodki od železnic in pošt pa prepuščeni samo- janez Kocmur: Brez naslova (Nadaljevanje.) Zavadil je bil visoke rasti, vitke postave, sploh lep mož. Prvi moj vtisk je bil, da je bohem, čeprav skrbno oblečen. Rahle nepazljivosti pri perilu so izdajale, da je prepuščen tuji oskrbii. Slovensko je govoril pravilno, z nekoliko štajerskim naglasom, da bi komaj najostrejše uho zasledilo v njem Čeha. Svobodnih nazorov je prišel navzkriž s svojim župnikom in škofom. Slekel je kolar in se preselil v Ljubljano, ko mu je bil prej dr.Tavčar zagotovil službo pri »Slovenskem1 narodu«. Plača ni bila si jajna, in dasi boljša od kaplanske, vendar premajhna za življenje v mestu. Stanovanje, majhno sobico, mu je dal brezplačno Tavčarjev pri jatelj, pek Jean Schrey, v svoji hiši v Gradišču. Največ sva govorila ob najinem prvem srečanju pri Jurčku. Pred razstankom je dejal: »Vi in vaši prijatelji ste med prvimi, ki niste napeljevali pogovora na intimnosti.« Mislil je na Prepeluha in Karla Linharta, ki sta se tudi cesto sestajala z njim. Naj mu dam govorki samemu v zgoščenih besedah: »V tukajšnji družbi je preoblečen duhovnik nemogoč. Purgarji gledajo nanj kot na izvr-žek. Skoraj najbolj taki, kise postavljajo s svojo svobodno miselnostjo. Še Tavčar gleda name nekako zviška, kot moj dobrotnik, ki mu moram biti hvaležen. Še bolj vzvišeno prezirljiv je Malovrh. V preoblečenem duhovniku vidi vse razuzdanca, ki se ga je ogibati, posebno na javnem prostoru. Kar je pri njih razumljivo samo ob sebi, je pri nas vlačuga rstvo, pa naj si ni najmanjšega razloga za to. Najbolje se počutim v družbi, kjer sem neznan. Na primer tukaj, med preprostimi delavci. Nekateri so me pač spoznali; od začetka so me opazovali nekam zvedavo, sedaj pa ne več. Življenje kot laik sem si predstavljal vse drugače, kot enakopraven v družbi. Resnica me upravi, da bi, na delno finančno samoupravo sploh mogli pristati. Ker pa centralisti seveda spet ne bi bili zadovoljni s takšno razdelitvijo, ko bi morali kedaj oni doplačevati, sploh ni iz te zagate drugega izhoda kakor popolna finančna samouprava. Mislimo torej, da bi govorili jasno in se ne bi šli več slepih miši. Edinstvcniki ne bodo nikoli priznali take samouprave, da bi morali oni za banovine doplačevati. Avtonomisti pa prav talko nočemo, da bi mi doplačevali za druge. Edini izhod je torej popolna finančna samouprava, samo ona nam je poroštvo, da ne bo več trenj iin ne čuta in zavesti, da je ena pokrajina zapostavi ja na v korist druge ali drugih. Mali zapiski Zanimiva strankarska grupacija Dne 3. X. t. I. je objavil »Slovenec« sledečo novico: »Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, predsednik senata dr. Anton Korošec, 'pravosodni minister dr. •Laza Markovič, prosvetni minister Boža Maksimovič in minister za gozdove in rudnike dr. Džafer Kuleno vic so konferirali o političnih razmerah v državi in so soglasno sklenili priporočiti svojini političnim prijateljem vzajemno sodelovanje na terenu v vseh političnih in krajevnih zadevali.« Ker so našteti politiki zelo izrazite politične osebnosti z učinkovito preteki ostjo, bo nova politična grupacija, ali morda celo stranka, imela zelo izrazit značaj. Protezne delavnice v Ljubljani po 20 letih Za slovenske invalide imamo v Ljubljani, pro-tezno delavnico. Blagoslov centralistične vladavine se najbolj vidi, če navedemo iz resolucije slovenskih invalidov, v kakšnem stanju so te delavnice po dvajsetih letih nacionalne skrbi za naše invalide in po dvajsetih letih — plačevanja invalidskega davka:. Takole jih opisuje resolucija, ki jo posnemamo po »Vojnem invalidu«: 9. Protezna delavnica v Ljubljani je zdaj v prostorih, ki so prej podobni hlevom, kakor ortopedskemu zavodu. Ni čakalnice, ni sprejemne sobe. invalidi, ki se jim delajo proteze, morajo na hodniku čakati slečeni itd. Zdaj p« je mestna občina ljubljanska tudi te prostore odpovedala in je s t. aprilom 1940 protez-na delavnica na cesti. Nikjer, kjerkoli smo pogledali za primerne prostore za protezno delavnico, nismo takih mogli najti. Povsod bi adaptacija in selitev slabi ogromno denarja in zopet je nevarnost, da ne dobi odpovedi čez kakih par let od lastnika poslopja. Zanimiva dejstva 1. oktobra je spet podal angleški mornariški minister Winstou Churchill v angleškem radiu poročilo o pomorski vojni1. Naj žarnimi vej ša. je gotovo dejstvo, da niso zadnji teden nemške podmornice potopile niti ene angleške ladje. V ce- lem je doslej angleška mornarica zdržala za, 150 tisoč ton več v Nemčijo namenjenega blaga, kakor so ga nemške podmornice potopile. Vojna z letaki Angleži so preplavili Nemčijo z milijoni letakov. ki jih mečejo nji lini letalci na nemško o'zem-Ije. Glede na ta način vojskovanja piše: v švicarskem tedniku »Die, Weltwoche« stalr častnik generalnega stožera: Angleški letalci se zadovoljujejo, bog ve na podlagi katere napačne presoje nemškega ljudstva, s papirno vojno, la teden so spet metali letake, katerih besedilo nam je sporočil radio, ki pa je imelo spričo vojaških uspehov nemške vojske kaj malo mamljivega. Visekalko je škoda za vsakega mladega letalca, ki bo zaradi talki h otroci j sestreljen. Kakih vojaških predmetov menda ne iščejo izven ozke fronte, kjer priznava celo italijanski tisk v na j višji meri sposobnost francoskih letalcev. Morebiti hoče pripraviti C hamberlain s to svojevrstno letalsko vojno NeittCe do tega, da bodo tudi metali letake nad Anglijo, ko začnejo napadati. Zdi se nam, da je to velika zmota. Zlasti, ko se, kakor na Angleškem, toliko zanašajo na učinek blokade, st je treba biti na jasnem, če bo ta učinek nastopil, da bo pripravil nemško vojskovod-stvo do vojskovanja z naj brutalnejšimi sredstvi —• kajti žal daje vojna zgodovina popoln dokaz: iz razlogov človečnosti ni še nobena velika država zgubila vojne. Navsezadnje se pozablja zmeraj tisto vojno sredstvo, ki vodi do naj hitrejšega in najizdatnejšega uspeha. Preskrba v Nemčiji O prehrani in preskrbi v Nemčiji poroča »Die Weltwoche«: Živilske nakaznice, ki so se izdale s 25. septembrom, še ne poroštvujejo posamezniku, da bo tudi dejansko prejel živila, ki so na njih navedena. Živilska nakaznica določa sauno zgornjo mejo, čez katero ne sme nihče nič dobiti. Pa tudi ta zgornja meja je nizka. Za kruh znaša 2.4 kile, za meso pa samo pol kile na. mesec. I od to polovic koiile pa je razumeti ne morebiti isarno meso, ampak meso s kostmi. S to ure* d it'j j o je k upo val e c močno odvisen od mesarjeve dobre volje. Najbolj se čuti pomanjkanje maščob. Na teden se dobi največ 332.5 gramov olja, masti ali mlečnih izdelkov na osebo. Od teh maščob se jih lahko dobi 270 gramov na mlečno in 62.5 gramov na sirno nakaznico. Brez nakaznice se dobe samo krompir, sadje, sveže sočivje in ribe. Rib pa vsaj v zahodni Nemčiji zaradi blokade ni več dobiti. Nova oblačila in čevlje je mogoče samo dobiti, kdor namesto prisege izjavi, da a m n rloma '.ftajvčf* samo še eno obleko in en par čevljev. Pri tem se računajo tudi športne obleke ali gorski čevlji kot drugi par itd. Mila zelo primanjkuje. Vsak ga 'dobi samo majhen kos na mesec. Kos brilnega mila mora žaleči za pet mesecev. Vsak zaveden Slovenec naj bo naročnik »Slovenije"! ! je razočarala.« Razmišljal je tudi o psiholoških razlogih tega dejstva; a naj je razglabljal kakor koli. zaključek je bil vedno enak: plehkost družbe, ki ga je imela zgolj za privlačnost. Z Aškercem se nista razumela. Občevala sta le mulo časa prve dneve. Soglašala sta, da ju ima frakarija za manjvredna. To tudi med njima ni moglo ustvariti tesnejših vezi. Skupaj bi se še bolj spominjala tega, bi še bolj obračala pozornost na sebe. Enake tečaje potiska trenje v nasprotne .•smeri. Drugače je le pri močnih naturah. »Aškerca grize zavest ponižanja,« je dejal. »Mož je visoko inteligenten, energičen in delaven : misel na preziranje ga pa ubija. Že po naravi, sam svoj, postaja še bolj svoj ©glaven, zadirčen in ne-zaupen. Sedaj se je še sam začel ogibati družbe, postal bo popoln samotar. To sc pozna tudi v umetniškem ustvarjanju, ki gre očitno navzdol. Liberalna družba skrbi sama. da prihaja anatema do veljave ...« V socialnih vprašanjih je bil slabo podkovan. Jezil se jo na bratovščine, ki da so samo sredstvo za dosego političnih ciljev. Lavantinski škof, Mihael Napotnik, da je pametnejši od Jegliča, dasi je tudi on nestrpen. Pripovedoval je o dveh kaplanih, ki se z njima ni razumel zaradi njune hlinjene pobožnosti. Sledita da kranjski navadi, prirejajoč neprestano razne pobožnosti. Kje je to bilo, se ne spominjam več; šematizem lavantinske škofije za leto 1902. ga ne izkazuje, prejšnjih pa nimam pri roki. Mogoče je mislil na kaplane pri več farah. Nekoč, ko je bil navzoč tudi Prepeluh, smo govorili o Kreku. O njem je dejal, da »se mu zdi veren; postal pa da bo ateist, če se bo še dolgo ukvarjal z družbenimi vprašanji«. Imel ga je za resnega, viteškega nasprotnika. Tavčarju da je zanesenjak, Malovrhu pajtreadkritež, ki bi slekel duhovniško suknjo, če ^n$mu .MJs^agotovljen obstanek. On sam je sodil/, da .ha’potem postal nemogoč iz razlogov, ki priijskajp k tHMp tudi njega in Aškerca. Neki večer je kazal pismo dr. L v gen a Lam-peta. naslovljeno nanj. Pisal mu je bil že prej nekoč. vabeč ,ga nazaj v naročje svete Cerkve. Zavadil ni verjel, da mu piše iz lastnega nagiba:, kakor je stalo v pismu; prepričan je bil, da je to storil na željo škofa. »Nikoli!« je dejal. »Rajši se obesim.« Vendar je bil. kadar je govoril o tem. nekam zamišljen. Neki večer je Saitz zastonj čakal nanj. Bilo ga ni že več večerov. Čez teden dni pove, da, mn je pisal iz samostana, menda v Banji Luki. Prosil ga je, da naj stopi k njegovi bivši gospodinji in mu pošlje, njegove stvari. Bilo je le nekaj robcev in nogavic. Pisal je tudi: »Hi,er bi n ich Keller-meister; ich fiirchte, dass dais zu meinem Ungliick vvird.«* To in nagli odhod brez slovesa, je pričalo, da je odšel kar čez glaov, boječ se popolnega poloma v ozračju malomeščanske družbe. iz Bosne je odšel kmalu ne vem kam na Češko ali na Moravsko. Prišedši tja, se je spet oglasil Saitzu, spominjajoč se prijetnih ur v njegovi družbi. Iz kratkera pisma je vela tiha resignacija v svojih nadal\iprevara,nega moža. Pozneje je postal predstojnik bogoslovskega semenišča v Mladi Boleslavi. Da je mož bil darov it in delaven, dokazujeta njegova obsežna (najpopolnejša) Češko-slovenski in Slovensko-nemški besednjak, izšla leta 1910. v založbi J. Otta v Pragi. Naj pridam, še gledališke igralce, dasi to poglavje še ni pri kraju. Ti so bili deležni še večjega preziranja; toda iz čisto drugih razlogov. Gledališka doba je trajala samo šest mesecev, in da bi igralci čez polletje ne bili brez vsega, so prejemali pozimi samo polovično plačo. Ta, že tako pičla, je zadoščala, komaj zui n a j,skromnejše životarjenje, pa še to le, če je igralec razen oder-skega bil tudi življenjski umetnik. * >Tukaj sem kletar: bojim se,