Splošno sodimo, da je bil najhujši požar v Ljub ljani 28. junija 1774. O tem požaru se je že mnogo pisalo. Tu navajam, kar piše istodobnik v frančiškan skem diariju v Kamniku (Diarium qualibet die occur- rentium. Neoerrectum Anno 1752). 1774. 28. junija pred praznikom sv. Petra in Pavla je od dveh popoldne divjal v Ljubljani strašen požar, ki je 14 ur trajal in pokončal hiše in cerkve: v ribi škem predmestju (in suburbio Piscatorum) 60 in več, v mestu pri semenišču (t. j. jezuitskem), v Rož nih ulicah, v okrožju sv. Florijana, na Starem trgu 66, semenišče, veliki kolegij razjezuitov, akademijo ali gimnazijo, veliko cerkev sv. Jakoba, cerkev sv. Flo rijana in sv. Rozalije v sredi hriba pred gradom le žečo. Nepopisna je škoda v cerkvi sv. Jakoba zaradi lepih slik (elegantes picturas), dragocenih zvonov v obeh zvonikih, v knjižnici, ki je bila vredna 60.000 gold., in v drugih zasebnih hišah tega mesta, ki je v sedmih (popravljeno po drugi roki: v treh) letih po vrsti trikrat bilo z ognjem kaznovano. Ta požar, ki je 14 ur trajal, je tudi še sem in tja v tem delu mesta zanetil ogenj, ko so iskre pod pepelom oživele. V teku tedna je po pogašenem ognju v mestu še štirikrat gorelo na drugih krajih zavoljo neskrbnosti ali pa nesreče. Ta ogenj pa je bil, hvala Bogu, precej v kali zatrt in zato brez škode. Nastal je ogenj, kakor pripovedujejo, ker je neka starka cvrla ribe na sirovem maslu za goste, ki so prejšnji dan obhajali svatovščino v Krakovem. Ko je namreč nesrečna žena vtaknila mokro žlico v vrelo sirovo maslo, da bi ribe obrnila, je skočil plamen v dimnik in na slamnato streho, ki se je segreta po solnčni vročini vnela in je zaradi vročega vzhodnika vžgala tudi sosednje hiše. Plamen je zavoljo silne sape preskočil Ljubljanico in vnel streho semenišča, potem obližje sv. Florijana, potem bolj oddaljene hiše in cerkev sv. Rozalije v gozdu tako, da so bila vsa mestna poslopja v največji nevarnosti. Ljudje, preplašeni in od strahu drhteči, so bežali iz mesta na bližnje hribe in griče do Šent Vida, boječ se zlasti, da se ne bi vnel smodnik na Gradu, ne pognal vsega mesta z ljudmi vred v zrak, ali pa zaradi velikega zračnega pritiska ne porušil vseh hiš. NAJHUJŠI POŽAR V LJUBLJANI VIKTOR STESKA 240 KRONIKA