Razne stvari. Iz domačlh krajer. Imenovanje. Naraestnikom pl. Taubenberga v deželnem Solskem svetu je imenovan dr. Manger vitez pl. Kirchsberg. On poroča v deželnem šolskem svetu o upravnih in gospodarskih rečeh. Promocija. Na graSkem vseučilišču je bil promoviran doktorjem vsega zdravilstva g. Rihard Karba, rojak iz Ljutomera. Iz pošte. Poštna upraviteljica Terezija Mank v Kloštru pri Laškem je prestavljena v Kraubat. PoStna upraviteljica Eleonora Križan v Gornjih ZreCah je prestavljena v Wegschaid. Oče g. Friderika Emicb, profesorja na tehnični visoki šoli v Gradcu, Peter Karol Etnich je nagloma v Konjicah umrl. V Radgoni je utnrla železninarjeva soproga Ivana Halbarth. V Gotovljah pri Celju je umrla nadučiteljeva soproga gospa Marija Šumljak roj. Topolnik, v 26. letu starosti. Sprevod se je vrSil v nedeljo, dne 25. t. m. ter ga ie vodil njen sorodnik gosp. profesor Ivan Vreže iz Maribora. Za prvo porotno zasedanje v Mariborn 1. 1903 je izvoljen predsednikom porotnega sodišča dvorni svetnik in predsednik okrožaega sodišča JRobert Greistorfer in kot njegovim namestnikom deželnosodni svetovalci dr. Franc VovSek, dr. Ign. Pevetz in Anton Morokutti. Iz šole. Nadučitelj pri Sv. Duhu v Lučah je postal definitivni učitelj pri Sv. Andreju v Slov. goricah gosp. Alojzij M a j c e n, šolski voditelj v Narapljah definitivni učitelj pri Sv. Duhu nad Ptujem g. Anton Pesek, kot učitelj pri Sv. Kungoti je nameščen g. Ivan K a v 6 i č, prov. učitelj pri Dev. Mar. v Polju; kot učiteljica t Teharjih dosedanja supleatinja gdč. Barb. Sapanek, v Artičah dosedanja suplentinja gdč. Olga Mazi. Mariborske novice. Dne 25. t. m. se je uprizoril v Narodnem domu Finžgarjev narodni igrokaz s petjem »Divji lovec». Dvorana je bila polna slovenskega občinstva, ki je občudovalo spretne igralce in se radovalo nad lepim petjem. — Prihodnjo nedeljo, dne 1. iebr. je v Narodnem domu ples za gospodo. Igrala bo godba bosanskega pešpolka št. 2 iz Gradca. — Dne 27. t. m. je začelo goreti v kleti trgovca Cepe v dravski ulici. Trgovskemu učencu se je po nerodnosti užgal bencin. Požar se je hitro pogasil. — V Mariboru je ta mesec desetkrat začelo goreti. Ljudje se norčujeio in se vpraSajo: Ali je že danes bil ogenj? Stvar pa je pravzaprav resna in bi trebalo bolj paziti kot se je dosedaj. — Ruski kružek nameravajo si ustanoviti mariborski Slovenci. V vseh večjih mestih že imaio ruske kružke, samo Mariborčani so se še le sedaj začeli zanimati za jezik naših mogočnih bratov. Zeleti je, da se ta misel kmalo uresniči ter da se jih veliko oglasi k temu predavanju. — Soproga narednika Demel je padla 21. t. m. tako nesrečno po tif -riican, da je takoj umrla. Rajnaje. bila v L>~o lovljenem stanju...--tenapusti Stiri majhne otroke. — V^pfetek popoldne se ie ustrelil v Mariboru-^ffletni trgovski pomočnič Jožef Langthaler. Ob 7. uri zvečer ga je že drugi posnemal. Ustrelil se je 171etni brezposelni Maks Likavec. — V petak zjutraj ob 8. uri je zgorelo poslopje posestnika Jakoba Riedl v Pobrežju pri Mariboru. Posestnik je bil sicer zavarovan, ker pa ni plačal zavarovalnine, katere rok je potekel s koncem lanskega leta, se ne ve, ali mu bode zavarovalnica izplačala zavarovalnino. Iz sodne dvorane. Zaradi javnega nasilstva je bil obsojen 15Ietni fant, Pšeničnik iz Tragučove, na 6 tednov težke ječe, poostrene s postom vsak teden. Obsojeni je pil s svojim bratom in sestro v gostilni El. Herič v Mariboru. Ko se ga je malo nalezel, je začel razsajali. Policaju, ki ga je hotel zapreti, se je ustavljal ter ga psoval. — 24 'etni Matija Dvoršak od Sv. Jakoba v Slov. gor. je dobil 6 tednov ostrega zapora, ker je svojemu gospodarju pokradel jabolk v vrednosti 20 K. — Na tri mesece težke ječe je bil obsojen ;191etni Rudolf CrrovSek, rojen v Spod. Polskavi, ker je z nožem zabodel v Framu delavca Antona KriStof. Tečaj za mizarske mojstre v Gradcu traja od 3. febr. do 14. marca. Poufiuje se od 1. do 6. ure. Javiti se je pri mizarski zadrugi v Gradcu, kjer se je že več mojstrov in pomočnikov oglasilo. Proglašen za mrtvega. Na proSnjo Julijane Jančič, posestnice v Sp. Dupleku, se je začelo sodnijsko postopanje, da se proglasi njen mož mrtvim. Imenovani je baje utonil 16. septembra 1901 v Dravi. Kuratorjem je postavljen Karoi Pečar, posestnik v Spod. Dupleku. Vesti o izgubljenem naj se naznanijo do 15. maja 1.1. kuratorju ali pa c. kr. okrožni sodniji v Mariboru. V Vuhredu je umrl dne 26. t. m. po dolgi mučni bolezni veleposestnik g. Franc Pahernik. Pokojnik je stal vedno ob strani svojega slovenskega naroda ter se rad potegoval za zmago slovenske stvari. Njegovo dobro srce in njegove darežljive roke so bile daleč na okrog znane. Mnogo občin in društev ga je imenovalo svoiim častnim udom. Najlepši spomenik pa si je postavil ranjki s krasno farno cerkvijo, ki bo njegovo ime oznanjala še poznim rodovom. Pokoj njegovi blagi duši! Vojaške vaje za poljedelce. Toliko rezervisti, kolikor nadomestni rezervisti v vojski in domobranstvu, ki morajo letos na vojaSke vaje, smejo, ako so vinogradniki, iti na vojaške vaje Sele me3eca avgusta. Tozadevne prošnje naj se tekom meseca marca ulagajo na prislojna okr. glavarstva. Roparji. Posestnikov sin Alojz Kovačič iz Gorišnice v ptujskem okraju se |e peljal 7. t. m. okoli 9. ure zvečer iz Maribora proti domu. Ko se je peljal skozi gozd pri Sv. Miklavžu, so ga napadli trije moži. Prvi je hitro prijel konja za uzdo, druga dva sta ga pa prijela ter mu preiskala vse žepe. Oropala sta mu trideset kron ter so potem vsi trije izginili v gozdu. Roparji so bili našemljeni, zato jih napadeni ni poznal. Orožniki roparje pridno iščejo. Ogenj. V sredo, 15. jan. t. 1. okoli polnoči ie nastal požar pri posestniku Andreju Matjašiču v Slovenji vasi na Hajdini. Pogorelo je gospodarsko poslopje, hlevi, vozovi, krma, stelja, konjska oprava ter vse polisko in drugo orodje. Zivino so komaj rešili. Skupne Skode je 3700 K, a revež je bil zavarovan samo za 1200 K. Pomagajte nesrečniku! — V noči od 22. na 23. t. mes. okoli 2. ure zjutraj je začel goreti Skedenj posestnika Jož. Stoper p. d. Adam v Oplotnici. Ogenj se je tako hitro razširil, da je zgorelo gospodarsko poslopie in veliki del hiSe, čeravno \e bilo večji del vse zidano iz opeke. Zgoreli so tudi vsi vozovi ter shranjeno seno in živila. Škode je okoli 3000 kron, ki pa se bo vsaj deloma pokrila z zavarovalnino. Ptujske novice. V Bregu je umrl 21. t. m. vpokojeni strojevodja in hiSai posestnik Tscharitsch. — Dokler traja huda zima, se ne bo v I. razredu ljudske sole poučevalo, ker majhni otroci preveč trpe od mraza na potu v šolo. — Brez sledu je izginil Franc Osenjak, ki je bil v ptujski bolniSnici v službi. — V četrtek. 22. t. mes. se je posestnik Fr. Fras tako napil v neki gostilni, da je zgubil mošnjo s 1390 kronami, katere je hotel naložiti v posojilnici. — Pri tukajšnji sodniji je zaprt Franc Šegula iz Sakošaka, ker je vino kradel. — Jo že imajo, ono zvito žensko, ki je izvabila ptujskemu Simonu Hu- terju 80 K, češ, da jo |e poslala ueka gospodinja iz Sv Bolfenka na Kogu, katero Huter dobro pozna. Sleparica se imenuje Ida PleterSek iz Koga. Sedaj mora v Ormožu premišljevati staro resnico, da nifi ni tako skrito, da bi ne postalo enkrat očito. Iz Sv. Jurja na jnž. žel. Lansko leto jih je umrlo pri nas 124 in sicer 61 moSkega in 63 ženskega spola v skupni starosti 3552 let in pride povprečna starost na eno osebo 28 let, 7 mes., 16 dni. Umrli so v sledeči starosti: do 1. leta 33, 5. 1. 37, 10. 1. 3, 20. 1. 0, 30. 1. 3, 40 1. 1, 50. 1. 6, 60. 1. 6, 70. 1. 9, 80 1. 14, 90. 1. 9 in do 100. 1. 3. Celjske novice. Občni zbor »Rinke« vršil se je v nedeljo, dne 25. prosinca v sejni dvorani Nar. doma. — Predstava delavskega podpornega društva se bode vršila v nedeljo, dne 15. svečana, ne 8. svečana t. 1. Preložili so isto vsled proSnje celjskih slovenskih trgovskih uslužbencev, ki priredijo dne 8. svečana ples. — Celjski mestni oftetje so odklonili proSnjo okrajnega zastopa za prispevek k zgradbi brvi čez Savinjo pri Grenadirju. >Siidmarki« v Gradcu pa dovolijo vedno enoglasno po 100 K, nemara da se bo hitreje sezidal nemški most do Adrije. — V nedeljo, dne 1. svečana 1.1. je predstava v Narodnem domu. Dprizorila se bo veseloigra «Pri belem konjičku*. — Dne 8. svečana t. 1. prirede slovenski trgovski sotrudniki pod pokroviteljstvom gosp. Peter Majdič-a na korist »Dijaškemu domu» prvi trgovinski plesni venček. Z veseljem pozdravliamo to misel, kar nam služi kot dokaz, da se naSi trgovski nastavljenci zavedajo narodne dolžnosti, in nadejamo se, da se bode venček, za katerega dela pripravljavni odbor velike priprave, gotovo častno in gmotno izvrSil. Zelo okusna vabila so se že razposlala. Iz Bnč pri Kozjem. Dne 23. jan. 1.1. se ie vršila v občini Buče - Vrenskagorica volitev v novi občinski odbor, pri katerej sta se pokazali dve stranki, ki sta si tnočno nasprotovali. V okolici Vrenskegorice, ki meri dobro tretjino cele bučke fare, je stopil na čelo g. Jurij Božiček, veleposestnik v Vrenskigorici. Druge Bučenarje pa je vcdfl župan in nekdanji vrl narodnjak, ki pa sedaj trobi v nemškutarski rog. Zadnja leta je med pristnitni Slovenci uradoval le nemSki. Sedaj je propadel ter upamo, da bode sedaj nemSkutarjenja konec. — Kaj pa njegovi pristaSi? Dobili so par glasov iz Vrenskegorice. Koj v početku volitve je sprevidel Vah in njegovi pristaSi, da je najbolje, 6e poberejo kopita in odidejo z volišča. — V občini Buče-Vren&kagorica je prav malo ljudi, ki bi znali pravilno nem3ki, na prste lahko vse seStejemo. Pa nekateri so se navzeli posilinemške kulture od svojega župana. Vah Je hotel Vrenskogorico potisniti v nemškutarski žakelj. Seveda se mu to ni posrečilo, čeravno se je zato veliko trudil Miha Žučko, mlinar in posestnik ter strasten pristaš Vahove slranke. Pa mi se ne bomo dali od njih učiti in komandirati. To smo pokazali na dan volitve. — Slava vrlim volilcem iz Vrenskegorice! Konjiška čitalnica je dobila po tolikih prošnjah in rekurzih vendar enkrat gostilnisko koncesijo. Gostilna se bojda odpre s 1. februarjem. Izmed ogrskih Slovencev. Iz Petanc se nam piše: Zopet smo prejeli lepo število knjig od sledečih vrlih rodoljubov: g. Franc Zacherl, učit. v Ljutomeru, g. Martin Čagran, urar v Ljutomeru, g. Janko Ozmec, učit. na Cvenu, g. M. Kocuvan, Joficijal v Ljutomeru, č. g. Anton Srabočan, kaplan v Ljotomeru in gosp. dr. Cnloupek, zdravnik v Ljutomeru. Bog plati! Vsem delavcem narodnim slava! — Hvaležna na vek jim bo očetnjava! Vranski okrajni zastop \e imel lansko leto 29. grudna sejo. Okrajni proračun, ki je v sledečih Stevilkah podan, se je odobril. Skupna potrebSčina 17.750 K. Za pokritje se vzame iz blagajničnih ostankov 2029 K, najemnina letuSke mitnice 660 K, prispevek k darilom za bike 160 K. Sklenilo se je soglasno pobirat 32% priklad na vse direktne davke (razen osebne dohodnine) po 46.566 K = 14.901 K, s čemur se dobi proračunjena pctrebščina 17.750 K. — Na podlagi predloženih preudarkov se je dovolilo sledečim občinam pobirati občinske priklade na vse direktne davke (razun osebno dohodnino) za 1. 1903: <irajska vas, Gomilsko in Polzela po 60%, Št. Jur ob Taboru 45%, Sv. Jeronim 32%, Braslovče od zahtevanih 85% = 60%, Marija Reka od zahtevanih 100% = 60%- — Na užitni davek so se dovolile občinske priklade za Braslovče, Reko in Gomilsko po 20% ter se je vzelo na znanje pobiranje 15 % priklad v občinah Grajska vas, Polzela, Št. Jur in Sv. Jeronim. — Občini Vransko se je dovolila podpora 200 K za napravo <;este in mostov na Videm. — Za zgradbo železnice od Polzele skoz Vransko na Kamnik se je na predlog okrajnega odbora dovolil prispevek 1000 K, pa okrajni odbor se je pooblastil, da sme ta prispevek do 1500 K zvišati, ako bo treba. Občini Sv. Jurij ob Taborn se je dovolila ena tretjina podpore k stroškom popravka Gorjakove brvi, Pondorskega in Dragarjevega mostu. Občini Grajska vas se je v poplačanje prisppvkov za šolsko stavbo dovolil najem posojila 1600 K. Žitne cene. V Mariboru: 100 kg pšenice 16 K 80 v, rži 14 K 80 v, ječmena 13 K 40 v, ovsa 14 K 40 v, koruze 14 K 60 v, prosa 15 K 40 v, ajde 17 K 40 v, fižole 20 K. — N a D u n a j u: 50 kg pSenice 7 K 72 vin., rži 6 K 90 vin., ovsa 7 K 37 vin. Šadne in druge cene v Mariboru. 1 kg jabolk 26 do 40 v, hruške 24 do 36 v, 1 kg krompirja 6 v, čebula 16 do 20 v, česna 50 do 56 v, 5 jajec 40 v, 1 kg sira 30 do €4 v, surovega masla 2 K do 2 K 80 v, 1 I. svežega mleka 18—20 v, posnetega mleka 10—12 v, sladke smetane 40—56 v, kisle smetane 56 do 64 v, 1 kg kumina 1 K do 1 K 10 v, hrena 40 do 50 v. Sejmi na Spod. Štajerskem meseca svečana. Arnovž 24., Brežice 14, PiSece 19., Videm 3. in 23., Celje 3., Sv. Jurij ob juž. žel. 10., Kostrivnica 3., Teharje 23., Žalec 14, Gornjigrad 6., Sv. Jurij ob Ščavnici 3., Sv. Duh pri Ločah 24., Konjice 9., Buče 16., Sv. Filip v Veračah 23., Kozje 24., Sv. Peter 5., PilStanj 9., Laško 24., Trbovlje 3., Jarenina 3., Rače 14., Podplat 16, Rogatec 24., Sevnica 14., Slov. Bistriea 24., Zgornja Polskava 19., Ponikva 14. Cerkvene stvarl. Rečica v Savin. dolini. Minulo je 7 let, odkar se je v tukajšnji župniji obhajal sv. misijon. Letos se je po priskrbi našega 6. g. župnika obhajal od 18. do 25. prosinca t. 1. zopet sv. misijon. Vodili so ga preč. gg. misijonarii od Sv. Jožefa tik Celja. Ljudstvo se je v polnem številu vsak dan marljivo vdeleževalo lepih, podučljivih in spodbudnih misijonskib govorov ter tudi z veliko vnemo prejemalo svete zakramente. NaSa župnijska cerkev je bila vsak dan napolnjena. Ganljiva pridiga je bila v petek popoldan, katero so govorili pre6. g M. Klančnik v spravo z Jezusom. Marsikateri, ki je imel že več let sovraStvo s svojim bližnjim, je šel k njemu v spravo. Prečast. gg. misijonarjem bodi prisrčna zahvala za ves njihov trud na prižnici in spovedniei. Njih nauki, ki so jih nam jih vcepili, nam ostanejo neizbrisni v spommu in daj Bog, da obilo dobrega sadu obrode. Ker jih za vse to ne moremo nikoli dovolj poplačati, naj jim Bog tisočero poplača. Kaj sledi iz tega sv. misijona? Iz tega sv. misijona sledi: Rečica 8e ni zrela za liberalni jarem, čeravno prihaja nekaj liberalnih časopisov semkaj. Duhovniške vesti. Provizorjem na RemSniku je imeiiovan 6. g. Franc M a n d eliček, kaplan istotam. Poročilo o duhovniških spremembah v zadajem listu je treba popraviti tako-le: č. g. Ivan J e 1 š n i k iz St. Martina pri Slov. Gradcu v Rajhenburg, Rudolf K o c i p e r iz Št. Ruperta nad LaSkim v Griže. Driištrena poročila. Za Ciril-Metodovo družbo je nabral pri zborovanju »Kmet. bralnega društva« v Gor. Radgoni g. organist Jan. Girič K. 1720. Nadalje Mohorjani župnije Sv. Juriia ob ŠS. 2 K in č. g. Kunee, župnik 4 K. Hili darovi za družbo vednega češčenja: Svetinje 13 K 48 v, Ormož 8 K 60 v, Belevode 1 K 20, Brežice 35 K, Sromlje 10 K, Zabukovje 6 K 50, Artiče 12 K, Tebarje 45 K 50 v, Zreče 50 K, Negova 5 K 80 v, Sv. Lovrenc v Slov. gor. 34 K, Ana Sorko 2 K 40 v, Koprivnica 15 K, Sv. Miklavž pri Ormožu 16 K 10 v, Rajhenburg 43 K, Makole 30 K, Spodnja Polskava 7 K 40 v, Misijonska hiSa sv. Jožefa pri Mariboru 20 K, Sv. Marjeta niže Ptuja 50 K, Sv. Janž na Dr. polju 18 K. Za dijaško kuhinjo v Mariboru so darovali naslednji p. n. dobrotniki: Štrakl Mat., rač. rev. 10 K, T. E. kot kruh sv. Antona 2 K, Posojilnica v Makolah 130 K, M. LendovSek, župnik, 10 K, Koser, poštar 2 K, okrajna hranilnica v Slovenjgradcu 50 K, Martin Meško, župnik, 10 K. Sv. Jurij ob Sčavniei. Nekaj prav veselega Vam moram poročati glede naSega društvenega gibanja. Zopet imamo na razpolago za naše shode in veselice šolske prostore, kiso gotovo najprimernejši v te namene. Krainemu Solskemu svetu je vsak mladinoljub gotovo hvaležen. Na Svečnico, 2. svečana tedaj v šolo. Kaj pa bo? Bralno društvo bo imelo svoj občni zbor, a mladenisko-dekliška zveza pa skupen večji shod s petjem in govori. Mladeniči, dekleta, pristopajte k zvezam, ne bo vara žal. K bralnemu društvu pa vabimo posebno tudi može. Pridite torej k občnemu zborovanju in pristopite k društvu mnogoštevilno. Ako ima društvo vestne ude, more gotovo dobrodelno delovati v prid dobre stvari. V nedeljo dne 15. svečana pa nam bo naša mladeniskodekliška zveza priredila pošteno zabavo za smeh in kratek čas z igrama: »Vaški skopuh« in »Zakleta soba v gostilni ,pri zlati goski'«. Gotovo ste tudi v Mariboru radovedni, kak t6 to bo. Vam bom pa tudi o tem poročal. lz Sv. Bolfenka pri Središču. Bralno druStvo v Sv. Bolfenk pri Središču je imelo dne 18. t. m. občni zbor. Udi so si izvolili sledeči odbor za leto 1903: Andrej Lihtenvalner, predsednik; Marija Vrabl, tajnica; 6. g. Ivan Zadravee, blagajnik; Ognjeslav Rubin, knjižniCar; Anton Novak, Lovrenc Dajčbauer, Franc Pevec, Anton Podgorelec, Jožef Munda, Tomaž Gregorinčič, Franc Vrabl, odborniki. Udov se je vpisalo takoj prvi dan 59 in upamo, da še se jih mnogo vpiše. —' Hvala Bogu, naše druStvo res napreduje. Društvo je naročeno na same dobre časnike, t. j. na «Slovenca», «Slov. Gospodarja», «Našega Doraa», «Dom in Svet», ¦ Domoljuba*, »Uradni list> in «Domovino». Naročili pa bodemo Se več dobrih časnikov in lepih knjig za poduk, zabavo in kratek Cas. — O priliki zborovanja darovali so nam naši vrli udje razen udnine precej lepo vsoto postranskega denarja, za kar se tem potom vsem prisrčno zahvaljuje odbor. Bralno društvo pri Sv. Križu na Murskem polju izreka povodom svojega glavnega zborovanja dne 18. t. m. prisrčno z b^alo svojim podpornikom, kateri so: č. g. Ma^, Strakl, računski revident v Mariboru; 6. g. Jakob Kosi, mestni kaplan v Celju; g. Ludovik Lederhas, profesor v Ljubljani; gosp. dr. Franjo Rosina, odvetnik v Mariboru. — Društvo je imelo 71 udov in sedaj se kaže še lepši napredek, ker je razun starih udov pristopilo še preeejšnje Stevilo novih udov, samih lantov. Pri poročilu knjižničarja se je izprevidelo, da se bode moralo letos vefi novih knjig nakupiti, ker stare so že skoro vse prečitane in v ta namen uljudno prosimo še druge gg. rojake križevske kake podpore. — V novi odbor so izvoljeni sledeči gospodje: predsednik Franc Stuhec, posestnik v Logarovcih; podpredsednik Josip Weixl, župnik, odbornik Josip Mihalič, kaplan; tajnik Jakob Stuhec, kmetski fant v Starivesi; blagajnik Jožef Rep, posestnik v Logarovcih; knjižničar Jožef Kosi, kmetski fant v Logarovcih; odbornik Jožef FarkaS, kmetski fant v IljaSevcih. Eatol. polit. drnštvo v Konjicah je sklenilo 15. februarja prirediti veliko slavnost o priliki 25 letnice papeStva Leona XIII. Kolikor se je dalo na tihetn zvedeti od slavnostnega odbora, delajo se velike priprave; posrečilo se je pridobiti izbornega slavnostnega govornika iz Maribora, gospodi pevci in tudi kmečki fanti se pridno učijo peti, spretne moči se vadijo v deklamacijah itd. Ze sedaj opozarjamo vse ude, katerih društvo šteje 283, kakor smo slišali na občnem zboru. — Društvo je izvolilo sledeči odbor za 1. 1903: Anton Muc, župan, prvomestnik; Simon Pozeb, župan, namestnik; Karol Kumer, tajnik; Marko Žičkar, blagajnik; Franc Napotnik, knjižničar; Jur Šibanc, blag. namestnik; odbornika sta: Jakob Klinc in Janez Bezget; namestnika: Ignac Potnik in Franc Flis. Razun Prihovljana Franc Flis so vsi možje Konjičani. Zabvala. Slovenska Matica v Ljubljani je poslala kat. slov. izobr. društvu v S t udencih pri Mariboru 34 knjig, za kar se društvo tem potom najprisrčneje zahvaljuje. Dal Bog obilo posnemovalcev! Iz drogfih krajev. Eoliko je Slovanov? L. Niederle piše v »Slov. Pfehledu«, da je Slovanov 137 do 138 milijonov in sicer Rusov 95,165.025, Poljakov 18,764.353, Cehov 8,639.347, Lužičanov 108.884, Slovencev 1,252.680, Srbov in Hrvatov 8,107.131, Bolgarov 4,850.000. Vseh Nemcev pa je baje 85,793.000. Eaterih je več? Ob zadnji ljudski štetvi so našteli v Avstriji 9,170.00 Nemcev 5,960.000 Cehov, 4,260.000 Poljakov, 3,380.000 Rusinov, 1,190.000 Slovencev in 710.000 Hrvatov ia Srbov. Slovanov je tedaj 15,500.000, Nemcev pa samo 9,170.000. Ako bi priSlo do splošne volilne pravice za drž. zbor in do svobodnih volitev, bi sijajno v državnem zboru zmagali Slovani. Slovanov je tretjino več kot Nemcev, četudi z Nemci potegneio ltalijani (730.000) in vse ostale neslovanske narodnosti. Nemci se boje Boga in pa pravičnega volilnega reda. Zvest pes. Divji lovci so ustrelili v Št. Lovrencu na Gornjem Štajerskem lovca Pettera. Našli so ga še le dva dni, a njegov pes je ležal ves čas v najhuišem mrazu zraven trupla. Drugi Pompej. Ob reki Sorino, nedaleč od Poaapeja so našii sledove nekega drugega od Vezuva podsutega mesta, ki je več stoletij pred Pompejem bilo podsuto. Vlada je odredila izkopavanje. Čudna smrt. Med vožnjo na železniski progi BudimpeSta—Reka je predkratkim igralo nekaj potnikov karte. Med igro so se sprli. Posestnik Kardosje zaklical: >Ako ni res, kar trdim, naj me takoj zadene kap.« V istem trenutku se je zgrudil mrtev. Radi bčere. Bilo je pred par dnevi, ko je na neki ogrski železniSki postaji neka stara kmetica se drenjala mej potniki in se konečno postavila k železniskemu stroju. Poklicala je strojevodjo ter ga obdarila z eno krono. Strojevodja je vprašal starko, zakaj mu je dala krono. »Pazite«, reče starka, »da se vlaku nič ne zgodi, ker v njem potuje moja hči.« Tako je zlato materino srce. (vospodarske drobtlnlce. Onoj in gnojenje, (Da«e.) Bolj kot se pomeša fosforova kislina z zemljo, bolj vpliva. Sočivja so za fosforovo kislino posebno hvaležna, tem se ž njo najbolj gnoji. Detelji se že pred setvijo močno s fosfvrovo kislino gnoji in se spravi ista globoko v zemljo. Tem rastlinam z njih globoko segajočimi koreninami samo površno trošenje le malo hasne. Na hmelj fosforova kislina ugodno vpliva* Tudi predivo od rastlin, od katerih se to prideljuje, postane vsled gnojenja s fosforovo kislino boljše. Na travnikih, katerim primanjkuje fosforove kisline, gnoji se s početka 8 to nekaj močneje, dokler se zemlja takorekoč z isto nasiti, na to pa vsako leto le toliko, kolikor se je je vsako leto s košnjo odtegnilo. Večje množine fosforove kisline na travnike trositi, je potrata. Trsje je tudi navadno za fosforovo kislino hvaležno in vpliva ta tudi na dobroto pridelka. Pri rigolanju natrosi se je nekaj več, da je zaloge za več let, pa pozneje trosi se je Je toliko, kolikor se je z vsakim letnim pridelkom odtegne. Isto velja glede drevja. Drevju je najbolje, da se trosi gnojilo posebno pod kapom krone, ali da se superfosfat v gnojnici topi ter v luknje pod kapom krone vliva. Za 1 in 2 prostora, katerega zavzema kap krone, računi se po 50 gr fosfata. Kdor z gnojnico drevju gnoji, naj vendar nikar ne pozabi na fosfat. S samo gnojnico, ki ima večinoma le dušee in nekaj kalija, pa zna drevje le pokvariti. Pri sajenjn drevja se istotako kakor pri rigolanju za vinograde več fosforove kisline v kakoršni si bodi obliki nasiplje, da itnajo rastline dalj časa zalogo. Zgube se pri fosfo rovi kislini ni treba nikake bati, kajti zemlja jo močno drži. Pri gnojenju drevja naj se fosforova kislina podkoplje, kajti sama po sebi ne gre lahko v globoeino. e) Kalij. Tudi 8 kalijem se gnoji s početka močneje, da se zemlja, ki ga tudi dobro zadržuje, takorekoč ž njim napoji, da se doseže najvišja rodovitost, pozneje se ga pa le toliko trosi, kolikor se ga vsako leto s pridelki zemlji odvzame, tako, da je zaloga kalijeva v zemlji takorekoč vedno enaka. Kalijeva gnojila se najbolje obnašajo na pešeenih in močvirnih tleh, najmanj pa še na glinastih, ki imajo že od narave precej kalija. Pri žitu in pesi se gnojenje s kalijem ne obnese baš najbolje. Zato se gnoji s kalijem na polju v kolobarju bolj sočivju in deteljam, ki so za njega najbolj hvaležne. Gnoji se pa tedaj ž njim tako močno, da ga poslej preostaja onim rastlinam, ki sledijo. Krompirju, pesi itd. se ne gnoji neposredno s kalijem, kajti posebno pozno gnojenje z istim zna celo škodljivo vplivati. Na polju 8e torej v kolobaiju glede gnojenja s kalijevimi solmi vpoštevajo posamezne rastline, ki so posebno hvaležne za istega. Stalnim rastlinam pa, ki tudi mnogo kalija rabijo bodemo pa tega vsaj toliko trosili, kolikor ga 8 pridelki jemljemo, da ostane zemlja tudi v tem oziru vedno pri enaki moči. V krmi je razmerje med fosforovo kislino in kalijem 1:5. Na peščenih zemljah, ki imajo itak malo kalija, bi bilo treba torej travnikom v tem razmerju gnojiti. Hmelj je za kalij sicer tudi hvaležen, toda snovi kalijeve soli niso za njega ugodne. Tudi trs in pa sadno drevje je navadno za gnojenje s kalijem hvaležno. (Dalje.)