Otroci, lahka
perverznezev
»Jasnovidka« mrtvemu napovedala srečo
ŠtTb

ST. 64 ■ LETO 63 - CELJE, 14.8.2008 - CENA 1,25 EUR
Wellness parku Laško
v četrtek, 21.8. od 14. ure!
Glasbi gost: Peter Januš!
nnki z Novim tednikom in Radiem Celje
Odg<»vufr>3	NT Tdii^ruCvtm
Franc Pangeri tapri cesto
Dr» Alenka Skaza Trop o salmonelozah
Ufeta med skalami v ledu In snegu
Mercatorma^ i&m
Opftkamtftkd 9. Cel}«, t»). 03/426 80 00
vsak ifitrtflk od 17. do 20. ure

Florijani krstili Zlatorogovo sestro
IB^odki
NOVI TEDNIK
SIMONA SOUNiC
C. i.:? UVODNIK
Razgaljeni otroci in nevedni starši
Petnajstletno dekle iz Slovenije ima na enem od slovenskih spletnih por-talov v svojem predstavitvenem profilu zapisano, da je »še vedno sam' ska«, zraven ima pripeto fotografijo. na kateri je na pol slečena. Pravzaprav se na tak naän na tej, pri nas zelo priljubljeni spletni strani, predstavlja več tisoč mladoletnikov, ogromno z našega območja. Dostop do strani je neomejen. Naslova strani nismo zapisali. Vprašajte mladoletnike!
Sodeč po tem. da se otroci takole razgaljajo, je kristalno jasno, daje pn nas nekaj hudo narobe, ne le z državo, ki naj bi poskrbela za varnost otrok in na katero se tolikokrat zgovarjamo, ampak tudi s straši m predvsem z njimi. Tem se očitno še sanja ne, kaj počnejo njihovi otroci.
Kot 13-tetniki smo te dni mirno klepetali s kupom per-verznežev. ki jim je bilo popolnoma vseeno, da k spolnim stikom nagovarjajo otroke, stare komaj 13 let. Pri pripravi te reportaže smo pomislili na vse organizacije, društva, policijo in vse strokovnjake, ki svoje življenjsko delo posvečajo preprečevanju (spolne) zlorabe otrok. Mi pa smo bili v eni sami uri kot ^3-letnik Če že ne spolna, pa psihično zlorabljeni kar šestkrat. In nihče nas ni mogel zaščititi. Ob branju vseh sporočil, ki smo jih dobivali, smo se počutili nelagodno. Ne predstavljamo si, kakšni bi ob tem bili občutki resničnega 13-Ietnika.
Da je vsa umazanija še večja, še naslednje: medtem ko boste, če vas dobijo pri lulanju nn javnem kraja, plačali več kot 50 evrov, imate pri perverznem pisanju in nagovarjanju k seksu I3-letnika/'Ce v spletnih klepetalnicah popolnoma proste roke. Pri tem namreč sploh ni suma kakršnega koli kaznivega dejanja! Tako je pač v naši državi poskrbljeno za varnost otrok. Sum kaznivega dejanja bi bil. Če bi se denimo s katerimi izmed pohotnežev srečali v živo, pa še takrat bi nastal zaplet: tudi mi smo se prewarjali, da smo 13-letniki. Edino, kar bi nam ostalo, je, da bi osebam, ki bi se bile pripravljene srečati z nami, povedali, da so nasedle in jih fotografirali (kot je to storil hrvaški kolega) ter jih javno objavili. Spet zaplet: človek je nedolžen, dokler mu na sodišču krivde ne dokažejo. I^eden bi sodišče karkoli zmlelo in odmlelo, bi mi zaradi njegove objave plačali mastno odškodnino, on pa bi Še dalje ostal - pedofil! In Še naprej bi veselo kramljal v klepetalnicah. Skratka, to je eden izmed začaranih krogov, v katerih so takšni iztirjenci bolj zaSäte-ni kot žrtve.
Pa saj ne gre samo za pedofile. Ali kot starši sploh veste, s kom se na spleta pogovarja vaš otroki Je morda komu naivno in lahkoverno pov^al, kje stanuje? Da gre naslednji teden s straši na morje in dji bo hiša prazna, kar je idealna priložnost za vlom, tatvine? Ali veste, kam vse je pošiljal in kje vse objavljal svoje fotografije? Verjetno se bo tudi na tem področju začelo vendarle 7iekaj premikati v smer večje varnosti na spletu, ko bo v javnosti odkrita kakšna trajna zgodba. Pri nas je namreč že tradicija, da se zakonodaja in s tem posledično ukrepanje spremeni šele. ko se kaj zgodi.
Pet zdravnilcov lioče oditi iz celjsice bolnišnice
Podatek» da naj bi ministrica za zdravje Zofija Mazej KukoviČ de pred parlamentamuni volitvami nameravala podeliti oziroma dati soglasje za veČino od 300 vlog za koDcesije, ki naj bi čakale na odločitev mini' strstva» v zadnjih dneh dviguje precej prahu.
Da je informacija o Številu prejetih vlog neresnična» so nam včeraj zatrdili na ministrstvu za zdravje ter dodali, da so doslej na primarni in sekundarni ravni skupaj prejeli le nekaj nad sto vlog» pri Čemer bodo koncesijo dobili le cisti, ki Izpolnjujejo vse zahtevane pogoje» opredeljene v Resoluciji o nacionalnem planu zdravstvenega varstva.
Kot smo izvedeli, je iz celjske bolnišnice za koncesijo zaprosilo pet zdravnikov. Pri čemer je Splošna bolnišnica Celje v vseh primerili ministrstvu za zdravje podala negativno mnenje oziroma se s podelitvijo koncesij ne strinja» saj bi odhod petih zdravnikov povzročil še večje pomanjkanje zdravniškega kadra v celjski bolnišnici.	BA
1


Po prvem dnevu del se ni wdeti nove sprehajalne poti. §a latos pa bo cez uino postavljen tudi vodni del poti do čolnarne Muzelj.
Gradbišče ob jezeru
Začela se |e gradnja pešpoti okoli Šmartinskega jezera
še zadnji skeptiki, ki niso verjeli, da bo občisa Celje že letos začela uresničevati vsaj del visokolete-čih Račrtov za razvoj turizma ob Šmartinskem jezeru, so se le dni morali ugrizniti v jezik. Včeraj so se namreč začela prva dela pri gradnji kar treh delov p^-poti okoli jezera.
»Na javnem razpisu je dela pridobila drtižba CM Celje 2 Nivojem, za pogodbeno vrednost I »895 milijona evrov pa bodo do konca prihodnjega leta zgradili pot od pregrade na šmartinskem Jezeru do čolnarne Muzelj in na drugo stran do bodočega javnega kopališča ob Jezeru, ki bo pri Gradu,<< je povedal novi vodja oddelka za okolje in prostor ler komunaJo vMestni občini Celje Roman Kramer.
Pot bo zelo zanimiva tudi zaradi posebnosti. Okoli ISO metrov ožine jezera pri Čolnarni Muzelj bodo namreč premostili s plavajočim delom pešpoti, z nekakšnim
pontonom, kal<ršne poznamo iz morskih marin. Tisti, ki bodo hoteli okoli jezera, bodo prehodili tematsko pot na temo vode od plavajoč^ dela do čoJnarne Muzelj, Tretji del poti bo vodil od pregrade do Grada, kar pomeni, da v tem delu projekta manjka le še del poti čez pregrado samo, ki je odvisen od sprejema državnep prostorskega načrta.
»Z veseljem povem, da je tudi državni načrt za celotno območje Šmartinskega jezera v zaključni fazi. Trenutno usklajujemo le Še pridobitev nekaterih soglasij na popravljen del načrta oziroma vnašamo vanj popravke, ki so jih nekatere inštitucije zahtevale ob obravnavi osnutka- Če bo vse po sreči, bo načrt šel že prihodnji mesec v javno razgrnitev in javno obravnavo, to pa pomeni, da bi ga vlada lahko sprejela do konca leta aH vsaj v začetku naslednjega leta,« pravi Kramer. Sprejem tega dokumenta je najbolj po-memben za uresničevanje
Tik pred postopkom za pridobitev gradbenega dovolje-nja je tudi dolga leta načrtovana pešpot in kolesarska steza od Nove vasi do Šmartinskega jezera. »Pol bomo gradili v dveh fazah - Še letos od cerkve sv. Dtiha do kozolca, kjer se odcepi cesta v Lokrovec. Prihodnje leto pride na vrsto drugi del poti, za katerega moramo do začetka del pridobiti Še lastništvo na nekaterih delih trase,« pravi Kramer. Projekt je ocenjen na dober milijon evrov, zanj pa je občina, tako kot za gradnjo pešpoti okoli jezera, pridobila nepovratna evropska sredstva, ki jih je oplemenitila z lastnim deležem.
preostalih načrtov razvoja dejavnosti ob jezeru. Zlasti za pridobivanje zasebnih investitorjev. ki naj bi ob jezeru zgradili manjše turistično naselje s hotelom, adrenalinski park in javno kopališče.
Za prebivalce in obiskovalce jezera je bržkone najpomembnejši Še en projekt, ki je pravzaprav pogoj za razcvet turizma ob jezeru. Prav te dni je namreč Mestna občina Celje objavila javni razpis, s katerim iŠČe projektan* ta za izdelavo načrta zbiranja. odvajanja in čiščenja odpadnih vod na območju celotnega jezera. »Ob čiščenju
jezerske vode je to zanesljivo najpomembnejši projekt, s katerim bomo uredili dokumentacijo za gradnjo kanalizacijskega sistema okoli jezera, v katerega bomo zajeli vse odpadne vode in jih Čistili. Letos bi radi prišli do projektne dokumentacije, že prihodnje leto pa naj bi gradili že prvi krak tega omrežja, ki bo vodQ od pregrade do Grada in tam prečkal jezero na nasprotno stran» do lokacije, ki je Izbrana za gradnjo počitniškega naselja;« napoveduje Kramer.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA
Arheološka klet bo ob rimski cesti

VOLITVE
V Celju so se začela za letos načrtovana dela pri obnovi arheološke kleti v Knežjem dvorcu.
Gre za nujno obnovo napeljav, tlakov in zidov v prelepi kleti, v kateri je tudi rimska cesta. Kot so povedali v občinskem oddelku za družbene dejavnosti, bodo med obnovo predvsem uredili dostop do arheološke kleti, pripravili prostore za prodajalno spominkov in vstopnic ter pripravili jašek za dvigalo v t. i. komunikacijskem stol-
pu. Temeljni cilj del, ki jih opravljajo v okviru projekta Celjski včeraj in jutri, je priprava kleti za stalno postavitev muzejske arheološke zbirke. Pokrajinski muzej naj bi namreč že prihodnje leto v arheološki kleli ob rimski cesti postavil zbirko, ki bo obiskovalce vodila skozi ostanke rimske Celeie po posebej za to pripravljeni stezi, na kateri bo tudi brv, s katere si bodo obiskovalci lahko ogledali rimsko cesto.	BS
Zares v Vojniku
v Vojniku sta tamkajšnji in nastajajoči dobrnski odbor stranke Zares pridobila svoje prostore. Slovesno so jih odprli v torek, ko sta se predstavila kandidata stranke v obeh celjskih volilnih okrajih. Kot smo že poročali, sla to Franci Zidar in dr. Branko Lobnikar. Stranka Zares je prostore pridobila v vojniš-kem Trgovsko-pos lovnem centru Kmetijske zadruge Celje, nad supermarke-tom TXiS.	BS
www.novitednik.coiii
HOVI TEDNIK

dogodki
ČastTtljm stavba na Vodnikovi 10, kjer ima prostore Srednja ekonomska šola Celjs. ja končno dočakala obnovo f assde.
Stara celjska dama v novih »oblačilih«
Med najbolj častitljive in markant-ne stavbe v Celju zagotovo sodi tudi tisla na Vodnikovi 10. v kateri ima že leta prostore Srednja ekonomska Šola Celje. Sedaj naj bi končno dočakala prenovo fasade, saj Ji je uspelo pridobiti potrebna sredstva iz javnih razpisov ministrstva za Šolstvo.
Nič nenavadnega, da je stavba že precej dotrajana, saj je bila zgrajena ko-nec 19. stoletja in videti je, da ji je bilo od samega začetka namenjeno, da se bo v njenih prostorih odvijal vzgojnoizobr^evalni proces. Že v začetku prejšnjega stoletja je tako prostore v njej imela trirazredna dekliška meščanska Šola. Po 11. svetovni vojni pa je že izvajala programe ekonomske usmeritve.- Vmes. sredi 60-ih let prejšnjega stoletja» je dobila še prizi-dek, ki bi bil prav tako potreben osvežitve, kar se tiče fasade, vendar bo na to po besedah ravnatelja Srednje ekonomske šole Celje Janka Pokliča
potrebno počakati Še kakšno leto. Najprej je na vrsti najstarejši del. na kar je šola čakala dolgo časa, dočakala pa ravno v počitnicah, ki jim bo sledilo jubilejno Šolsko leto, v katerem bo šola uradno obeležila lOO-letnico delovanja.
Posebno zahteve saradi spomeniškega varstva
»v zadnjem letu smo sicer že veliko vložili v prenovo. Uspeli stbo končno zamenjati del oken na prizidku, čeprav glavnina v starem delu še čaka na menjavo. Marsikaj bo Še potrebno postoriti, saj šola kar kliče po obnovi. Končno smo na razpisu ministrstva pridobili okoli 93 tisoč evrov, iz naslova občine žal še ničesar, kar bomo v celoti namenili obnovi fasade. Ker pa je objekt pod spomeniškim varstvom, bo obnova nekoliko bolj zahtevna,« pravi Po-
klič. Zavod za varstvo kulturne dediščine je sicer že ob napovedi obnove postavil svoje zahteve in pogoje, po besedah Pokliča pa se jim ni bilo težko uskladiti in dobro sodelujejo. »Posebne zahteve so glede oken, ki bodo morala biti prilagojena, baiva fasade pa bo morala ustrezati izvorni barvi. Zaenkrat še >sondiramo<, za kakšno barvo je sploh šlo, verjetno pa za krem oziroma bež, kot je bila večina stavb, grajenih v tistem Času,« se PokliČ veseli nove pridobitve.
Do začetka Šolskega leta naj bi tako bila opravljena glavnina »najbolj umazanih in glasnih del«, tako da se bo pouk lahko nemoteno odvijal. Stavba na Vodnikovi 10 bo novo podobo dobila tako na zunanji strani, ki gleda na ulico, kot tudi na dvoriščnem delu. Dela naj bi bila v celoti zaključena do konca letošnjega septembra.
POLONA MASTNAK Foto: KATJUSA
•V
a^ocetje
'l^tiJ i&l Hi M
Imena v predvolilnem golažu
Za glasove volivcev na Celjskem se bodo potegovali poslanci, ministri, podjetniki
v političnih strankah že narašča temperatura pred državnozborskimi volitvami, ki bodo 21. septembra. Tudi na Celjskem je že zoanili nekaj imen, ki se bodo potegovala za naklonjenost volivcev, Sicer liste v vseh strankah niso dokončne» ponekod napovedujejo, da bodo avgusta predstavili še nekaj kandidatov.
Pred štirimi leti je bilo na širšem celjskem območju izvoljenih 13 poslancev, med katerimi trije zagotovo ne bodo več kandidirali, medtem ko se nepovezani poslanec Slavko Gaber še ni odločil. Drugače je z Ivanom Jelenom (DeSUS), ki se bo namesto s politiko raje ukvarjal z drugimi društvenimi dejavnostmi. Franc Jazbec (SDS} odhaja iz politike, menda bo njegovo naslednje delovno mesto v gospodarstvu, čeprav pred volitvami še ne želi povedati, kje. Tudi Mirko Zamernik, nekdaj vodja poslanske skupine SDS» se umika z oČi javnosti, Čeprav je omenil, da bo v stranki ie deloval. Za umik se je odločil zaradi različnih razlogov, eden med njimi je vsaj delno prevzem odgovornosti za nepravilnosti, ki so nastale na cesti čez Kranjski Rak in jih Zamernik primerja z dogajanjem pri šentviškem predoru.
Od poslancev bosta septembra na listi SDS kandidirala Prane Sušnik in Rudolf Petan, NSi Martin Mikolič m Drago Koren, SD Bojan Kontič in Matjaž Han, SLS Jakob PreseČnik in Marjan Drofenik. Zares pa Lojze Posed el.
Novinci v boju
Po še ne dokončnih podatkih bo septembra SDS v boj poslala Romano Jordan Cizelj v Celju, Zofijo Mazej Kuko-Vič v Velenju, Štefana Tisla v Šentjurju, Ljuba Žnidarja v Žalcu in Iztoka Podkrižnika v Mozirju.
Med kandidati DeSUS omenimo Karla Erjavca v Žalcu. Enako v žalskih volilnih okrajih NSi stavi na Gvida Hribarja in Aleksandra Reberška, v Laškem pa na Petra Kozmu-sa.
SLS bo v Celju zastopal Bojan Šrot in na listi v Šentjurju SMS-ov Marko Diaci. LDS v celjskih okrajih pošilja v boj Alenko PrebiČnik Sešel in Jano Govc Eržen, v Šentjurju Roberta Polnarja in v žalskih okrajih Slavka Resnika in Franca Škrabeta. V Mozirju bo kandidatka Darja Planinšek in v velenjskih okrajih Evgen DervariČ in Milan KopuŠar, V Šmarju bo kandidatka Hermina Bobek. v Slovenskih Konjicah Miro Kvas.
Po navodilih državne volilne komisije je treba kandidature oziroma liste kandidatov za posl^ce državnega zbora vložiti do 27. avgusta. Do 2. septembra bo trajal postopek preizkusa zakonitosti ter izdaje odločb o potrditvi oziroma zavrnitvi liste kandidatov. 3. septembra pa bodo izžrebali vrstni red oziroma določili seznam list kandidatov.
Na listi Zares bosta v celjskih okrajih kandidirala Branko Lobnikar in Franci Zidar, Mozirju Helena Žagar, Velenju Matej L^ovnik, Laškem Jani Medved, Šmarju David Stupi-ca in Slovenskih Konjicah Tadej Slapnik.
SD bosta v celjskih okrajih zastopali Andreja Rihter in Andreja Stopar» v Šentjurju Cveto Florjan Erjavc in v Rogaški Slatini Andreja Fluchter. Znani so tudi kandidati stranke Lipa. Dušan Škoberne bo kandidiral v Šentjurju, Andrej Gorenšek in Darko Oder v dveh velenjskih okrajih, Sonja Oštir in Tatjana Kuster v Žalcu, Nataša Ikovlc v Mozirju ter Sonja Javornik in Bojan Bešler v celjskih okrajih.	US
30'et ^lektro
7979 ZOOS

NAJUSODNEJŠI paketO
^LEVIZIJA
«fi M1M TV pf«9f8m9v na «gKslni ts;»vl2lj)
\totf
(in
internet
hHroctidQZSiApl
^ILEFDNIJA
^^^' brupb^il pogovori v SLO k^btlsKth omn^lh


Z RIfengozda sa radaga »dovit razgJed po okoHiklh hribih In dolini rake Savinje.
Kjer je doma glasba^ tam so dobri ljudje
V nekoč zapostavljeni in siromašni vasici si danes želi živeti vse več ljudi »Ni večjega bogastva od dobrih in prijaznih sosedov««
»Le pridite k nam, boste videli, da oa vasi De zna-mo samo grabiti sena, ampak tudi ustvarjati glasbo,« so se v Rilengozdu razve-selili naznanila, da bomo obiskali njihov kraj» »ob toliko odličnih glasbenikih, kot jih premore naša vas» veselja in dobre volje ne zmanjka. Pa saj boste videli, kako je.« In smo res. Prijaznosti in gostoljubnosti ni bilo ne konca ne kraja: pri vsaki hiši pogostitev z domačimi sufaomesnimi in drugimi dobrotami ter kozarčkom rujnega, tako da se je popoldne prevesilo že krepko v večer, ko smo jo ubrali nazaj v dolino, proti Celju.
Prva postojanka na popotovanju in raziskovanju hribovite vasi v občini LaSko s približno 200 prebivalci se )e začela pri LonČaijevih> kjer gospodarita Darinka In Jože Zalokar. Jože se je ob našem prihodu ravno vrnil s (ravnika, kjer je obračal seno. »V Rifengozdu je taka navada, da ko Jožko reče, da gre grabit, sosedje z vseh koncev priletijo na kup, tako da mora kar paziti» da katerega ne povozi,« nas je takoj seznanil s tamkajšnjimi navadami predsednik KS Laško Martin Kokotec, ki je prav tako doma v Rifengozdu, »ljudje s! še znamo priskočiti na pomoč. 1\i nihče ne vpraša, koliko bo >košta]o<. ampak kdaj lahko pride pomagat.« Po hitro in dobro opravljenem delu seveda sledi »Äof«. Ker je Lončarjev Jože izvrsten mesar, ki vsako leto naredi Čudovite saiame, Darinka pa odlična kuharica, od hiSe nih-
V Rifengozdu je toliko izvrstnih glasbenihov, da smo mimoQiBda sestavili ammbeL Z I«vb: članici ansambla Iskrica Anja in Petra Zalokar, Modrijan Rok Švab in Brane KlavŽar
Če ne odide žejen in lačnih ust. Tudi mi smo se pri hrani pošteno pregrešili, pri pijači pa smo se, jasno, držaJiiia-zaj...
Od glasbenega sredisča ...
Po gostoljubnosti je Rifen-gozd poznan Že od nekdaj. Nekoč je bilo v vasi več »pu-šelšankov«, ki so jih obiskovali ljudje od vsepovsod. Peš so prihajali Iz Celja, Laškega in od drugod. Ibdi danes ljudje 2 vseh koncev radi prihajajo v Rifengozd- Pa ne zaradi »pušelšankov«. ceh tako Ui več, pač pa zaradi Čudovite narave in razgleda, ki
NOVITEDMK
vvGŠem kraju
ti dolino proti Laškemu ponuja koc na dlani, Še bolj pa zaradi veselih, pošteruh in družabnih ljudi. V zadnjem Času se ljudje vse bolj zanimajo za nakup parcel v tem idiličnem kotičku neokrnjene narave. Pred kakšnim letom je hišo v Rlfengozduku-pil celo Anglež- Med prišleki, ki je življenje v bloku na Hudinji zamenjal za svež zrak In ptičje petje v Rifengozdu, pa je tudi priznani
Krajani Rilengozda so prepričani» da je Brane Kiavžar za njlbov kraj in ljudi ter »lo laško občino naredil toliko dobrega, da si zasluži (^>Činsko priznanje» zato ga bodo predlagali za zlati grb Občine I^ško. »Brane Kiavžar je v zadnjem času najbolj prepomaven avtor narodnozabavne V zadnjih desetih letih je vsako leto napisal kakšno uspešnico, ki bodo zagotovo postale zimzelene,« je svojega mentorja opisal Modrijan Rok Švab.
glasbenik Brane Kiavžar. »Ce ne bi v Rifengozdu Živeli tako dobri ljudje, ne bi ostal tu. Na svetu nI stvari, ki bi jo zamenjal za življenje v tem lepem in prijaznem kraju,« pravi Kiavžar, »tako lepih pesmi kol tu nisem ustvarjal nikjer drugje. V glasbi je težko lagati. Ce si v življenju srečen in zadovoljen, je nekaj posebnega tudi glasba, ki jo ustvariš. Ljudje to takoj začutijo.«
Predvsem po zaslugi Klav-žarja se Rifenfozd spreminja v pravi gJasbeni center, saj so v tem kraju doma kar trije ansambli narodnozabavne glasbe. Ob Braneiu Kiavžar-ju iz Rifengozda prihajata tudi članici ansambla Iskrice, Petra in Anja Zalokar, splet oko-liščln pa je v ta kraj pripeljal tudi harmonikarja in pevca Modrijanov Roka Švaba. Vse skupaj se je začelo s povsem nedolžno željo Lončarjevega Jožeta, da bi njegova hči Petra igrala kakšen inštru-
V akciji NOVI TEDNIK V VAŠEM KRAJU bomo obiskali PILSTANJ. Našega no^narja boste našli v ponedeljek, 18. avgusta, ob 19. uri pri ZakoSkovi domačiji, kjer mu boste lahko zau^i zanimivo zgodbo ali pa mu predstavili problem. Če želite, da pridemo tudi v vaš kraj, nam pišite ali nas pokličite!
Ponos kraja ja Mate^ekova kapelica, lu naj bi jo zgradili včasu gradnje želazniike proge Celje-ljubljana kot zahvalo za srečno delo. Leni so kapelico temeljito prenovili. Glavni in odgovorni projektant obnove je bil Brane Kiavžar, v veliko pomoč sta mu bila Jože Zalokar in Alojz Afzeniek. Z leve: Jože Zalokar. Martin Kokotec, Alojz Ar^aniek, Brane Kiavžar; spredaj Dragica Arzenlak in Pepca Zalokar.
Krajanom Rifengozda druženje veliko pomeni, zato je povsem spontano nastala ideja, da bi v nedeljo, 24. avgusta» pod Lončar7e\im kozolcem pripravili srečanje vaščanov Rifengozda. Srečanje se bo začelo ob 15. uri.
meni- Ravno v tistem času se je v Rifengozd priselil Kiavžar in naneslo je, da seje Petra pri njem začela učili Igrati na harmoniko. Z glasbo se je spogledovala tudi Petrina sestra Anja in skupaj sta pred petimi leti ustanovili skupino Iskrice. Ker pa je bil Brane Kiavžar tudi mentor Roka Švaba, je mladeniča nekega dne povabil na vaje v Rifengozd. Rok je tam spoznal Petro, preskočila je iskrica in Roku se kar naenicrat ni več mudilo domov...
... do hribovske mornarice
v Rifengozdu se radi pošalijo, da imajo hribovsko mornarico. Eden od krajanov, Jože Ojsleršek, namieč Savinjo pogosto prečka s Čolnom, nato v Tt^merjah prestopi na avtobus. Trenutno dela nov čoln, zato krajani v Šali dodajo, da v Rifengozdu premorejo celo 1 a d j edelnl co. Prista n i S Č e imajo pod Rifengozdom> kjer je bilo $e ne tako dolgo nazaj privezanih precej čolnov. Dokler na levi strani Savinje do Celja ie ni bila speljana cesta, so si ljudje s čolni pomagali celo pri dostavi gradbenega materiala z desn^a na levi breg Savinje. To niso bili lahki časi. Delo na strmih pobočjih tudi danes ni enostavno, a z dobro voljo in pomočjo se vse naredi ob pravem Času.
Rifengozd je bil po besedah krajanov dolgo Časa zapostavljeno območje v občini Laško. Na bolje seje začelo obračati v zadnjih letih. ko so v vas dobili asfalt.
Cesta je sicer ozka, a lepo urejena. Premik na bolje je Rifengozdu prinesla tudi čistilna naprava v Tremerjah. Z novim mostom je olajšala dostop do Celja, pred tem so se krajani v Celje vozili po ozki cesti na levi strani Savinje. Ko krajane vprašamo po Željah in načrtih, ostajajo skromni. Da bi Čim prej v vas dobili javni vodovod in da bi občina popravila Se kakšno cesto, pristavijo. Predvsem pa si želijo, da bi še naprej živeli v slogi in prijateljstvu. Kajti, ni večjega bogastva od dobrih in prijaznih sosedov.
BOJANA AVCUŠTINČIC Foto: Grup A
Rifengozd premore še enega odKč-nega glasbenika. Lončarjev Jou je mojster igranja na lončeni bas, ki ga je izdelal kar sam.
TEMA TEDNA

17:58) <MLAD-ISCE> ka pa vem punc lih ne maram
117:58] bi>ja
117:58] imaš msn
[17:59] ' bi> kaj imaš rad sex
[17:59] bi>radf«^
[17:59] bi> dame mlad ^
[18:00] bi> sem koper
[18:00j <MÜ\D-ISCE> a maš rad mlade tk kt sm js
118:00) bi>ja
[18:00] <MLAD-ISCE> js mam 13, s kje pa si?
[18:00] bi> koper
[18:00] "bi>ti
(18:00] • bi> imaš mesengre
[18:01] <MLAD-ISCE> Šmarje ja, a tibi pol sm pršo?
[18:01] bi>kjetokopra
[18:01] - bi> si iz obale
[18:02] <MLAD-ISCE> ne. pr celu je to
Videti ie bito, kot da so komaj ČakaN, da so v ktepetalmco prijavi nokdo, Id ja mladoleteo.
Internet
otroki: iluzija ali realnost?
Ali sploh veste, kaj preži na vaše otroke v spletnih klepetalnicah? - V eni uri na 13-letnika šest pohotnežev!
)>Rad imam, da me mlad poseksa... bi se dal do) z menoj... bi se Šla z menoj vroče igrice ... jaz bi te naučii seksa ...« To je le nekaj stavkov Iz vseh ponudb, ki smo jih. ko smo se v spletnih klepetalnicah predstavljali kot IS-letniki in 13-letnice. dobili v slabi uri. V tem Času nas je k zasebnem pogovoru povabilo več kot 15 oseb, najmanj(l) šest jih je že v naslednjih minutah z nami začelo izrazito spolno obarvan pogovor, čeprav smo jim napisali, da smo stari Icomaj 13 let. Skoraj popolnoma prepričani smo, da bi se nekaj od teh, ki so nam pisali, bilo pripravljenih tudi srečati z nami, saj so oas na koncu prosili za naslov ali številko telefona. Vendar srenje s temi iztirjenci ni bilo naS namen> pregon le-teh je naloga policije. a ker država in starši premalo poskrbijo za varnost svojih otrok, smo jih želeli le opozoriti, kaj vse preži nanje na spletu. Čeprav se je vse dogajajo slabo Iona SellČ, s katero smo se pred
uro, Šest takšnih oseb, ki so navezale stik s 13-letnim otrokom, v bistvu oi veiiko, pravi klinična psihologinja in dr kriminalistikePo-
meseci pogovarjali ravno o spolnih zlorabah otrok. »Če bi ponovi-li poskus jeseni ali pozimi» ko je več ljudi doma in za računalniki,
(18:13] <b8jbika1996» 13 sm sele
(18:13] os> aja
(18:13] os> bi melatipa?
(18:13] <bejbtkd1 g96> ja ma sm že mela pa sm ga pustila k itak nc ni od njega
(18:14] DS> kaj pa ti od tipa pričakuješ?
(18:15] os> s cem te ni zadovoiil da si ga pustila?
(18:18] <bejbikd1936> pa ka pa vem so mi kolegice pravle. ka vse počnejo
(18:18] <bejbika1996> kulk s pa ti star'
(18:181 os>22
(18:16) os> preec?
(18:18) os> preveč?
(18:17) <bejbikal 996> ne vem
(18:17) os> kaj pa bi ti rada počela?
(18:18) os> kaj pa počnejo kolegice karti ne pocnes?
(18:18] <bejbika1998> ma so že seksale tudi
(18:18) os>1ibi?
(18:18) <bejbika1 g96> ja probala bi že no (18:19) os> bi 2 mano?
Ta. glede na ostanek pogovora, zagotovo nI bil ftsr >ite« 22 leti
(10:10) ^•»ki>sam
(10:11 j <zlatol$ka96> smže mela fanta, ej prva od kolegic sploh ne vejo, kak je to
(10:11 j <zlato1$kag6> pa mene sprašujejo
(10:11] .-kj>biseksala
(10:12) <zlatolska96> ja ka pa vem
(10:12) <zlatolskag6> a si velik starejsi?
(10:13) » -ki>jakr28
(10:13] <zlatolska96> en mau mi je nerod kte ne puznam tkole (10:14] . •k(> zakaj
(10:14] <zlatolska96> če pa ne vem kak zgledaš (10:14] • •ki>dobrtebomkejnauču (10:16] ^ 4 ki> mas msn
(10:17] <zlatolska96> ne še mi mora ena kolegica to naštimat (10:18] * ki> kaj pol bise igrala (10:18) <zlatolskag6> kaj pa? (10:18] ^k(> vroče igrce
bi bil odziv morda 5e večji, mnogo večji
V slovensko spletno klepetaJnico smo se nato prijavili v dopoldanskem času in z nami so slik že v nekaj minutah navezale štiri osebe. Resda nismo verjeli vsem, ki so nam kot otroku pisali, kaj vse bi počeli z Dami in česa vse nas bi naučili pri seksu. Predpostavljali smo> da je morda na drugi strani mladoletiuk> ki mu pač divjajo hormoni. Pri pripravi reportaže smo kar nekaj časa pregledovali spletne forume, da bi i^otovili söl pisanja mladoletnikov, najstmkov. Ravno zato smo bili pozorni predvsem na načiji pisanja svojih spletnih sogovornikov, ki v nekaterih primerih Še zdaleč ni bil najstniški, temveč je več kot očitno kazalo. da so na drugi strani spletnega pogovora polnoletne osebe, l^ed-stave o tem, kdo je na drugi strani takšnega pogovora, so lahko zmotne, dodaja Seličeva. »Takšni spletni stiki so zgolj navidezni in k^o bi se razvijali nadalje, je vpraianje. Nikakor ne moremo reči, da so vsi, ki se od23vaio In ponujajo takšno sre-
Čakali u tudi sredi dopoldneval
čanje preko spleta, spolno iztirjeni. I^na iluzija druženja je lahko odsev nekega odraščajočega iskanja lastne podobe pri najstnikih, možno pa je, da gre res za iskanje potencialnih žrtev.« Toda če si ogovorj^ na tako perverzen način, ni prijetno, kako je šele otroku, staremu 15 let. čeprav si morda želi raziskovanja na tem področju!
>»Vcis, da ne bo nobene posledice, če na spletu kramljamo z neko osebo» ki je v naši predstavi sanjska figura nasprotnega spola, je za-vajujoč. Posledica je vedno možna, In dobro je, da starši opremijo otroke ne le z računalniki» ampak predvsem z vedenjem o nevarnosti Interneta, Se preden postanejo najst-niki, saj so takrat še manj dovzetni za takš ne nasvete.« Toda večina staršev danes ruma časa in večina otroš-kih sob ima računalnike. In ne le to. Tbdi kamere, ki so za lovce na otroško pornografijo ključ v sobe vaših otrok. Ko smo se v klepetalnicah predstavljali kot 15-letnikA
ca, nas je vsak vprašaj, ali imamo spletno kamero oziroma tako imenovan messenger (program za neposredno komuniciranje in za he-kerje, kol smo pisali pred časom v reportaži o računalniških vdorih, dober sistem, kako vdreti v vaš računalnik ...). Da pa ne bomo metali vseh v isti izlirjenski koS. Nekateri so se, ko smo napisali, da jih imamo šele 13, takoj odjavili s pogovora. Čeprav je bilo to tudi sprenevedanje, saj je v tovrstnih klepetalnicah znano, da številke na koncu vzdevka pomenijo letnico rojstva ali starost. Toda popolnoma nihče, niti administratorji klepetalnic, k) naj bi po neki logiki vendarle morali te stvari nadzorovati, nas ni opozoril, da smo za takšne klepe-talnice premladi. In za konec še največje presenečenje: pri pisanju in nagovarjanju 13-Ietmka k seksu v klepetalnicah spioh ni suma za kaznivo dejanje! Pravna država?
SIMONA ŠOLINIČ Foto; Grup A
[17:58] <MLAD-!SCE> sam sm šele 13
[17:58] •re>28
[17:58] •r8> ni panike
(17:58) •re>vseseda
(17:58] #re> zmenit
[17:58] •re>bifa -
(18:03] <MLAD-ISCE> ka pa vem še nism probra s kje si?
(18:04) 're> mb
[18:04] *re>seclobimak)e
ji 8:05) <MLj^D-tSCE> čak mal fotr kliče Nh.morm dol it. pridem za 10 minut [18:05] ♦•re>ok klikni me
^8:13) •-^e>28letpa(zmb 18:13) «S3r8>patj
16:17) «Če ti je dolgčas phdi na avanturco 18:18) <b8jbik3l 996> sem 13 šele 18:19) ja in.najstnica.ne bi probala? 18:1 dj <bejbika19g6> zaka pa to sprašuješ 18:19)	s kje pa si
18:19)-^e»biti ^ lizal.bimidala 18:20) Me> bi lizal 18:201 ^Nire> tvojo	k
[18:20] bi mi dala	^
(18:21)
Tale čakat dobro uro. da fai sa pogovarjal še napraj, ker smo mu vmes deiali. da moramo pomagati očetu
2Matnik iz Maribora jo pisal t34atniku m 13-letnici
Samski domovi
se vračajo
Stanovanjska ustanova za delavce pri obrtnikih je slovenska posebnost
v Celju so v torek slove-sno podpi&aJi pogodbo med območno obrtno podjetniško zbornico in sindikatom obrtnih delavcev za reševanje stanovanjskih potreb delavcev pri obrtnikih, ki so Člani zbornice. Reševanje teh potreb v Celju je v slovenskih razmerah nasploh posebnost.
V splošni kolektivni pogodbi za obrt niso več vključene stanovanjske ustanove za delavce pri obrtnikih» stara pogodba pa je veljala do L avgusta. V torek podpisana pogodba omogoča» da bodo neprofitna stanovanja za delavce pri obrtnikih vobčinah
S slovesnega podpisa pogodbe mad območno ohrtno podietnilko zbomico tar sindikatom delavca v zaposlenih pri obrtnikih. Od leva: sakretar območnega sindikata Forto Turk, pradsednik zbornice Miran Gracar tar sekretar stanovanjska ustanova Rudi Uižar
Rudi Luiarie postal letos sekretar stanovaflpke ustanova delavcev pn samostojnih podjatniluh. Ustanova ja konec julija zacala z gradnjo trah dodatnih blokov v Btri(ow4dku.
E)obrna, CeJje, Štore in VoJ-nik lahko vnaprej gradili. Podobne pogodbe, kot so jo podpisali v Celju, so sklenili tudi v Kranju, Novem mestu in Slovenslü Bistrici, vendar je na Celjskem posebnost to, da stanovanjska ustanova gradi sama, saj v drugih delih Slovenije nudijo delavcem za reševanje njihovih stanovanjskih vprašanj predvsem kredite.
Tako je celjska stanovanjska ustanova konec julija Že začela z gradnjo treh osem-stanovanjskih blokov v Bu-
Stanovanjska ustanova delavcev pri s. p. je od leta 1997 zgradila šest blokov z neprofitnimi stanovanji, med njimi po dva v Bukovžlaku, v Globočah pri Vojniku ter v Dragi pri Štorah. Vsi bloki imajo otroška igrišča, v Globočah in Dragi tudi lastne čistilne naprave. V ustanovi ugotavljajo» da so njihove neprofitne najemnine, v primerjavi z ostalimi na območju celjske občine, najnižje.
kovžlaku, kjer so v preteklih letih Že zgradili dva podobna bloka. Bloki v vrednosti 2,3 milijona evrov naj bi bili dokončani do julija 2009. Zaradi vse večjih potreb po manjših stanovanjih za številne samske zaposle-
Juteks s plusom po pol leta
Čisti dobiček iz rednega poslovanja družbe Juteks iz LoŽnice pri Žalcu v prvih Šestih mesecih letos znaša 1,29 milijona evrov.
Do konca julija ietos so v Juteksu izdelali S,76 milijona kvadratnih metrov talnih oblog, kar je 15,6 odstotka več kot v istem obdobju lani. V omenjenem obdobju je bilo prodanih 7,96 milijona kvadratnih metrov talnih oblog oziroma za štiri odstotke več kot v prvih sedmih mesecih lanskega leta in za šest odstotkov manj, kol je predvideval letošnji 7-mesečnl načrt. Kot Je povedal direktor uprave Milan Dolar, je bilo poslovanje družbe v prvi polovica letošnjega leta stabilno na področju proizvodnje in prodaje.	TT
ne bodo na Celjskem prav tako zgradili samski dom za več kot sto tujih delavcev, za kar je idejna zasnova že izdelana. Lokacija bodočega »bivalnega doma« še ni znana.
BRANE JERANKO
Plačajte elektriko
Minuli teden je varuh kon-kurence petim elektrodi-stributerjem poslal odločbo, v kateri ugotavlja, da so pri januarskem povišanju cen električne energije za gospodinjske odjemalce ravnali usklajeno. Med njimi je tudi Elektro Celje, ki bo proti odločbi vložilo tožbo na vrhovno sodišče. Tako so nam potrdili v tem celjskem elektrodistribu-terju, kjer pa zadeve, kot pravijo, dokler ne bo pravnomočna, ne komentirajo. Odločbo varuha so prejeli v četrtek, kdaj bodo vložili tožbo, nam ni uspelo izvedeli. V Elektru Celje dodajo le, naj občani, ne glede na vsebino odločbe, še naprej normalno plačujejo položnice za električno energijo.	AK
Med izdelavo talnih oblog
Dobrodošlo poletno delo
Študentje in dijaki med počitnicami čas velikokrat izkoristijo za delo. Med dolgim in vročim poletjem se ob stalnem poviševanju cen višajo tudi stroški dogodivščin željne mladine. Zato se vsako leto v poletnih mesecih poveča tudi povpraševanje po delu preko študentskih servisov.
V študentskem servisu Študent junija beležijo porast povpraševanja dijakov in študentov celo do 60 odstotkov, medtem ko se povpraševanje delodajalcev poveča do 40 odstotkov, in sicer maja in junija.
Študentske tarife se gibljejo v povprečju od 3,5 evra do pet evrov na uro, plačilo pa je odvisno od zahtevnosti in trajanja dela ter od potrebnih znanj in izobrazbene ravni. Največ povpraševanja je po dobro plačanih delih za krajši čas, med najbolj iskanimi deli pa so tudi razna strokovna dela, s katerimi si študentje in dijaki lahko naberejo izkušnje za svoj študij ali poklic.
Fantje imajo na razpolago predvsem razna fizična dela tako v skladiščih kot na terenu, dekleta pa potrebujejo predvsem pri prodaji in v strežbi, za kar je tudi najmanj povpraševanja. V celjski poslovni enoti Študentskega servisa Maribor pravijo, da je zelo malo pripomb delodajalcev glede Študentske delovne sile.
Dijak ali študent dobi dogovorjeni neto znesek, podjetje pa plača na ta znesek 12 odstotkov koncesijske dajatve, dva odstotka dodatne koncesijske dajatve ter 20 odstotkov DDV na ti dajatvi. Poleg tega je podjetje dolžno pokriti 3,08 evra za obvezno zdravstveno zavarovanje za dijaka oziroma študenta. Če enkratni znesek preseže 400 evrov na eno napotnico, se dijaku ali študentu odtegne 22,5 odstotka akontacije dohodnine, kar pa nI prihodek Študentskega servisa.
SH
Foto: MARKO MA2EJ
ANKETA
NuŠka Cerar, študentka iz Laškega: »Meni je všeč in se mi zdi pametno, da nam ni treba iskati ponudb, ampak imamo na Internetu vse informacije; ki jih potrebujemo. Delala sem že vse mogoče, v turistični agenciji in skladišču, s plačilom pa sem bila zadovoljna.«
Marko Kolega. Študent iz Celja: »V povprečju so izkušnje dobre. Ugotavljam pa, da študente zavajajo z oglasi. Enkrat sem se prijavil za anketiranje. Šlo pa je za prodajo se-saicev. Opra^jal sem vse, od pisarniških del do dela za tekočim trakom. Edino v strežbi še nisem delal« a tudi ne bom.«
Andraž Mulej, dijak iz Ce-Ijar »Do zdaj je bilo vse zelo v redu, še nikjer nisem imel težav. Delal sem večinoma v trgovini, delil sem letake In podobno. Ni mi bilo všeč edino to, da so pri enem delodajalcu znižal! plačo.«
Denis Škorc, študent iz Celja: »Zaenkrat sem z delom zadovoljen, ker nisem imel Še nobenih problemov, tudi letos delam preko študentskega servisa v garažni hiši na blagajni. Plačilo je pa tudi v redu.«
©toll partner I mybclJSim ckusm
AKTUALNO
POZOR, HUD PES
Ndnasedaju)
»Jasnovidkaff mrtvemu napovedala srečo
Pred prevarami se lahko zaščitite le z lastno pametjo - Navadne začimbe za
hujšanje, figurica boginje za srečo?
Podjetniki včasih res ne poznajo meja. Kadar najdejo dobro tržno nišo, jih vsi hvalimo» v primeru, ki vam ga bomo opisali v nadaljevanju, pa je njihova iz-najdltivost graje vredna. Iščejo šibke točke potrošnikov, njihove pomanjkljivosti in jim iz žepa skušajo izvleči še zadnje evre... Pri tem nevede odprejo nezace-Ijene rane...
Marija se ob vsakem prejemu pošle podjetja Ideal servis iz Maribora razjoče. Razlog so opisi' jasnovidke Donate! !e, kako za njenega sina prihaja srečno obdobje, kako se lahko težave, ki ga pestijo, kmalu obrnejo v njegov prid ... če bo le naročil kipec boginje, ki ga sploh ne ponudi vsa komur i Le izbranim, tistim, za katere Čuti, da potrebujejo pomoč- in le, če bo odgovoril na novo neverjetno ponudbo na način, da bo vnaprej plačal »ndjemninQ«< za kip, ki je, se ve, edinstven in neprecenljiv. »V prihodnjih dneh boste končno lahko poslali oseba, o kakršni ste vedno sanjali in želeli biti,« piše v reklamnem sporočilu, napisanem osebno le za primer njenega pokojnega sina. Sin s svojim življenjem
ni bil zadovoljen, sam ga je želel prej končati... »Kar naprej pošiljajo 10 pošto, a smo jim že tolikokrat povedali, da njega ni veČ,« ihte-če pripoveduje Marija, »opisi, kako je pred njim srečno obdobje, me vedno vržejo iz tira.«
Direktor podjetja Patrick Meunier se je potem, ko smo mu za nesrečen primer povedali Še mi, opravičil za nevšečnosti, ki jih je pošta povzročila svojcem. Pojasnil je, daje pokojni sin pri njih pred dvema letoma naročil brezplačen numerološki izračun, ki so ga takrat ponujali v različnih časopisih. »Ker nas kasneje nihče ni obvestil o smrti mladeniča, je zato na njegov domaČ naslov prihajala poŠta, s katero svoje stranke obveščamo o možnosti dodatnih izračunov in izdelave koledarjev, v katerih Stranki na podlagi osebnih podalkovnaredimo računalniški izračun najugodnejših številk in dnevov, v katerih numerologija razlaga, da je možnost uspeha največja.« Kje so potem neverjetne sposobnosti njihove vedeže val-ke, ki so v pismu navedene koi »najboljše, z neverjetno pravilnimi napovedmi«? Očitno zgolj na papirju, da
ni uspela »videti«, kaj se je s sinom zgodilo?! »Izračuni so strankam poslani brezplačno za naslednjih 30.60,180 dni ali celo več. odvisno, za kakšen izračun gre, ne glede na sposobnost jasnovidke, s katero sodelujemo,« je dodal Meunier. Ampak zakaj potem zavajajo, da je to pismo poslala osebno prej imenovana jasnovidka?
Ideal servis ali idealni »nategi4€
Opisan primer nas je spodbudil, da smo podjetje (in njemu podobna) začeli raziskovati podrobneje. Opazili smo, da bi se njihov moto enostavno lahko glasil kot »služenje na račun manj srečnih.« Pokojnega sina so zavajali z besedami kot so: »Vi-dmi, da do zdaj niste imeli veliko priložnosti in veliko sreče. Vem, da sle oseba, ki se je morala soočili s številnimi težavami...« Puhle obljube lahko mimogrede prodajo tudi lisiim, ki so nesrečni s svojo telesno težo ali z obsegom prsi. »Priznam, pred leti sem tudi sama naročila neke tabletke za hujšanje iz izvlečka neke rastline in jih >požrla< po načrtu. Razen občasnih bolečin v trebuhu niso naredile nič. Potem je mali
nasedla tisti zgodbici z Mar-garito Drozd, ki je odkrila čudežne začimbe za boljše počutje in izgubo kilogramov in knjigo z nasveti. Zraven knjige so ji poslali deset malih vrečk začimb in niti ena nI bila takšna, ki se je ne bi dalo kupili v trgovini. Mati je preklinjala, ko je vonjala kumino, baziliko, timijan In ostalo,« je opis, ki nam je »priletel« kot prvi zadetek, ko smo z Internetnim brskalnikom iskali podjetje Ideal servis.
Slednji primer je tudi Zveza potrošnikov Slovenije ocenila kot zavajajoč in za potrošnike škodljiv, a kaj več ni v njeni pristojnosti. »Naši Člani namjavljajo takšne primere,« pravi pravnica v zvezi potrošnikov Tea Žnidar-šič, »vendar je pristojnost odločanja o tem, ali je šlo za nepošteno poslovno prakso, v rokah tržne inšpekcije. Svojim članom zato svetujemo, da se obrnejo prav nanjo.« Mi pa vam svetujemo, bodite razsodni, ko naletite na podobne puhle ponudbe. In za božjo voljo, nikar ne pošiljajte denarja vnaprej. Toliko denarja, da boste kupovali meglo, menda ja nimate? f
RP, toto: KATJUSA
Igre
Olimpijske igre, hm. Že kar nekaj časa se mi dozde-va> da so pravzaprav izgubile svoj pomen. Enostavno so zvodenele. Že sam kriterij izbire »olimpijskega športa« in takšnega, ki to naj ne bi bil, je enostavno absurden, da ne govorim o modernem reklu Coubertina, da je pomembno sodelovati, ne pa zmagati. Ob vseoi tem je seveda tudi ogromno pomisle-kov v zvezi s kvalifikacijami, ki na koncu privedejo do tega, da nastopajo nekatere reprezentance, ki so pač lam spričo »politike enakopravnosti kontinentov«, kar je seveda absurd. Smešno je namreč, da na rokometnem prvenstvu nastopa recimo Avstralija, ki je v kvalifikacijah premagala Samoo ali pa Novo Gvinejo. Lepo prosim. Torej neizmerna »pravičnost« do kontinentov in izrazito ozko grlo za tiste, ki bi jim olimpijada pomenila čast.
še mesec dni nazaj je potekalo evropsko nogometno prvenstvo. Me zanima. Če ima nogomet na olLmpijadi vsaj deset odstotkov gledalcev vprlmerjaviz njim. Dvomim. Nogomet je na olim-pijadi brezzvezen, podobno kot košarka, tenis in kar je Se podobnih športov, ki so izrazito komercialno naravnani. Toda vse to Se vedno pripovedujem s perspektive, da so olimpijske Igre sploh potrebne, da enostavno so, Po dnj^ strani so svoje bis-XVO že davno izgubile, predvsem zato. ker so postale navaden brezdušni speklakel (govorim o otvoritvenih in zaključnih ceremonijah), priložnost za napuh nekega naroda, države, ki jih prireja, postale so razlog, zakaj je potrebno v državi urejati infraslrukturo, poslale so po-litični manifest določenih ideologij in še česa.
Verjetno je vsem znano dejstvo» da so bOe antične igre nekaj povsem drugega, da so v času iger povsod plapolale zastave miru, da so se na igrah.srečali dovčerajš-nji sovražniki in se spoprijeli v okviru pravil. Uprizarjali so jih šest celih stoletij, dokJer jih T^odozij nI uki-
Piše: MOHOR HUDEJ mohorh^hotmail. com
nil kot poganski kult in v vsem tem Času so petim osnovnim disciplinam priključili vsega pel disciplin (dirke z vozovi, konjske dirke, boks, pankratij - vrsta roko-borbe, na koncu pa še tek v polni bojni opremi). Toda bistvo vsega je bilo v »svetosti« iger, bistvo je bilo darovanje svoje zmage vrhovnemu božanstvu, Zevsu. Kot na vseh drugih področjih, so tudi na olimpijadi Grki našli smisel, jih osmislili, podu-hovili. Sedanje olimpijske igre so in bodo navaden ^avž do tistega trenutka, ko lahko televizijske hiše dosežejo, da so določena tekmovanja v njihovem udarnem terminu. Je mogoče k temu še kaj dodati? Mogoče pa.
Pred časom sem na nekem kanalu spremljal t.i. »redneck games«. Igre, ki jih prirejajo »rdeči vratovi«, kmetje, podeželani, ki so dobili ta vzdevek po opečenem vra-tu, pridobljenempri delu na polju ali kaj podobnega. Tako kot na naših gasilskih veselicah, si tudi oni sami priredijo zabavo s svojimi igrami. Uprizorili so kar nekaj »disciplin«, najbolj všeč mi je bila njihova različica metanja diska. Namesto diska so metali kolesne pokrove, »ratkape« po domaČe. Pri merjenju daljine meta so sodelovali vsi gledalci, med katere je včasih kakšna »ratka-pa« tudi priletela. Nekdo bo rekel, da si kaj taking lahko izmislijo samo Američani. O.K., ampak tudi na naših gasilskih veselicah včasih z oljem namažejo kakšno smreko> pa hajd čez njo, čez gimnastično gred. Tb so i^e, ne pa tisto hlapčevanje ameriškemu »prime timeu« in čudenje Idtajski megaloma-niji. To je potrebno prenašati.
— ^
www.racliocelje.com
novitednik
www.novitednik.com
8
INTERVJU
HOVI TEDNIK
Dira zaporedna izbruha salmoneloz sta redkost
Dr. Alenka Trop Skaza: »To je prvič v moji karieri, da je v tako kratkem času prišlo do dveh zaporednih okužb>
vezanih na isto lokacijo.«
v prejšn)! Številki sroo objavili novico, da so se ljudje, ki so jedli v gostišču vceij-ski Novi vasi. v preteidih meseciii okužiii s salmonelo. A v dobrem mesecu se ui zgodil samo en izbruh, ampak kar dva. Kaj se dogaja, smo vprašaii specialistko epidemiologije, dr. Alenko Ttop Skaza.
Ponavadi je za salmonelozne okužbe s hrano razlog nepravilna priprava hrane, bodisi da se živilo termično ne obdela dovolj dobro ali da pride pri pripravi do tako imenovanega križanja čistih in nečistih poti. ko zaradi nepravilne uporabe pribora in površin za surova in že gotova živila tisti, ki z živilom rokuje, prenese okužbo Iz surovih na gotova živila. Največkrat so pri nas okužena jajca in perutninsko meso. Če meso ni dovolj toplotno obdelano, torej da v vsakem delu Živila ni bilo vsa) 70 stopinj, ali da ni skJadiŠčeno pri dovolj nizkih temperaturah, se bakterije razmnožujejo naprej in tako se okuži oseba, ki hraoo zaužije. Ni nujno, da okužena oseba zboli, lahko pa so zdravstvene težave tudi zelo hude in je potrebno bolnišnično zdravljenje. V relativno kratkem času smo obravnavali dva izbruha, saj je zaradi zaužitja živil v istem gostišču obolelo več ljudi. Sicer se v poletnem Času pojavljajo posamični primeri leh okužb.
I^r dva primera v istem gostišču - ni to nekoliko nenavadno? Kako ukrepate, ko ugotovite primer okužbe s salmonelo?
Vedno, ko dobimo informacijo o izbruhu, tako) ukrepamo, da bi ugotovili vir okužbe in naredili vse, kar je v naši moči, da preprečimo širjenje. Skupaj z zdravstveno inšpekcijo obiščemo lokacijo in predlagamo potrebne ukrepe za zaščito zdravja ljudi. Opravimo ogled objekta, inšpekcija odvzame vzorce živil za laboratorijske preiskave ter c.i, brise površin zaradi ugotavljanja higienskega stanja. Preverimo, če so imeli zaposleni kakßnekoli zdravstvene težave, ki bi lahko bile povezane z izbruhom in naročimo laboratorijski pregled blata zaposlenih. Tako je bilo tudi v tem primeru. Je pa neobičajno, da smo v tako kratkem času zabeležili dva izbruha, vezana na isti objekt. V vseh letih službovanja se ne spomnim takšnega primera. Prvi primer okužbe smo zaznali 16. junija» preverjanje pa končali 11. julija, S posebno rnikrobiološko metodo smo vse salmonele, ki smo jih odkrili v blatu bolnikov in zaposlenih, tipizirali, kar pomeni, da smo ugotavljali» ali so si salmonenele identične, kar potrdi skupen vir okužbe. S preiskavo smo ugotovili, da je büo vseh 39 salmonel identičnih in da je bila okužba iz istega vira. To labo-ratonjsko metodo bomo uporabili rudi, ko bomo dobili vse podatke o morebitnih okuženih iz drugega izbruha, ki smo ga identificirali 29. julija. V tem primeru smo namreč začetek izbruha zaznaH v zaključeni skupini, zdaj pa pridobivamo podatke o ljudeh, ki so se prav t^o okužili, a niso bili v omenjeni skupini, ampak so bili individualni gostje. Vsakega bolnika» za katerega dobimo prijavo, da je bila v njegovem blatu najdena salmonela, pokličemo in povprašamo o morebitnem viru okužbe in nje-govüi zdravstvenih težavah. Pri epidemiološkem poizvedovanju to predstavlja določen Časovni zamik, saj oseba, ki ima z^avstvene težave. obišče najprej zdravnika, ki odvzame blato za mikrobiloško analizo. Ta traja v povprečju dva do tri dni- Ko dobimo izvid, pokličemo osebo in zaradi tega pride do Časovnega zamika pri pridobivanju podatkov. To ne pomeni, da vsak dan odkrivamo nove primere, ampak zbiramo podatke o Številu bolnikov, ki so se okužili v tem izbruhu.
Kako je mogoče, da se je okužba s salmonelo ponovila? Ima vai zavod kakšne možnosti vplivanja na nadaljnje obralo-
vanje gostišča in katere ukrepe mora lo sprejeti? Kako se ugotavlja krivda?
Pri analizi je bilo odvzetih več vrst živil in v ireh je bila najdena salmonela. Kot že rečeno, svetujemo ukrepe, vsi nadaljnji postopki glede obratovanja pa so v domeni zdravstvene inšpekcije.
Se lahko salmonela še tretjič pojavi v tem gostišču?
Vsakršna napoved za naprej je nehvaležna in špekulativna.
Javno se o okužbah s salmonelo govori le, ko pride do večjega i^ruha. Kako pogoste so sploh?
Konkretno smo v letu 2007 na območju celjske re^je evidentirali 24D oseb s salmo-nelozami, vendar moram za razjasnitev povedati še, da smo dodatno zabeležili še 1.400 enterokolitisov, to je. obolenj s prebavnimi težavami brez znanega povzročitelja. Pri vseh bolnikih s prebavnimi težavami se zdravnik
ne odloči za mikrobiološko preiskava blata, s katero identificiramo povzročitelja. Med vsemi temi enterokolitisi. ki jih vodimo kot prebavne težave z nejasnim vzrokom, je verjetno skritih tudi precej salmoneloz. Salmonela se pojavlja sporadično, v poletnem Času se lahko ljudje okužijo tudi v tujini oziroma na dopustu. Izbruhov je vzadnjem času malo in zato sta dva izbruha v dobrem mesecu vezana na isti objekt res presenetljiva.
Kako prepoznamo okužbo s salmone* lo?
Salmonela in drugi povzročitelji prebavnih težav imajo podobne znake, a se pri salmoneli poleg prebavnih težav, torej driske, bruhanja in slabosti, pojavi še zelo povišana telesna temperatura, okoH 39, 40 ali celo več stopinj. Ravno zaradi kombinacije prebavnih težav, izgubljanja tekočine in povišane telesne temperature bolnika najbolj ogro*
Dr. Alenka Trop Skaza, dr. med., je specialistka epidemiologije. Po končani giomdzlji v Velenju je na medicinski fakulteti diplomirala leta 1999. kasneje opravila specializacijo, magžstrirala in leta 2002 pridobila še doktorat znanosti. Po obdobju dela v splošni ambulanti Zdravstvenega doma Velenje se je zaposlila v Zavodu za zdravstveno varstvo Celje, kjer je danes predstojnica oddelka za epidemiologijo nalezljivih bolezni.
ža izsušitev. Zaradi nadomeščanja tekočin in izgubljenih elektrolitov je največkrat potrebno bolnišnično zdravljenje, včasih je dovolj samo ambulantno zdravljenje, oziroma da s pitjem bolnik nadomešča izgubljeno tekočino.
Okužba s salmonelo je torej lahko tudi smrtna?
Lahko. Vendar zelo redko in to v primerih, ko rehidracija ni možna.
Več primerov okužb je v poletnih mesecih ...
Vsekakor, zaradi visoke temperature in bolj sproščenega življenja, pa tudi dopustov v tujini, Pri družinskih izbruhih je to povezano še s pripravo živil v naravi, na piknikih, ko niso zagotovljeni vsi pogoji za primemo pripravo hrane. Vzrold so v pomanjkanju tekoče pitne vode, hlajenja in podobno.
S salmonelo se marsikdo, kot ste rekli, okuži na potovanju, kjer na nas prežijo še druge nevarnosti. Kako je z drugimi okužbami pri nas?
Trenutno na Celjskem nobena okužba, izjema so prej omenjeni izbruhi salmonele, ne odstopa od večleuiega povprečja. Za poletje je sicer značilno povečanje Števila bolnikov s prebavnimi obolenji. Nimam podatkov, da bi bilo trenutno kaj importiranih primerov nalezljivih bolezni, torej tistih, pridobljenih na potovanjih. Tam nas lahko ogrožajo potovalne driske, hepatitis A, malarija.
Obolelih je verjetno manj. ker se veliko popotnikov pred odhodom na pot cepi.
Na področju potovalne medicine in zaščite pred potovanjem želimo doseči, da bi bilo več ljudi osveščenih o zdravstvenih tveganjih na destinacijah. kamor potujejo. Na žalost ugotavljamo. da večinoma turistične agencije prodajajo aranžmaje brez ustrezne napotitve potnikov v območne enote zavodov za zdravstveno varstvo, kjer bi pridobili zaščito tn informacije ter pravočasno opravili preventivna cepljenja. Dogaja se, da potniki pridejo k nam prepozno in zato določenih preventivnih cepljenj zaradi časovne stiske ne moremo opraviti. Poleg aranžmaja je treba poskrbeti za preventivna cepljenja, ki zlasti, Če jih je veliko, niso ravno poceni. Ampak v primerjavi z okužbo, ki nas lahko doleti, je cena zanemarljiva.
Še eno aktualno vprašanje: pred poletjem so nekateri opozarjali na možnost povečanega Števila klopov in s tem na večjo možnost za okužbe. Kakšno je stanje po vaših podatkih?
Ker je bila mila zima, so bili klopi ves Čas aktivni in so se lahko razmnoževali- Zato preventivno opozarjanje. Območje celjske re&je je endemsko za klopni meningitis in lymsko boreliozo. Iz leta v leto beležimo več bolnikov s slednjo, pri klopnem meningoencefalitisu pa posvečamo veliko pozornost osveščanju o možnosti cepljenja. Vendar žal še nismo dosegli visoke precepljenosti. V sosednji Avstriji so sprejeli ustrezne ukrepe na državni ravni in uvedli preventivno cepljenje v obvezne programe ter s tem drastično znižali število bolnikov s klopnim meningoencefalitisom. Na območju Slovenije imamo po pavšalni oceni 5-odstotno precepljenost. zato še vedno beležimo bolnike tudi s klopnim meningitisom. Pri lymski borellozi ostaja še vedno splošna preventiva - primerna oblačila, uporaba repelen-tov ter opazovanje kožnih sprememb. Ob vsaki sumljivi kožni spremembi, ne glede na to, ali vemo, da smo imeli klopa ali ne, moramo obiskati zdravnika. Še posebej. Če je kožna sprememba rdeča, se periferno Širi in centralno bledi, kar je prvi znak lymske borelioze.
ANDREI KRAJNC Foto: Grup A
Cviček z golo žensko
Iz stare ustvaril mlado - Od vrbovega lesa do nadrealističnih zgodb rogaške likovne kolonije
»Pridi na cviček,« je vabil televizijskega snemalca z dvorišča rogaškega dvorca Strmol neposreden kipar Peter Vene, dolenjske gore Ust. K nastajajočemu ženskemu aktu seveda. Bilo je na drugi poletni likovni kolon i ji v Rogatcu, kjer se je zbralo pet slikarjev z omenjenim kiparjem.
Motivov je v Rogatcu vizo-bilju. »Zgodb v Rogatcu zlepa ne bo zmanjkalo. Pripovedujejo jih dvorec Strmol, slamnate strehe muzeja na prostem, skrite so pod kamni nekoč kamnoseškega Loga ali pod debli pragozda na Donački gori,« je likovnike spomnila Irena Roškar, vodja programov rogaSkega zavoda za kukuro in turizem, ki pripravlja prireditev v sodelovanju z občino.
»Motivov ne more zmanjka-Ü,«j i daje prav slikarka in vodja kolonije Ema Ferjanič iz Ro-gaike Slatine. »Sama sem si letos izbrala motiva z ribnikov Sirmola» ki sodila v cikel Mistične krajine. Še dve sliki bosta iz okolice dvorca, delno ko-lažirani s čipko,« je pripove-dala o svojem ustvarjanju na koloniji sbkarka, ki v zadnjem obdobju veliko likovno opozarja na človekovo pretirano poseganje v naravo.
Zašli na prehod
Zanimiv Rogatec postaja med Slovenci vse bolj znan, vendar sta kar dva udeleženca kolonije ob prihodu zašla naravnost k policistom in carinikom, na sam mejni prehod Rogatec. Rogatčani so na I o
Iz fesa stoletnih vit, Id ga skoraj nihče ne mara, ustvaria laljivi kipar Peter Vene m starih mieden. V koloniji je nastal njegov ženski akt Katera Rogatca nka je požirala?
med štiridnevnim druženjem svoje upoštevane likovne goste dobro spoznali ter jih po potrebi usmerjali. Nekateri domačim so se z likovniki srečali neposredno med njihovim ustvarjanjem, jih opazovali pri delu ter z njimi pokramljali.
Verjemo so najtežje razumeli nastajajoča dela nadrealističnega slikarja Lojzeta Adamljeta. ki je prejel pred ločnoenimdesetletjem vKas-slu mali »grand prix«. Med tremi nastajajočimi deli je bil na Ljubljančane vem stojalumed našim obiskom prizor z dvorcem Strmol, ženskim obrazom in masko. »V Sloveniji
Lojze Ad amije se je totil dvorca Stnnol v nadruBstiSnem likovnem jeziky, ki bi ga najbolj razumela Sahrador Dali ali Miro.
je več kot Slo podobnih likovnih dogodkov in čeprav sem slikar ateljeja, se nekaterih udeležujem- Imel sem veliko povabil, vendar je Rogatec moja letošnja druga kolonija,« je med drugim povedal v zadnjem desetletju najvidnejši predstavnik nadrealističnega sloga v Sloveniji.
Slikar Bo^dar Ščurek iz bližnjega Celja je Rogatec doslej poznal le po tranzitni vožnji. Letos je sodeloval na množičnem ex-temporu v sosednjih haloških Žetalah. kjer je prejel prvo nagrado strokovne žirije. In motivi v Rogatcu? Na njegovem stojalu je bil prizor s starinskega trga: »Ne prisegam na klasično posnemanje moliva iz narave na platno, zanimajo me barva, Črta» ploskev in ton, igra med temi likovnimi prvinami.«
V uvodu omenjeni kipar Vene iz Sevnice ustvarja iz odpadlega lesa stoletnih vrb, ki ga skoraj nihCe ne mara, novo življenje. »Sem edim v koloniji, ki iz starih delam mlade,« se je pošalil. V rogaški koloniji je namreč izklesal ženski akt-z velikim ptičem ob goli lepotici. Katera Ro-gatčanka mu je požirala brez oblačil, nam seveda ni zaupal.
Dolge poti v Rogatec ni imela Veronika RakuS s Ptujske Gore, iz haloške pokrajine, kjer likovno beleži izginja joče stav-l)arsivo. Romantično poetični slikarki pravijo v dobrem pomenu »kravja slikarka«, saj so njen priljubljen motiv krave, vendar ne kakrSnekoD. Krave iz likovnega sveta Rakuše-ve so, na primer, oranžne ali vijoličaste. IbdivRogatcu krav nikoli ne zmanjka, pri Čemer se tudi kakšna slamnata streha še najde.
Vseh slikarjev, ki so se med letošnjo rogaško kolonijo bol) porazgubili, kot so se med prvo, nismo srečali. Tako se nismo srečali s Konji-Čanom Zlatkom Prahom in z njegovimi svojevrstnimi barvnimi zapisi, kjer barvnim ploskvam dodaja besedila. Pa drugič.
Med največjimi in najbolj obiskanimi »zanimivostmi« kolonije je seveda nepogrešljiva grajska kuhinja dvorca SUTOol, kjer je v enem od nadstropij »graščak« rogaški gostinski podjetnik Marjan Ju-Iriša. tM obnovi dvorca Strmol ]e dejavno sodeloval ter zakupil eno od nadstropij, zdaj pa sofinancira udejanjanje omenjenih likovnih zgodb.
BRANE JERANKO Foto: KATJUŠA
Vodja kolonij«, slikarka Ema Ferianro, in vodja programov rogaškoga zavoda za kulturo Irana Roskar
Tine Lesjak od not k pisani besedi
Eden najbolj znanih slovenskih glasbenih ustvarjalcev s področja narodno-zabavne glasbe Tine Lesjak iz Oplotnl-ce, oče legendarnega ansambla Bratje iz Oplotnice, je znova presenetil. Če smo ga doslej poznali koi odličnega avtorja Številnih melodij, pisca besedil, vodjo Številnih glasbenih skupin» učitelja harmonikarjev in iskrenega zagovornika vsega dobrega o naSi domači glasbi, smo ga prejšnji mesec spoznali še kot pisca književnega besedila Pohorski sem godec.
Tine Lesjak se je kot sodoben trubadur mnogo dni, mesecev in let potepal po dolgem in počez po svojem Pohorju, ki nI bogato samo z lesom in s krasno naravo, ampak tudi z ljudmi, ki so se s srcem zapisali ljudski pesmi, petju in igranju. Starih godcev je vedno man{, Tine pa je Čutil notranji klic, da še ujame zadnji vlak in vse to popiše in ohrani kot dragoceno blago za kasnejše rodove.
Tako je pred nami zajetna, 328 strani debela knjiga, ki ima štiriinštirideset poglavij, večina, Štirideset, jih je namenjena opisu zgodb pohorskih godcev. Zgodbe so drobne miniature ljudi> ki so ob trdem delu še vedno našli čas in potrebo, da so se ob različnih priložnostih izkazali kol spoštovanja vredni godci, ki so poskrbeli za dobro voljo ob najrazličnejših priložnostih. Začetek knjige je avtor namenil kar sebi in svoji glasbeni poti, ki je bila več kot dvajset let speljana z imenitnimi Brati iz Op-lotnice, zdaj pa se nadaljuje z novo obetavno skupino Vrt, katere mentor je Tine Lesjak. Zadnji del knjige je namenjen fotografijam iz Tinetovega zasebnega albuma ter predstavitvi, na kakšne harmonike so igrali včasih in igrajo še danes.
Tine Lesjak je knjigo Pohorski sem godec napisal tako, kot jo je občutil sam: z veliko ljubeznijo in s spoštljivim odnosom do dela tistih ljudi, ki so nekoč igrali, 1\jdi v pisani besei^ je predstavil sebe kot veseljaka, poštenega človeka, z odprtimi očmi in s po-slu&ljivimi ušesi ter z eno samo skrbjo, da se ne bi to pohorsko bogastvo pozabilo.
Za dobro voljo ljudi
Tine Lesjak je v svojem ustvarjalnem delu večkrat pozitivno presenetil. Tako je izdal partizanske pesrru v priredbi polk in valCkov. Obredel je slovenske pokrajine in z ljudskimi godd predstavil najbolj značilne pesmi. Svoje glasbene dragulje namenja imeniüiim glasbenim skupinam, kot so Modrijani, Pogum in druge, zdaj )e na vrsti Vrt, pri katerem je glavni vrtnar. V uvodu v svoj knjižni prvenec Pohorski sem godec je zapisal: »Godec na Pohorju in v bližnji okolid je že od nekdaj bil človek» ki |e s svojo dobro voljo in s kakršnimkoli
Tm Lesjak s knpžnim pivencem Pohorski sem godec
inštrumentom spravljal ljudi v dobro voljo in jim na tak način krajšal čas... Na Pohorju, pa verjetno tudi (iaigod po Sloveniji, je bil godec nasploh zelo cenjen. Leta 1990 je oče umrl v 63. letu, ravno takrat, ko sem bil najbolj aktiven na področju glasbe, in spomnim se, da mi je v zadnjem stavku najinega pogovora rekel: >Nadal)uj to pot. ki si jo izbral, ter igraj in ustvarjaj in osrečuj druge.«
Knjigo so natisnili in založili v tiskani Grafika Gracer v Celju. Lektorirala je Nataša Črešnar, fotograiije so iz arhivov obiskanih godcev in avtorja, naslovnico je oblikoval Robert Obrui, ki je poskrbel Še za računalniški prelom in pripravo za tisk.
Tine Lesjak je s knjigo Pohorski sem godec posla\il trajen spomenik vsem pohorskim godcem in očetu ter nenazadnje tudi sebi, saj je tako na najboljši način kronal svoje izjemno poslanstvo, povezano s kvali-temo glasbo in poštenim odnosom do vsega lepega in dobrega. Vstopil je tudi v krog tistih Slovencev, ki so že napisali ka) lepega o polkah in valčkih, kot na primer Ivan Sivec, Franc Šegovc, avtor zapisa in nekateri drugi. Knjiga Pohorski sem godec ni zanimiva sami zaradi ^asbe, ampak tudi opisa življenja, v Italerem so godci živeli in ustvarjali. Tine Lesjak je opravil pomembno delo.
TONE VRABL
Možno, da je okuženih še več!
Kuhinja v celjski restavraciji, kjer so odkrili salmonelo, zdaj normalno deluje.
Poročali smo, da se je julija v znani restavraciji v No-vi vasi v Celju s salmonelo okužilo več deset gostov» ne-k^j se jih je zdravilo tudi v bolnišnici. Med okuženimi je bilo kar nekaj varovancev Centra za varstü) in delo GO' lovec, možno pa je, da je okuženih Še več. Podatke o ukre* pih v znani celjski resCavra-ciji so nam posredovali tudi iz zdravstvenega in^kto-rata.
Do okužb s salmonela je prišlo kar dvakrat v razmaku dobrega meseca dni. Prvi primer so odkrili po opravljenem mikrobiološkem pregledu blata bolnika in ugotovi, da je bil ta pred tem v restavraciji v Novi vasi. Istega dne je zdravstveni inšpektor skupaj s predstavnikom Zavoda za zdravstveno varstvo Celje opravil og-
led gostišča in ugotovil nepravilnosti In pomanjkljivosd ter sprožil tudi nadaljnje ukrepe. Odvzeli so Se vzorce živil, ki pa so bili ustrezni. Drugi primer, kot smo poročali v torek, je bil konec julija, spet je sledil živilski pregled, kjer so ugotovili nekatere nepravilnosti, odvzeti vzorci živil pa so potrdili prisomost salmonele. Kot pravijo na inSpektoratu, so odvzeti brisi z delovnih površin
v živilskem obratu potrdili prisotnost fekalno^ onesnaženjat Zato je inšpektor 2. avgusta izdal ukrep o prepovedi obratovanja kuhinje, dokler nepravilnosti ne odpravijo.
Prekrškovni postopki še niso končani, so pa minuli teden opravili kontrolo, ki je po kazala» da nepravilnosti v restavraciji ni vrt. zato kuhinja zdaj normalno obratuje.
SŠol
Salmonela je bakterija, ki pri človeku in živalih povzroča različne oblike Črevesnih okužb. Živila, ki so najpogosteje izvor okužbe s salmonelami, so na primer meso, jajca, mleko, tudi voda. Bolezen, ki jo povzroči salmonela. se začne na^o, s slabostjo in bolečinami v trebuhu, povišano telesno temperaturi in drisko, blato Ima lahko primešano sluz in kri. Bolezen lahko poteka v blagi obliki, lahko pa se razvije v hudo obliko, ko bolnik zaradi pogostih iztrebljanj izgubi veliko tekočine
Penny-farthing je zakon
Penny-farthing se imenuje nenavadno slarodobno kolo z velikim prednjim kolesom in malim zadnjim, ime je dobilo po kovancih - v 19. stoletju so bili v Angliji peniji majhni kovanci, farthingi pa Še manjši.
Takšno za sodobne čase nenavadno dvokolo si je omislil Damjan Utranker. ki se z njim veselo prevaža naokoli že dve leti. Damjan ima na Mariborski cesti v Celju servis koles, prodaja tudi vse bolj priljubljena monokole-sa. Prav pri dobavitelju mo-nokoies je dobil tudi svojo kopijo starodobnika. »Obstajajo tudi večji penny-farthin-gi, a so slabše vodljivi od tega, ki ima prednje kolo veliko 36 col»« pripoveduje Damjan. Njegovo kolo je novo, a je izdelano po izvirnih načrtih iz pionirskih časov kolesarstva.
in zakaj se je odloČil, da se bo naokoli prevažal prav s takšnim kolesom? »Zelo je atraktivno, sam pa sem malo nostal^ka in ker se ukvarjam s kolesi, mi je to zelo hitro priraslo k srcu. Kar nekaj posebnega si, če se voziš naokoli s takšnim kolesom.«
Damjan svoje kolo uporablja vsak dan in zatrjuje, da je vožnja z njim nekaj prav posebnega, drugačna od vožnje s sodobnimi kolesi, naravnost nepozabna. »Da takšno kolo obvladaš, pa ne potrebuješ posebnih spretnosti. Celo moja mama se je vozila z njim in ni imela prav nikakršnih težav,« je povedal Damjan Utranken
BS, folo: GnipA
Franc Pangeri je s svojim avtom zapri cesto.
Na svoji zemlji?
Na Lahovni so bili mimo-vozeči v torek popoldne priča nenavadnemu dogodkUt kj je sprožil celo posredovanje policije. Mag. Fraac Pangeri, direktor uprave Celjskega sejma> je v bližini svojega doma cesto za-parkiral s svojim avtomobilom.
Jabolko spora naj bi bila dela na cesti, nujno potrebna, da bi se lastniki tamkajšnjih parcel, ki so si na Lahovni zgradili hiše, čakajo pa
le še na zaključna dela za napeljavo vode in elektrike, lahko dokončno vselili. Pangeri naj bi oviral dela, pri katerih bi bilo potrebno razko-pati del ceste. Očitno imajo lastniki okoliških parcel in Pangeri različna mnenja in Informacije glede kategorizacije ceste ter tega, ali so potrebna za delno zaporo ceste soglasja ter posebna dovoljenja. O tem bomo podrobneje pisali v prihodnjih Številkah Novega tednika, torko-
vo dogajanje pa so po kratkem postopku zaključili celjski policisti. Kot nam je potrdila tiskovna predstavnica PU Celje Milena Trbulin Drobne, so policisti ugotovili kršenje Člena zakona o varnosti cestnega prometa in izdali tfi plačilne naloge; od tega osebi, odgovorni za cesto 200 evrov. pravni osebi 2 tisoč evrov, fizični osebi pa so izdali plačilni nalog za 160 evrov.
PM, foto: GREGOR KATiC
Policisti so ob obisku Lahovne IzrfalI tri plačilna naloge.
BLIŽA SE AKCIJA ZBIRANJA NEVARNIH ODPADKOV
Akcija bo potekala septembra in oktobra na celjskem
informaelfe:
Simbio, d.o.o.
Tei^arska cesta SOOO Celi? Tel. os 42J 6A 00.
info^siO)bio,si m www,simüio,si
NEVAf^NJK OOPADUTV
^ V" . ' • , J
• simbfo
M

PROMETNI TELEFON RADIA CELJE
NOVI TEDNIK
LUCE
ŽALEC
MOZIRJE I BRASLOVCE

11
Ceste še v ospredju
Jubilej Mozirskega gaja
V četrtek so v občini Lu-če precej drugače, kot smo vajeni, proslavili občinski pravnik. Prvič so namreč predstaviti »pražnja« oblačila 2gomjesavinjčanov iz druge polovice 19. stoletja ter v program umestili posamezne dogodke iz let, ki so se končala z osmico in ki so bila pomembna tudi za Luče.
Kot je poudaril župan Ciril Rose, so bili v občini uspešni pri pridobivanju evropskega denarja, Z dobrimi 500 tisoč evri iz Evrope in s svojim deležem bodo še letos in prihodnje leto urejali predvsem ceste. 7\jdi v Lučah se zavedajo, da to ni najbolje naložen denar, vendar morajo odpraviti pomanjkljivosti iz preteklosti. Posvetili se bodo mdi urejanju mirujočega prometa, med drugim načrtujejo gradnjo pločnika in parkirne hiše. urejali bodo javno razsvetljavo, del vodovodnega sistema in prireditveni prostor na l, i. Hočevarjev! njivi. Med drugim pripravljajo tudi spremembe občinskih prostorsidh aktov, ob tem pa je župan Rose napovedal gradnjo obvoznice, ki bo, kakor je slišati med domačin:, povzročila še kar nekaj burnih razprav.
Na slavnostni seji so podelili občinska priznanja, in sicer sta priznanji občine prejela Vinko MoliČnik za dol-


s slovesnostjo, na kateri bodo podelili tudi ziata priznanja, bodo danes v popoldanskih urah počastili 30-letnico Mozirskega gaja in hkrati odprli 10-dnevno pregledno razstavo.
Razstava je tematska, na nje pa so prikazani poudarki in različni aranžmaji iz minulih let- Živali iz cvetja, različne kompozicije. eksotične rastline .... vse to v posameznih slikah obeležuje jubilej oziroma predstavlja nekakšen sprehod skozi zgodovino parka slovenskih vrtnarjev, ki letos praz-
nujejo 35-letnico svojega društva. Naj omenimo, da zaradi praznovanja v Mozirskem gaju popoldne ne bodo pobirali vstopnine.
Vse dni bo na ogled prodajna razstava or> hidej in kaktusov ter obilica različnih predstavitev, ki so že stalnica ob prireditvah v Mozirju. V soboto bo ob 14. uri koncert Vokalne skupine Krila, od jutri do nedelje pa bo dogajanje v parku popestrila tudi največja slovenska razstava plazilcev Bioexpo 2008.
US
f^/ Z OBČINSKIH SVETOV
i n

m

4
Še nekaj let za stroske po naravnih nesrečah
BRASLOVČE - Na zadnji seji pred počitnicami 50 se svetniki seznanili s poslovanjem občine v lanskem letu in v prvem polletju letos. Preteklo proračunsko leto je zaradi neurij, poplav in plazov povzročilo ogromno stroškov, ki jih bodo Braslovčani odplačevali §e nekaj časa. Skoraj dva milijona evrov. kar je 41 odstotkov vseh odhodkov. predstavlja tudi naložba v športno dvo-
rano in osnovno Šolo. Letošnji proračun znaša 5 miDjonov evrov. Od 600 tisoč evrov, kolikor znaša načrtovana zadolžitev, so doslej porabili tretjino omenjenih sredstev. S sprejetim rebalansom in prerazporeditvijo proračunskih sredstev bodo s pomočjo evropskega denarja nadaljevali začele projekte. letos jih čakajo nadaljevanje druge faze rekonstrukcije in asfaltiranja lokalnih cest, izgradnja kanalizacije, vodovoda in dokončanje pločnika v Letušu.
MJ
Nagrajenci Občine Luee: Mitja Vanišnik. Jožiae Podkrajnik in Vinko MoliČnik
goletno delo v gasilskih vrstah in na področju zaSčite in reševanja ter Mitja Veni-šnik za izjemne uspehe, ki jih dosega s svojimi zbori.
Zlato plaketo je prejela Jožica Podkrajnik za predano delo z otroki ter vpetost v društvene dejavnosti.
US
PROMETNI TELEFON RADIA CELJE
Mlada kmetica izbrana v Šempetru
Marta Rojnik iz Spodnjih Grušovelf, lanska mJada kmetica leta, je bila glavna »krivka« za živahno petkovo dogajanje v Šempetru, ko sta Časopis Kmečki glas in Zveza kmetic Slovenije v sodelovanju ž žalsko občino pripravila nov izbor.
Kandidatke so predlagala društva podeželskih žena ali pa so se prijavile same, skupaj pa se je predstavilo 17 tekmovalk iz različnih koncev Slovenije. S Celjskega sta se za naslov poleg
domačinke Martine PodpeČan iz Galicije, ki smo jo podrobneje predstavili v prejšnji Številki našega Časopisa, potegovali Še Marta Zidar iz Šmaija pri Jelšah in Tatjana Pliberšek iz Gorenja pri Zrečah. »NaSe« kandidatke« niso imele dovolj sreče pri sestavljanki oziroma znanju in se niso uvrstile med najboljšo trojico, tisoč evrov vreden vikend paket za dve osebi v Termah Ptuj pa si je priborila Marija Grilc iz Cerkelj na Gorenjskem,
US. foto: TT
Kandidatke i« zev petkovih dopoldanskihurah sprejel žalski župan Lojze Posedel^nato so si ogledale znamenitosti občine terobiskdla Rojnikove. - Št. 64-14. avgust 2008 -
Udeleženci oratorija, animatoijl in domači župnik Jože Planine
Odprli oči
župnija Griže je v župnijskem domu pri cerkvi sv. Neže v Libojah tudi letos pripravila oratorij za otroke od prvega do devetega leta starosti pod naslovom H ura pro-sti čas - Odprli oči t
Na oratoriju je sodelovalo Šestnajst otrok. Kot je povedala vodja Fani Pečar, so bila v program vključena duhovna razmišljanja, delo v malih skupinah, pel ustvarjalnih delavnic, molitev, pelje, ples, kopanje in igre, Oratorij so v nedeljo zaključili s sveto mašo. Nastanitev v domu s prehrano in izvajanjem programa so pokrili iz darovanih sredstev, za prihod in odhod pa so poskrbeli starši sami.	TT
www.novitednik.com
ŠENTJUR
LAŠKO
Kot pove Roman Zatokar. so PoČeraja verjetno dobile ime zaradi poskakovanja potoka «z nfi.V vottini nad tolmunom Igra svetlobe v^ali ob
pravem času dneva izriše celo čisto pravi ženski obraz.
Od neuglednega potoka do skrivnostne lepotice
Po slapovih Gračnice med Planino in Jurkloštrom • »l\iristi bi bili navdušeni«
Mlin in zaga ob začetku soteske danes sicer propadata. Pogled na slap pa je se vedno prijetna nagrada za vsakega voznika, ki se 12 smeri Jurkleštra pripelje proti Planini.
Če se iz smeri Planine zapeljete čez Dežno in Mrzlo Polje proti Jurkloštru Id Rimskim Ttiplicam, potok Gračnica prečkate ali pa ga spremljate ob cesti v soteski. Da se nam v avtu obi-^jno preveč mudi, da bi kaj pametnega opazili, oi treba posebej poudarjati, pot s kolesom pa je že povsem druga zgodba. A vseeno vodi obljudena cesta tu in tam daleč od najlepših skrivnosti Gračnice.
Zmomo prepričanje, da gre za nezanimiv kozjanski potok. nam je cazbil naš lokalni vodnik Roman Zalokar. »V PoČeraje, kot jih poznamo domaČim, je dolga lela prihajala taborit skupina iz Trbovelj. Taicrai je bilo tole še očiščeno, urejeno, hišica z mlinom je Se stala. Zdaj pa vse propada.« PoČeraje je ime
za ozko sotesko z več metrov globokimi tolmuni, ki jim pravijo tudi kadi. Voda tu ustvarja privlačne slapove, pod njimi pa je pravi plavalni ba-zenček. »Ker se sonce upre v la del, je tu včasih kopalcev več kol v kakšnih termah. Ko .je voda v potoku presahnila, pa sem odkril tudi izvir res hladne vode, ki se prav tu meša z CraČnico.« Nad kotičkom se kol naravna zaščita dviga visoka skaJa in človek si ne more kaj, da ne bi v mislih že videl, kako krasna bi bila kot plezalna stena nad majhnim naravnim kampom. Če se zdi, da za nekaj sto metrov od ceste oddaljen kot ne ve nihče, se Roman na to le zasmeje. »Že pred leti so ga hoteli nekateri odkupiti in urediti. Pa lastnik ni bil za to. In tudi sedaj ne kaže nobene volje in želje, da bi iz
Šiv.
-
i. ' ;
< •■. N*" 'O r . ^
». . ij

Gracnioa v ozid soteski preskakuje tudi do deset metrov globoke kadi. Mračna moc vode se v tolmunu pod sotesko razbije v prijetnem kopalilču.
flibnik Marof je v lasti laskfli riwev. Trsta, ki smo jih zmrtifi pri lovu. so bili tako zatopljeni v svoje knpe, da morda lepote okolice spleti niso opazili.
te naravne lepote kaj nastalo.«
Skrivnosti Gračnice pa se tu §e ne končajo. Preko jeza, ki ustvarja pravo gozdno jezero, do ribogojnice, ribnika Marof, se potem spušča v novem slapu ob mlinu. »T\i so imeli že kmalu po vojni poieg mlina in žage tudi elektrarno. Seveda je potem socializem z zadrugo ubral ne
prav posrečeno pot. Danes vse, razen naravnih lepot, propada.«
A vseeno se Cračnica ne da. In kdo pri najboljši volji bi si mislil, da je tako lepa? Namig za poletni sprehod ali kolesarski izlel od Planine do Rimskih Toplic vam tokrat res toplo priporočamo.
SAŠKA T OCVIRK Foto: KATJUSA
Gasilci v iilevu čaicajo na nou dom
LaSki svetniki so se minuli četrtek zaradi gasilskega doma v Rimskih Toplicah zbrali na izredni seji občin-skega sveta. Občina Laško se^e namreč maja z omenjenim projektom prijavila na razpis za nepovratna evropska sredstva» pri čemer so v Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja pri pregledu ^oge ugotovili, da se podatki, navedeni v viogi in načrtu razvojnih občinskih programov» ne ujemajo.
Župan Franc Zdolšek je zaradi potrebne uskladitve razpisne dokumentacije sklical izredno sejo. Pristojni organi so pri pregledu vloge ugotovili, da je v načrtu razvojnih programov 2008-2011 za projekt izgradnje večnamenske-
ga objekta o^oma gasilskega doma namenjenih več sredstev, kot je navedeno v vlogi, in sicer 81S tisoč (kolikor znaša vrednost celotne naložbe novogradnje in ureditve njene okolice) namesto 590 tisoč evrov, kolikor naj bi stala le izgradnja objekta. Kar pomeni, da občina v tem primeru ne bi bila upravičena do nepovratnih sredstev, saj bi glede na razpisne pogoje prekoračila zgornjo vrednost naložbe, to je 600 tisoč evrcv. Zato so v občinski upravi načrt razvojnih pro^amov razdelili na dva ločerta projekta, la sicer na gasilski dom. Čigar vrednost je, kol rečeno, ocenjena na dobrih 590 tisoč evrov, ter na njegovo zunanjo ureditev in izgradnjo ceste v znesku slabih 223 tisočakov. S
tem, ko je občinski svet ločeno sprejel skiep o potrditvi načrta za ^adnjo objekta ter sklep za njegovo zunanjo ureditev, )e občina zadostila tudi vsem razpisrum pogojem, je prepričan župan Franc ZdolŠek. Na ob^ni pričakujejo, da bodoza omer^jeni projekt prejeli 208 tisoč evrov nepovratnih sredstev, preostanek bo morala občina z^otoviti sama.
Kako nujno v Rimskih Toplicah potrebujejo nov gasilski dom. na katerega čakajo že več kot desetletje, pove podatek. da ima tamkajšnje gasilsko društvo zaradi prostorske stiske gasilsko opremo, verjeli ali ne, kar v hlevu. Sicer bodo v večnamenskem objektu, ki naj bi ga začeli graditi še letos, ob gasilskem domu svoje prostore našli še knjižnica, večnamenska dvorana in stanovanje.
BOJANA AVGUŠTlNClC
NOVI TEDNIK
ROGAŠKA S.I
BISTRICA OB S j
Vile na otanairijajo, razloB ta gradbeni oder je komisija talimovania Entente florele.
Ne obnova, le kamuflaža
starini ni ie VTStO let OpO-zarjafo na propadajočo vilo v neposredni bližini železniške postaje in osnovne šole, o kateri smo v Novem tedniku že pisali. Slab mesec nazaj pa $o nekateri presenečen o vzkliknili: »Pa seje vendarle nekaj premak* nilof« Hišo so namieč obdali 2 zidarskim odrom.
A 80 se veselili prehitro. Vile namreč pod zavesami ne obnavljajo. Njeno propadlo lepoto so zgradbenim odrom in zavesami le zakrili. Raz-log: prihod ocenjevalne ko-misije telonovanja vurejeno-sti okolja Entente florale. Ta bi zaradi stanja objekta, ki je bil mimogrede do takrat le minimalno zavarovan, takoj napisala i^šno minus točko. In polem bi se Rogaš-
ka Slatina kaj lahko obrisala pod nosom za najvišje priznanje, ki ga po tihem pričakuje.
Vila Angela, kot se objekt, od katerega bi pričakovali veličasten videz, imenuje, je vzasebni lasti. Prekritje propadajoče sramote pa je v do-govoru z lastnico uredila občina. Slednja se že vrsto let trudi objekt odkupiti, a doslej brez uspeha. Kako se bo stvar razvüa zdaj, ko je umrl drugi lastnik, ni mogoče napovedali. Glede na obstoječe stanje vile je ta najbolj primerna za rušenje. Temeljita obnova bi bila zagotovo dražja od izgradnje no-vega,. morda celo enakega objekta. V njem bi lahko uredili tako stanovanja kot prostore za poslovno dejav-
nost. Lokacija v bližini zdraviliških kompleksov bi zagotovo pritegnila kakšnega investitorja.
Primerov propadajočih stavb je sicer v občin Še kar nekaj. Leda gre večinoma za manjše objekte, pravtako pa niso v mestnem središču. A ne glede na to, kazijo podobo občine, ki jo občinsko vodstvo prikazuje kot lepo urejeno in turistom prijazno, In je takšno podobo tudi pripravljeno zagotovili. Pravza-to se zdi Čudno, da posamezni lastniki propadlih objektov, ki za obnovo nimajo denarja. teh niso pripravljeni prodati. Ali pa od občine za razpadajoče »krasotice« zahtevajo preveč denarja...
ANDREJ KRAJNC Foto: KATJUŠA
13
Kozjansko časti očeta
Na Kozjanskem so zelo ponosni, ker je oče slovenskega knjižnega jezika Primož Trubar pridigal tudi v podružnični cerkvi v Dob-ležičah, v virštanjskih goricah. Letos, ko se spominjamo 500-)etnice velikanovega rojstva, bo tam sklop prireditev Trubarjevi dnevi v občini Kozje. Id se bodo vrstile do konca oktobra.
Prva prireditev bo že to nedeljo, 17. avgusta, ko bo na Pilšianju predavanje o Trubarjevem življenju in delu. Pripravljata ga prof. Božena
Orožen ter škof mag. Geza Emiša. Po predavanju, ki bo ob 17. uri, bo sledila otvoritev razstave o Trubarju in piscih protestantizma ter starih knjig iz tamkajšnjega okolja. V nedeljo bo tudi začetek 13. kolonije likovnih pedagogov Pilštanj 2008,
Največja prireditev, ki se je bodo Še dolgo spominjali, bo prihodnjo nedeljo, 24. avgusta, ko bo v cerkvi v Dobiežičah ob 10. url slovesna maša ter nato odicrit-je doprsnega kipa Primoža Trubarja. Izdelal ga je kipar
Franc Černelč iz Bistrice ob Sotli.
V septembru bo sledila strokovna ekskurzija v Trubarjeve kraje za krajane, člane društev in vse druge, ki so pomagali pri organizaciji prireditev. Oktober bo nato v znamenju Trubarjevega pohoda od DobležiČ Čez Gub-no ter Lesično na Pilštanj, ki bo na dan reformacije, oktobra.
Prireditve pripravlja turistično in kulturno društvo Le-sično-Pilštanj, v sodelovanju z Občino Kozje.	BJ
$ praznovenja 50(Hetnice rojstva Primoža Trubarja si bodo nsjiiotj zapomnili postavitev njegovega doprsnega kipa. Izdelal gaje Franc ČemelS (nafotografiji).
Na tržnico
Na glavnem trgu v Kozjem bo na jutrišnji župnijski praznik prva Kozjanska domaČa tržnica.
Na prireditvi bodo ponudnild s Kozjanskega ponudili ekološko pridelane pridelke, sadje ter različne druge dobrote, prav tako pripravljajo kulturni program. Prireditev, ki bo med 9. in 13. uro, pripravljata Občina Kozje in 1\iristično društvo Kozje.	BJ
Otroškega veselja v izobilju
Da je poletje dolgočasno, otroci v Bistrici ob Sotli ne morejo trditi, saj so ga v soboto dodobra »razgibali«. Na prireditvi Razgibaj-mo poletje je društvo prijateljev mladine pripravilo zabavni program, v katerem so uživali ludi odrasli.
Sobotno popoldne so popestrili s številnimi igrami, v katerih so sodelovali tako mali kot ludi veliki, vroče sonce je bilo kol nalašč za različne vodne igre, od vodenja žogezvodnim curkom do metanja vodnih balonov. Poskrbljeno je bilo tudi za lačne malčke, ki so lahko še zaplesali v mini diskoteki ali se pomerili v skupinskem smučanju.
BJ
Za seboj
bodo počistili
V Kozjem je razpis za gradnjo čistilne naprave in kanalizacije, ki ga je občina objavila v začetku prejšnjega meseca, v zadnji fazi.
Na razpis za gradnjo Čistilne naprave za tisoč populacijskih enot se je prija-vilo šest ponudnikov, v tem tednu pa potekajo pogajanja za izbor izvajalca. Za dobrih 700 tisoč evrov Želijo zgraditi objekt čistilne naprave ter kolektor, za kar bosta 38 odstotkov prispevali Evropska unija in drŽava, ostalo bo morala plačati občina. Če ne bo zapletov, nameravajo začeti z gradnjo zbirnega kanala do čistilne naprave prihodnji mesec, objekt Čistilne naprave naj bi začeli gradili v začetku prihodnjega leta, oboje pa naj bi bilo dokončano septembra 2009, Takrat bi v kraju na čistilno napravo priključili obstoječo kanalizacijo.
Objekt čistilne naprave bodo postavili v smeri proti Pod-sredi,vokolici obstoječih industrijskih objektov. BJ
14
VOJNIK I SL.KOWJICEI

NOVI TEDNIK
Gradnje Žveplan »žvepljajoff odnose
v Socki
Strpnost krajanov Socke je zadnje Čase na najnižji točki, ^zlog 50 Gradnje Žveplan. Na pred leti kup* I jenem zazidalnem zemljišču podjetje Še ni naredilo nič drugega kot premetalo kupe zemlje, odprlo obstoječe kanaHzacijske vode ter na zemljišču deponira* lo nekatere gradbene od-padke.
Direktor podjetja Marjan žveplan zadev ni želel komentirati, temveč nas je preusmeril kar na samo občino. »Predvidevam, da se direktor izgovarja na geodetske posnetke, ki naj ne bi bili narejeni, vendar menim, da je razlog le v lem, da ima v teku dovolj večjih, zanimivejših projektov,« meni Župan občine Vojnik Beno Podergajs. »Z naše strani $o stvari jasne in urqene, zakaj gredo stvari tako počasi, ve le sam,« dodaja Župan.
Podjetnik Žveplan je zemljišče z urejenim zazidalnim načrtom kupil že pred leti. Na območju, kjer je prostora za
Sočsna potrpeSjlvost poUtii mineva. Namesto hiš le več let gledejo le raznte kupe zemlje^ piko na i pa so
dodali gradbeni odpadlu.
pet stanovanjskih hiš, bi moral zgradit) komunalno infrastrukturo, na občim pa so se dogovorili tudi, kako naj reši
obstoječo kanalizacijo. Vse to pa krajanom ne pomeni prav veliko, saj imajo pred nosom Se vedno le kup gradbenih od-
padkov, tu in tam pa si lahko več dni ogledujejo kakšen bager, ki malo razkoplje obstoječo kanalizacijo. RP
Klopotci morajo stati
V teh dneh naj bi v vinogradih že stali klopotci. Eden izmed mojstrov njihove izdelave je tudi Andrej Žitnik iz Spodnjih Lažvko-njiški občini.
Pred petnajstimi leti se je odločil, da prične izdelovati razne predmete iz lesa. Železo, s katerim se je poklicno ukvarjal kot ključavničar, ga ni nikoli privlači-
lo, ker deluje hladno za razliko od lesa, »Klopotec izdelujem štiri dni po nekaj ur. Poleg tega delam še ptičje krmilnice, pručke in ostale drobne predmete iz lesa,« je povedal Andrej. Les pripravi čez poletje, pozimi pa najbolj intenzivno dela. Takrat namreč ni ribolova. njegovega najljubšega hobija.
Kiopotec je lahko narejen iz več vrst lesa. Za vetrnico uporabi lipo, ki je lahek les, se ne zvija in ne poka. Kiopotec je sestavljen iz vetrnice, glavne gredi, stola, kijev in deske. Slednja mora biti iz Čim tršega lesa. Od debeline in Širine deske je važen ton. Ko kiopotec sestavi, ga premaže z oljem in postavi na drog. Pritrdi še metlo, ki kiopotec
usmerja v smer vetra. »Moji klopotci strašijo ptice vFran-ciji, Nemčiji, Italiji in na Hrvaškem. Seveda pa jih je največ v Sloveniji. Ljudje jih kupijo zase ali pa kot darilo kakšnemu vinogradniku. Po trgatvi jih snamejo, pregledajo, premažejo z oJjem in shranijo za naslednjo sezono,« je pripoved končal Andrej Žitnik.	EV
Klopotci Andreja Žitnika so bili minule dni iskan izdelek. - St. 64 -14. avgust 2008
Maksimiljan ni več investttor bloka
Pri gradnji bloka v središču Vojnika, na mestu, kjer je nekoč st^a stara šola, je pred kratkim prišlo do dveh večjih sprememb.
Družba ?vdaksimiljan Aleksandra Jančarja ni več investitor gradnje, temveč je zemljišče prodala družbi FLnstar iz Skofle Loke. Spremembe pa so se zgodile tudi zaradi nepredvidljivosti terena. Objekt so, ker pri izkopu niso prišli do trdnih plasti, morali precej poglobiti, s čemer so pridobili večje število podzemnih parkinuh mest. So pa morali zaradi tega pridobit» novo gradbeno dovoljenje. Objekt bo imel okvirno 44 stanovanj» občina pa se zanima, da bi za potrebe občinskih stanovanj za invalide odkupila kal^no primerno stanovanje.	RP
S kolesi na travnik
Športno društvo Socka vabi jutri na 4. kolesarski vzpon na Stmadov travnik.
Start bo pri ti^ovini v Socki. Prijavite se lahko na telefon 041 794-329 ali pa eno uro pred startom. Štartnina znaša 8 evrov, za otrokedo 15. leta pa je udeležba brezplačna, Vzpon vključuje 2 km asfalta in 2 krn makadama. Prvi trije tekmovalci v vseh kategorijah prejmejo nagrade. Nagrada je razpisana tudi za nov rekord proge, trenutno je v veljavi 13 minut in 44 sekund. Tekmovalci tekmujejo na lastno odgovornost, čelada pa je obvezna.	SH
Bo za vrtec na Frankolovem še dovolj prostora?
Po vrsti zaplel<jPSčiwIiČnih variantnih rejltv^ ta gradnjo vrtca na ^ankolovem bo ta končno zrasel kar na obstoječem zemljišču. Ob tem pa lahko nastane nova težava.
Vegrad. ki je po nekaj letih, odkar je odkupi! zemljišča in poravnal komunalni prispevek» le začel z gradnjo bloka na Frankolovem. je zgradbo postavil bližje ograji vrtca» kot je bilo to določeno v zazidalnem načrtu, Ker je zemljišče vrtca že tako izredno omejeno, so na krajevni skupnosti zaskrbljeni, ali bo sedaj dovolj prostora za normalno razširitev vrtca. Na drugi strani namreč vrtec omejuje še potok, zato se lahko pogoji za gradnjo vrtca Še zaostrijo. Kdo je kriv, da je Vegrad stavbo postavil preblizu ograje, ni znano.	RP
Festival mladinske ustvarjalnosti
Danes je zadnji dan festivala ob vznožju Starega gradu v Slovenskih Konjicah, kjer si lahko ogledate demonstraciji baJvanskega plezanja in air softa. lahko poizkusite ustvariti svojo sliko na platnu ali pa ste špormo aktivni. Zvečer bodo nastopili 3 Kings Sound System, Wicked Dub Division, Jah Kozza & McM.i.s.t,, Papa Red in üquidozza Sound System.
V petek bodo odprli hip hop festival, ki bo trajal do nedelje, pripravlja ga Društvo hip hop Konjice, prizorišče pa ostaja isto.	S H
j^jiuiuuA jijmmj
i/mj
NOVI TEDNIK
KULTURA
15
Po^trofejo še v Črno goro
Amatersko gledališče KUD Zarja Tnovlje Celje s komedijo Gospod lovec ža-nje velike uspehe. Predstava, ki je premiere doživela 15. junija lani, je prepotovala že dobršen del slovenskih odrov ter povsod navdušila zbrano občinstvo. Ta konec tedna trnoveljski gledališčniki z omenjeno predstavo gostujejo v Črni gori.
Jutri, v peiek, zvečer bodo imoveljski igralci z Gospodom lovcem nastopili v Kraljevem gledališču v Zet-skem domu Cetinje in v so-
boto še v avditoriju hotela v Virpazarju v sklopu festivala Barski Ijetopisi občine Bar. Na gostovanje v Črno goro so trnoveljsU gledali ščniki odpotovali s prijateljskim gledališčem KUD Predoslje pri Kranju.
S komedijo Georgesa Fey-deauja se )e gledališki ansambel KUD Zarja Trnovlje Celje novembra lani uvrstil tudi na Čufarjeve dneve, od koder se je Gospod lovec vrnil z nagrado za najboljšo predstavo v celoti po oceni strokovne žirije ter z nominacijo Živka Beškovnika za
najboljšo moško vlogo festivala. Ponoven uspeh je Gospod lovec doživel na-tančno leto po premieri, IS. junija letos, v Vitanju na regijskem Linhartovem srečanju odraslih gledaliških skupin, kjer je bila predstava izbrana za državno Linhartovo srečanje, ki bo konec septembra v Postojni. Z regijskega srečanja se je Cvetka Jovan - Jekl vrnila s priznanjem za najboljšo glavno žensko vlogo in Zivko Beškovnik s priznanjem za najboljšo stransko moško vlogo.	BA
S predstave Gospod lovec. Z leve: Cvetka Jovan - Jekl, Srečko Centrih in Živko Beškovnik
Vrhunec Okna poletja bo Kubanska noč
Kuitumo-umetniško društvo Guba Llbre je v okviru festivala Okno poletja 2008 to poletje organiziralo pet glasbenih večerov In v center Celja privabilo Številno občinstvo. Danes se ob soju bakel obeta vrhunec festivala - koncert, ki so ga poimenovali Kubanska noč.
»Na terasi bara Cuba Libre se bodo ob 20.30 zbraii vsi. ki so doslej nastopili na festivalu. Glasba bo zajela zelo različne zvrsti, od bolj resnega tanga, klasike in večruh melodij. do bolj poskočnega džeza, fimky glasbe in spontane improvizacije,<^ je dejal organizator festivala Tadej Kozo-vine.
V okviru festivala se na Slanetovi ulici odvijajo tudi ustvarjalne delavnice za otroke. Doslej so otroci lahko sodelovali v literarni delavnici in pod vodstvom keramičarke Petre Žmajde oblikovali glinene izdelke. V soboto, 23. avgusta, bo na Stanetovl ulici ob predstavitveni stojnici KUD Cuba Libre delavnica glinenih pi^i v obliki ptička. »Zaradi narave gline bo delavnica v dveh deQh. Pivo soboto bodo otroci ptička oblikovali» naslednjo soboto pa ga bodo lahko še pobarvali. Delavnico bo vodila Mihaela Belak, za katero si upamo trditi, da je trenumo ena najboljših keramiCark v Sloveniji,« je pojasnil Kozovinc. VT
Lila Prap ima hišo na Japonsicem
Ulijana Praprotnik Zupančič alias Lila Prap seje v celjski javnosti po daljšem času pojavila ob otvoritvi prvega dela razstave Podoba prostora in vidno uživala v res dobri in prepričljivi razstavi. Svoje delo bo razstavila na drugem delu razstave, ki ga bodo odprli 2. septembra. Sicer pa je Lila Prap izjemno priljubljena avtorica slikanic za otroke» velikanski uspeh doživlja po vsem svetu, Še posebej pa na Japonskem, kjer so like iz njenih slikanic oživili v med otroci in njihovimi starši izjemno priljubljenih risankah. Posebno Č^t je lila
doživela pred meseci, ko so v Jokoha-mi po njej poimenovali posebno hišo. Namenjena je bivanju staršev, katerih otroci so na zdravljenju v bližnji bolnišnici. Ker se tam zdravijo otroci iz vse Japonske, morajo starši, ki želijo biti med zdravljenjem ob svojih otrocih, bivali v hotelih V Lilini hi5i, ki je ena od u^eh v posebnem dobrodelnem projektu, lahko stargi bivajo za vsega 9 evrov na dan. Vsaka od osmih sob v hiši je opremljena z originalno ilustracijo, ki jih je za hišo podarila Lila Prap.
BS, foto: MARKO MAZEJ
Južnoameriški temperament
Pri Vodnem stolpu v Celju smo v soboto doživeli kanček Amerike skozi oö zatiranih Indijancev. Z lenobnimi reggae ritmi, pomešanimi z južnoameriškim temperamentom, je osemčlanska zasedba Leones Negros iz Mehike (na sliki], kije pred tem nastopila na festivalu Riversplash, popestrila celjsko poletje.	BA, foto: KATJUSa
V	Celju razstavljajo srbski umetniki
V	prostorih Galerije likovnih del mladih Celje bodo v soboto ob 19. uri odprli razstavo likovnih del sedemnajstih srbskih likovnih umetnikov, rojenih ali še živečih v Srbiji.
Razstavljene slike, ki bodo na ogled do 15. septembra, je iz svoje zasebne zbirke izbral vodja Galerije likovnili del mladih Celje in urednik revije Likovni svet Mihailo Lišanin. Njegova zbirka šteje več sto likovnih del akademskih in drugih avtorjev z vsega sveta. Ob tej zbirki ima Ušanin v arhivu zavoda za ustvaijalni razvoj mladih še 115.000 ükowüh del avtorjev do 20 let iz 80 držav z vseh kontinentov ler zbirko 130 grafik na temo Arhitekture Celja petindvajsetih akademskih in drugih avtorjev iz sedmih evropskih drŽav, BA
^ V SPOMIN
Cordana Sikošek
Glasbeno pot sije Cordana Sikošek izbrala že v zgodnjem otroštva, pri komaj sedmih letih, ko je začela igrati blok flavto. Dve leti kasneje je prešla na igranje klarineta pri profesorju Francu Zupancu v Glasbeni šoli Celje. Kljub temu, da je stopala po drugačni poklicni poti • diplomirana profesorica razrednega pouka, staji klarinet in kasneje dirigiranje zapolnila ves njeni prosti čas.
Bila je članica Pihalnega orkestra štorskih Žele-zarjev, ki ji je omogočil seminarje in izpopolnjevanja na področju dirigents-iva. Njeno prvo vodenje orkestra se je začelo že leta 2002 v Godbi na pihala Šmarje pri Jelšah. V tej godbi je igral tudi Aleksander Bezenšek, ki je bil takrat predsednik pihalnega orkestra v Celju. V jeseni 2002 ji je ponudil mesto dirigentke v Pihalnem orkestru Celje in tako je po-. stala edina ljubiteljska dirigentka pihalnih orkestrov. Kot pravi Aleksander Bezenšek: »Prav to. da je bila po poklicu pedagoginja oziroma profesorica razrednega pouka, jo je razlikovalo od drugih di-
rigentov. To je bila njena ključna prednost • znala je z mladino. Pod njeno taktirko se je orkester pomladil. Od vseh dirigentov pred njo je s pomočjo nas godbenikov naredila največ.« Dvignila sta se kakovost in kvantiteta orkestra. začeli so se koncerti. Letno so izvajali 10 rednih koncertov in 2S nastopov na raznih prireditvah. Cordana Sikošek se je ju-nnSko spopadala s konkurenco. Aleksander Bezenšek se je spominja: »Bila je zelo pogumna ženska, direktna in polna ambicij. Zelo se je trudila, da dvigne kakovost našega orkestra in z nami je ostala do konca. Še z zadnjimi močmi, pred dobrim mesecem dni. ko je komaj stala, nam je dirigiranj na našem zadnjem skupnem nastopu.»
ANJA PA^TLER
16
NOVI TEDNIK
Benijeva dedelt in babica, Ferdjnad in Anica Godlar, 2 njagovo mamo Ireno, ko je bila še otrok.
Avstralec s
kozjanskimi
koreninami
Na poti po Evropi je Ben Smith spoznaval domovino svojih starih staršev
Ben Smith prihaja iz Avstralije, iz mesta Gelong. ki je po velikosti podobno Ljubljani. St^ je 24 let in pre-den je lani sredi oktobra prvič prišel v deželico na sončni strani Alp, je obiskal že Ameriko, afriško državo Burkina Faso, kjer je en me-sec delal kot prostovoljec» Nizozemsko. Norveško in Švedsko. Potuje s težkim nahrbtnikom in z velikim prijaznim nasmehom.
Že kol osemletni deček }e vedel, da bo nekega dne potoval in da bo med različnimi deželami sveta obiskal tudi Slovenijo, domovino svojih starih staršev. »Dedi in babi sta mi veliko pripovedovala o Sloveniji, posluh sem zanimive zgodbe in videl veliko fotografij, ki sta jih prinesla s seboj iz Slovenije. Pripovedovala sta o slovenskih gorah, prelepi naravi in prijaznih ljudeh. Name je kot na majhnega otroka z bujno domišljijo to naredilo velik vtis in danes sem tukaj, na obisku v Sloveniji- Dedi in babi sta žaJ že pokojna. Bila sta zelo navezana drug na drugega in vedno sta sanjala o vrnitvi domov, v Slovenijo.«
Skoddf ker ne snam slovensko
v Slovenijo torej ni prišel kot turist, ampak kot vnuk Ferdinanda in Anice G odi er. Opi in babi, kot ju je klical» ko sta bila še živa, sta se preselila v Avstralijo v 50. letih prejšnjega stoletja. Klasična ekonom-
ska emigranta, ki sta v želji po lepši prihodnosti namesto v Kanadi, ki je bila njuna prva izbira, pristala v oddaljeni Avstraliji. Najprej dedek Ferdo, nekaj mesecev kasneje se mu je pridružila žena Anica, po rodu s Ptuja. Daleč stran od domovine sta začela iz nič in si sčasoma ustvarila lepo življenje. Rodila se jima je edina hči Irena, ki se je pri 19 letih poročila in kasneje rodila šest otrok. »Imam še dva brata in tri sestre ter štiri nečake. Najstarejša Pita je stara 31 let, srečno poročena in mati treh otrok. Brat Daniel je star 29 let» po poklicu je inženir za nizke gradnje, tudi on je že poročen in oče deklice. Zaradi službe se je preselil v Gold Coast, vzhodni de) Avstralije, v mesto, ki je od Ge-longa oddaljeno več kot dan vožnje z avtomobilom. Tretji otrok v družini sem jaz, potem so še trije, sestri Jennifer CIS let), Laura (14) in brat Michael (12).« Mama Irena še govori slovensko, tudi pisati zna. oče Francis ni slovenskega rodu, zato doma niso nikoli govorili slovensko, »če res dobro poslušam pogovor v slovenščini, včasih razumem nekaj besed. Veliko besed imam v spominu in se mi zdijo znane, ko jih slišim, ker sem kot otrok poslušal dedka io babi, ko sta se pogovarjala po slovensko, tako da je bila slovenščina na nek način vedno pri-
sotna v mojem življenju. Danes mi je žal, da se nisem bolj potrudil pri učenju slovenskega jezika, ko sta bila moja stara starša Še živa. Čeprav v Sloveniji na
splošno nimam problemov s komunikacijo v angleščini, ker večina ljudi vsaj malo govori angleško, imam težave pri sporazumevanju s sorodniki, predvsem starejšimi, ki jih srečujem in ki v večini primerov ne govorijo angleško.«
Obožuje slovenske jedi
Nikoli ne bo pozabil dneva, ko je na sončen oktobrski dan prispel z avionom v Slovenijo- »Bil je neverjetno lep občutek stopiti na zemljo prednikov in misel, da tukaj nisem samo turist, ampak daje to dežela mojih starih staršev, j e v mojem srcu vzbudila posebno lepe občutke.«, Na letališču ga je čakala mamina sestrična, in čeprav ni imel pojma, kako izgleda, je takoj, ko jo je po prihodu z letala zagledal, vedel, da je ona tista, ki ga čaka. »Brez besed, samo pogledala sva se in nasmejala in vedela, da sva se našla. Brez besed zato, ker mamina sestrična nežna angleško.«
Pred časom je prišel že tretjič, prvič je ostal več kot mesec dni, potem je iz Slovenije odpotoval v Bruselj, Madrid, na Portugalsko, od tam ga je pot peljala na Irsko, Škotsko in v London. Za božične praznike, ki jih je preživel s sorodniki, se je vrnil v Slovenijo. Po desetih dneh bivanja v Sloveniji je odpotoval v Pariz, potem na Mal-lorco, kjer je 14 dni kot prostovoljec pomagal na nekem posestvu. In potemje na tretji in zadnji obisk Slovenije priletel iz Nemčije, kjer je prav tako obiskal svoje sorodnike. »Lepo mi je v Sloveniji. Sorodniki, ki so razpršeni po vsej Sloveniji, so rae resnično toplo sprejeli.« Mama mu je pred odhodom naredila seznam imen, priimkov, na-
Beni iz Avstralije s slovenskimi koreninami
Beni se je med svojim obiskom v Sloveniji preizkusil tudi kot p(e2atBC.
slovov in telefonskih številk ljudi, ki naj bi jih tukaj obiskal. In večino jih je uspel srečati.
»Ko potujem po svetu, rad uživam v dobri hrani in lepi naravi. !□ tukaj je obojega na pretek,« Slovenska kuhinja mu je znana, ker je bila to kuhinja njegove babice Anice. Je pa prvič v življenju poskusil ocvirke in od takrat dalje so ena najljubših jedi, ki jih je jedel v Sloveniji - jajci z ocvirkil Obožuje tudi juhe, joto, fižol, svinjsko meso, pražen krompir in za sladico vroč jabolčno-sirov zavitek, Za vedno mu bo oslal v spominu izlet s sorodniki na Kozjansko, v Osredek pri Pod-sredi, na Godlerjevo domačijo, kjer je bil leia 1920 rojen njegov dedek.
Nespameten podvig
In še po enem dogodku si bo dobro zapomnil svoj prvi obisk v Sloveniji. Po svoji nepremišljeni avanturi v slovenskih gorah. »To je bilo res najbolj neumno dejanje, ki sem ga kadarkoli naredil v življenju. Na začetku novembra sem se popolnoma neustrezno opremljen odpravil v gore. Cilj mi je bil Triglav, dokler nisem na poti prišel do snega. No, vseeno sem nadaljeval pou želel sem priti vsaj do koče na Staničevi. Prehitela me je noč, bilo je zelo mrzlo, bil $em slabo oblečen, nisem imel spalne vreče, samo nahrbtnik. In tako sem preživel noč v globokem snegu. mrazu, obdan samo s svojim nahrbtnikom. Prvič vsvo-jem življenju sem mislil, da bom umrl,« Verjame, da se je to zgodilo z nekim dobrim namenom, mogoče zato, da zdaj Še bolj spoštuje življenje.
Njegovi načrti so izraz njegove humane narave in želje, da pomaga ljudem bo-
disi z izobraževanjem bodisi s prostovoljnim delom. V bližnji prihodnosti bi rad ustanovil svojo humanitarno organizacijo in napisal knjigo o tem, kako lahko tudi Človek z diabetesom živi popolnima normalno življenje. Beni ima namreč od svojega petega leta diabetes in z njim se |e naučil živeti. »Ko sem bil še otrok, so starši in stari starši imeli zelo zaščitniški odnos do mene. Ves čas jih je skrbelo zame. Zelo so pazili, kje sem in kaj počnem. Do svojega 16. leta sploh nisem zapustil svojega domačega kraja Gelonga in to samo zaradi diabetisa, ker so se preveč bali zame!« Pri 15 letih je začel razmišljati drugače, odloČil se je, da bo pokazal, da se lahko tudi z diabetesom živi normalno. Prav zaradi sladkorne bolezni sta dedi in babi zanj želela varno prihodnost, zato sta upala, da bo postal duhovnik ali učitelj. »Rad bi pomagal družbi, ne pa nanjo vplival, kar bi v obeh primerih, Če bi si izbral eden ali drugi poklic. Zato si je sam izbral popolnoma drugo pol. Ker je bil zelo dober v matematiki, celo eden najboljših v svoji šoli, je bila njegova izbira študij gradbeništva. Vpisal je Študij na univerzi v Melbour-nu, ga kot priden študent v roku končal, postal inženir za nizke gradnje in ostal pro-stovoljec po duši.
Prav prostovoljno delo na Mallord je bila tudi zadnja postaja na njegovi poti po Evropi. Nadaljeval je s prostovoljnim delom v Peruju, pot okoli sveta pa končal z obiskom prijateljeve poroke v New Yorku. Maja se je po več kot enolemem potepanju po svetu vrnil domov v Avstralijo. In kol pravi sam, se bo nekega dne prav zagotovo vrnil v Slovenijo. Na obisk.
META PRIVŠEK
REPORTAŽA
Ujeta med skalami v ledu in snegu
Uspeh, Čeravno nisi dosegel najvišjega - Izkušnje» da bodo nove
odprave uspešnejše
Gore ju vedno znova vlečejo na pot. Tokrat so ju zvabila pro-Strand gorstva inkovske dežele Peru. Odprava alpinistov, Gri-žana Gerarda Krebsa • Gerija in Uroša GraČnerja • Curija iz Rimskih Toplic» bi se po letu dni priprav v svetu mogočnih v led in sneg odetih gora kaj hitro lahko sprevrgla v tragičen konec, v baznem taboru na višini 4500 metrov ju je ločila nenadna bolezen in združila v misli, da se bosta vrnila tja> kjer se čas ustavi.
Že samo potovanje v Peru za alpinista pomeni neverjeten časovni preskok. A ne samo zato, ker ima Peru sedemurno razliko v času, temveč tudi zato» ker ljudje v gorskih predelih živijo na način, kot bi se jim čas ustavil pred stoletjem. Ročno obdelujejo polja na vsaki še tako visoki in v hrib pri-slonjeni zaplati zemlje, pasejo lame in gradijo brez napredne tehnologije, kol jo poznamo mi. V odsotnosti vrveža hitečih in odtujenih duš tam d oživiš spokojnost. S pogledom na gore se čas ustavi, skleneta alpinista, ki imata najraje, da ju kličejo po vzdevkih.
Leto dni priprav
Prve plezalne vzpone sta Geri In Curi začela v domačih stenah. «KamniŠko-Savinjske Alpe so naju pred Šestimi leti spremljale na prvih preizkušnjah v steni.« Po letu plezanja v slovenskih gorah, največkrat v domaČih Julijskih Alpah, gorah Francije, Švice in Italije sta
si drznila zastaviti cilj kombiniranega plezanja v ostenjih Cordille-re Blance, ki se vzpenjajo na šest tisoč metrih nadmorske višine. V goreči želji po odpravi v Peru sta z lahkoto preskočila navidezno dolgotrajne in mučne birokratske ovire, kaj hitro se jima je izostril ludi nos za iskanje prepotrebnih sponzorjev. Zbranih 2500 evrov je po-
stavilo piko na i njunemu mesec dni trajajočemu odhodu v alpinistični raj Južne Amerike maja lani.
Pogajanje in osiova trma
Dvanajsturna vožnja, tretjino je zapolnilo mukotrpno Čakanje, ju je pripeljala v mesto Huaiaz na

/

•V
«
.1
J
Jt-' ilr.
Možganski edem je Geriju preprečil osvojitev zadanih vHiov. ne pa plezanja v 4200 metrov visokih skalah Antachocheja.
Vrhovi Peruja, zaradi katerih se čas ustavi, medtem ko želja po ponovnem stiku z njimi ostaja.
uBrez slabe vesti sam se odpravil, da uspešno dosežem vrh Tocllareju na vilini 6.032 metrov ter vriiova Ishinka in Pisco.u slabo izkušnjo dopolni Curi, ki je tudi t pomočjo turne smuke z oceno S-6 na veselje obeh dosegel zadani cilj odprave.
viSLni 5200 metrov. »Menda zaradi pokvarjenega avtobusa,« na pol v Šali vzrok pojasni Geri. Živahno nočno življenje v Huarazu ju je vabilo. »Toda niti za hip naju ni premamila skušnjava,« sta neposredna, (ndividualista po du-Si, a enotna v misli sta imela pred sabo en sam cilj - čim prej odriniti na pol. Njun cilj v prvem tednu je bila akJImatczacija, nato postopno sledenje cilju - preplezati mogočne stene s pristopi na vrh. A še prej sia imela pomemben opravek. »Oskrbo 2 žitaricami, s Čokolado, z energetskimi ploščicami, napitki in zlasti s čajem ko-kinih listov za premagovanje višinske razlike,« pove o ne prav majhnem podvigu Geri. Še preden sla lahko opravila življenjski test vztrajnosti in trme, sta seznaS-la sredi trdega pogajanja s tamkajšnjim taksistom. »Za vožnjo je zahteval nerazumno visoko ceno. Preračunavanje tečajnega razmerja med soli, njihovim denarjem» dolarji in evri se nikakor ni izšlo. Vztrajala sva pri svoji ceni. Le zahvaljujoč pogajalskim sposobnostim sva jo s prihranki kar se da hitro ucvrla iz taksija.« A za
poštenega nosača brez zlih name-novse je kmalu zatem izkazal osel, »Vse do baznega tabora v dolini Ishinke je potrpežljivo tovoril prtljago,« se spominja Curi, »Ni se pritoževal. S trmasto šest ur dolgo hojo naju je vzpodbujal, da sva šla viSje h gori,« je hvaležen Geri.
Gora odtehta alpinistovo boleien
Toda tudi oslova trma ni bila dovolj» ko so pol proti nebu prekrižale prve zdravstvene tegobe. »Ob prihodu v bazni tabor 4.S00 metrov visoko sva začutila znake višinske bolezni in sklenila sestopili 500 metrov nižje,« pravi Geri. Takrat Še nista slutila, da bo bolezen napredovala. Z resno grožnjo je, kot se pripeti v gorah, požuga-lo tudi vreme, zato bi sestop v dolino predstavljal dodatno tveganje. »Tarnala sva drug drugemu in preklinjala svoje stanje. Krvavel sem iz nosu, medtem ko je Geri še imel toliko moči, da je kuhal in skrbel, da se najino stanje ni Še dodatno poslabšalo,« z zaskrbljenim izrazom na obrazu pripoveduje Curi. Usoda jima je pošteno pomešala
karte. Medtem ko se je zdravje Cu-riju izboljševalo, je Gerijeva bolezen nenadoma napredovala. Stisnil sem zobe in se odločil oditi 500 metrov višje,« pravi Geri. Toda zaman. Stanje se je poslabšalo. »Zapletati se )e začelo že takrat, ko nama vreme ni dopuščalo sestopa in sva čakala na izboljšanje. To je bilo usodno, saj sva zaradi prehitrega vzpona in vztrajanja na višini dobila akutno višinsko bolezen,« pojasni Geri. Bolezen je pri njem napredovala do najhujše oblike, in sicer do možganskega edema. »Zavedanje, da je smrtnost pri napredovanju bolezni od 40- do 60-odstotna, mi ni dovolilo nadaljevanja. Ob Cunje-vem spremstvu v Huaraz sem obiskal zdravnika in po Internetu vzpostavil stik z domačimi alpinisti. šele njihovi nasveti, kako in s čim pozdraviti bolezen, so mi povrnili zdravje in me spravili v stabilno stanje.« S pomočjo tablet je bil Geri zunaj življenjske nevarnosti. To je bil znak, da bo polovici odprave morebiti le uspelo osvojiti enega od treh zadanih vrhov. »Brez slabe vesti sem se odpravil, da uspešno dosežem vrh Tocllara-ju na višini 6032 metrov ter vrhova Ishinka in Pisco,« slabo izkušnjo dopolni Curi, ki je tudi s pomočjo turne smuke z oceno S-6 na veselje obeh dosegel zadani cilj odprave. »Veselila sva se preple-zanega vrha, kot bi skupaj osvojila vse tri,« iskreno povesta. »Odprava ni Šla po zlu, temveč sanjam naproti.«
Duša alpinista zna biti »zamotana« in »klena« in pogosto nam navadnim smrtrükom nerazumljiva. Le kako je drugače mogoče razložiti Gerijev rizičen vstop v skalo in od-plezane smeri v sl^ Antachocbe na višini 4.200 metrov? »Ta plezari-ja, s težavnostjo do Šeste stopnje, je čisto nekaj posebnega. Za razliko od naših gora, poraščenih z mahom in nežnimi alpskimi cvetlicami, se je tam treba izogniti bodečim kaktusom, cvetlicam in grmom. Toda neponovljivo je,<c povesta o skupni odpravi že takoj po Curijevi vrnitvi v dolino, kot da bi že v tistem hipu pozabila na bridko preizkušnjo. A z glavo med oblaki in nogami na tleh že snujeta nove podvige. Tokrat bogatejša za bridko izkušnjo, zaradi katere bodo naslednje odprave zapisane globlje v dušah alpinistov.
MATEJA JAZBEC Foto: osebni arhiv alpinistov
KOMENTIRAMO
Bravo Sara, bravo tudi za Jolly...
K7V Slovenija zelo temeljito spremlja olimpijske doffxlke v Pekingu, zato si Še zdnleč ne zmorem oglednti večine prispevkov. A slovenskih nastopov na 26. olimpijskih igrah (doslej jih je büo 25) oziroma igrah 29, olimpijadenezamudim-In nikoli mi ne bo žaL da je torkovo noč prekinila budilka. Zdramila me je ob četrti uri, finhinega nastopa plavalke Sare Jsakovič na 200 metrov prosto na srečo ne bomo pozabiä. Srebrna medalja za Blejko, ki izžareva toliko pozitivne energije» kol je pri vrhunski športnici še nisem zaslediU dobitnice odiiäj. hitrejše od svetovnega rekorda, prenos reporter-keza»sedi, pet«...
Leta 1968 je tedaj 2I'letna Splačanka Ehudica Bjedov na 01 v Mehiko odpotovala predvsem kot Članica jugoslovanske Štafete 4x100 m mešano, nato pase je v finalu na 200jn prsno prva dotaknila olja. fVg nt gledala ne levo ne desno, csria se je na semafor, videla pri svojem priimku enico - in odJdmala z glavo in roko. Češ, to nisem jaz! Ob tem posnetku me še vedno spreleti srh. In ne znam zadržari solz.
Pokojnega reponerja Mlade-na Deliča se vsi spominjamo po legendarnem stavku:»ljudi, pa je ä to moguče?« (ljudje, a je to možno^) I^vorügajeleta 1983 na Mjuda, potem ko je Zlatko VujaviČ v 91. minuti podal Iju-bomirju Radanoi^ in Ju^sla-vija se je z zmago s 3:2 riad Bolgarijo uvrstila naffi Srfu solze. Pet sekund prq pa je Delič izgovoril stavek, ki Šele po &trt sto-lerja s pomočjo Voulubea odhaja v legendo, namreč »Nema viševremeruiza bilo šta, nema vremena...« (Ni več Časaza karkoli, ni časa.) In da ne boste misliä, da se ni opnwiäL DeHč je pred koncem prenosa dejal, da »nikoli ni končano, dokler ni končana tekma. Zapomnimo si to, predvsem si moram jaz«. Prijel se ga je vzdevek Mister hipsus, marsikdo ga ima še vedno za »klobasača«. kar zagotovo ru bil
DEAN ŠUSTER
Vrnimo se k plavanja. Dve leä prej, prav tako v SpUiu, na plavalnem EP, je Delič epski boj na 400 m prosto med Borutom Petri&m ter olimpijskim in svetovnim prvakom Vladimirom Saljnikovom sprerrdjaL- recimo povsem preprosto - čudovito. Nabit spodatki,zustreznim korT\eniajj€m med skoraj Štiri-minutnim bojem in izbruhom äistev, ko je uspelo Bonim osvojiti zlato in bratu Darjanu bron. Srh, solze.
Vsega tega sem se spomnil -m še marsičesa - včeraj zjutraj, kosoSaro, ki je make zamudila na Startu, pmri cilju »poä-skale« besede Jolande Benole. Z uvodom, s prenosom in. kasnejšim pogovorom je opravila brezhibno. Vse skupaj sem ji privoščd iz vsega srca. Srh...
Da »tekma aR dtka dvigne reporteija«, se povsem strinjam, ne sme pa se dogajati obratno. Umetrwstno dnanje, ritmična gimnastika, deloma tudi plavanje ji pač doslej niso pan udi-U priložnosti, da bi preverila^ če zna vzhičenost združevati z ostaämi elementi Jolly, kot jo kličejo, je doütkala svoj veliki trenutek.
Čeprav je vselej zaslediti ogivmno kritik na račun repor-terjev, so prenosi s Kitajske na z^visoki kakovostru ravni Hi-di zatemnitev kanala HRT nas ni in nas očitno nebo doletela. Če pa nimamo časa za omenjeno, nas prav o vsem obveščajo neutrudni in nenadkrUji-vi »ruidonalni« radijci. ki pač neupravičeno - takšrm je usoda - ostajajo v senci »veliko večjega bram«.
V Atenah je Urška Žolntr zmagovala do poKinala. v Pekingu pa sta bili usodni borbi z zanjo najbolj neugodnima tekmicama.
Urški sedmo mesto
Matjaž Ceraj je enega izmed treningov oprawl tudi na Lopati.
Judoistka Urška Žoljiir Iz Pemovega pri Žalcu, članica celjskega Sankakuja, je na olimpijskem turnirju v Pekingu osvojila sedmo me-sto. Dvakrat je zmagala, dvakrat pa izgubila.
V uvodni borbi je zdržala le 41 sekund proti kasnejši olimpijski viceprvakinji, Francozinji Lucie Decosse.
0:10 v imagali
s trenerjem Marjanom f^h-janom sta se odločila, da začne skrajno previdno in zdrži pri neodločenem rezultatu vsaj prvo minuto. A tudi to j i ni uspelo. To je bil deseti UrŠkin poraz v prav toliko medsebojnih dvobojih. Zanjo- najbolj neugodna tekmica jo je ob prvem resnejšem napadu uän-kovito povlekla za rokav, jo vrgla na hrbet, ji z vzvodom napela roko in zaključila dvoboj.
V viiji kategoriji?
Žolniijeva je nato držala pesti prav za svojo »francosko noč-
no moro«. Decossejeva se je uvrstila v polfina!e in to je pomenilo, da ima Urška popravne izpite. V repasažu je i^nala Izrael-ko Schiesir^er in Nemko Har-nier, vzadnjem koraka pred bojem za bronasto medaljo pa jo je zaustavila Nizozemka Wille-boordse. Videti j e bilo, da je Urška zelo hitra, toda njene tekmice so nižje in boij »nabite«. Tako kol pri Rokiju Drakšiču bi bil tudi za Žolnirjevo dobrodošel prehod v višjo kategorijo.
»Žeija? Medaljalfc
Ludja Polavder in Matjaž Ceraj bosta v najtežjih kate-. gonjah nastopila Jutri zfutraj. Članica Sanl^kuja, doma iz Griž. se zaveda, da po kvaliteti spada v svetovni vrh. »Želim si na stopničke. To so pač moje sanje. Olimpijske igre so na vsaka štiri leca in zato so tako pomembne. Najbolj cenim Japonko Cukado, ki je tehnično odlično podkovana, in zelo težko, a vseeno eksplozivno Kitajko Wenovo. Ne
S Šmarčani na Olimpu
Nogometaši celjskega Simer Šampiona so odigrali prvo tekmo T 3. SL-vzhod in pri Čardi izgubili s 4:2.
Tekmo so sicer začeli odlično, po 17 minutah so z goloma Dejana Naprudnika in Tomaža Kožarja vodili z 2.0 in zdržali do konca polčasa. V nadaljevanju pa so zelo popustih. Razloge za takšen padec nam je pojasnil predsednik kluba Jani Žilnik: »Igralcem je po vodstvu z 2:0 povsem popustila zbranost. Verjetno so v glavah že proslavljali zmago. Tekaško so bili še sposobni, a žal je bila kriva nezbranost. Kljub porazu moramo fante pohvaliti. Odigrali so dobro tn borbeno^ a na žalost je bila obramba na trenutke preslaba. Mladi 50 in perspektivni, tako da se za prihodnost ni bati. V tretji li^ smo zdaj še bolj ali manj brez izkušenj, a sčasoma bo prišlo tudi to. Na podlag tega sem v pripravljalnem obdobju pripravil tekme z drugoligaškimi ekipami. Upam, da se
bo to obrestovalo.« Klub sta okrepila Blaž Dolinar iz Štor in Nejc Skale iz MIK CM Celja. »Zajesensko obdobje smo z okrepitvami končali. Imamo Še kar nekaj odličnih mlajših nogometašev.«
V 2. krogu bo Šampion gostil Šmartno. »Ekipa Šmartnega je vehko bolj izkušena kot naša. Pričakujem pravi odnos in borbenost igralcev. Morda lahko presenetimo.« Še pred Časom ni bilo jasno, kje bodo celjski nogometaši gostili tekme. »Zdaj smo že v zaključnih pogovorih z Mestno občino Celje in nogometnim klubom MIK CM Celje glede igranja na Skalni kleti. Morda bomo tam že odigrali tretjo aH Četrto domačo tekmo. Do takrat bomo tekme gostili na nogometnem igrišču Olimp,« pojasnjuje perečo tematiko Žilnik.
MITJA KNEZ
gre prezreti tudi Kubanke in Angležinje,« pravi »Luca«, ki bo v 1. krogu prosta.
Celjan Ceraj je izpolnil svoj življenjski cilj z uvrstitvijo med potnike na 01: »Kvalifikacije so bile zelo naporne. Začelo se je z evropsldm prvenstvom v Beogradu, kjer sem osvojil peto mesto, potem sem bil v superpokalu na Nizozemskem sedmi, na svetovnem prvenstvu v Braziliji
in na zadnjem evropskem prvenstvu pa deveti. Priprave sem opravil po načrtu. Vsaka uvrstitev, torej vsaj 9. mesto, bi bila zame že uspeh oziroma kot medalja. Lahko ostanem brez vsega. Favoriti so Japonec, Francoz in Rus. Ponavadi prihaja na olimpijskih igrah do presenečenj, upam, da se bo to pripetilo meni...«
DEAN SUSTER Foto: SHERPA
Sicoraj »jurjacf za poraz v Lendavi
Nogometaši MIK CM Celja so že v torek odigrali prijateljsko tekmo. Na Skalni Meti so se pomerili z dnigoli-gatem Tri^vom in ga ugnali kar s 7:1.
Na preizkusu je bil poleg Nigerijca Emoefeja in Argen-tinca Sacripaotija Še tretji napadalec, Srb Marko Dorovič, kije zadel dvakrat zapored. Dva gola je dosegel tudi SlaviŠa Dvorančič, po enega pa Antonijo Pranjič, Mario MoČiČ in Spasoje Bulajič. Odločitev, s kom bo podpisana pogodt>a» Še ni znana.
Celjane pa je prvenstvena tekma v Lendavi stala kar 960 evrov. Klub bo plačal 480 evrov zaradi nešportnega vedenja več i^alcev ia uradnih oseb, ki so dobili štiri rumene in dva rdeča kartona. Trener Siaviša Stojanovič je bil odstranjen v 89. minuti zaradi žalitev tn nešportnega vedenja (280 evrov), njegovega pomočnika Safeta Hadžiča pa je prijavil glavni sodnik zaradi žalitev in groženj po končani tekmi (200).
DEAN ŠUSTER Foto: MARKO JvlAZEJ
Nigeria Emufeja so Gorenjci skonj sfeMi na Skalni kleti.
SPORT
Ma rito Bal oh (levo) in Jure Robič
Baloh ponovno najboljši
v Švici Je bila ultramaratonska kolesarska dirka Schötz24h> ki se jo je udeležil tudi Celjan Marko Baloh in v dlj prišel kot zmagovalec. Prvo mesto si je delil z Juretom Robičem, saj sta v cilj prikolesarila z roko v roki.
Na tradicionalni» že 16. izvedbi 24-urne švicarske dirke je Marko Baloh skupno prekolesaril 9S krogov dolžine 9.888 metrov, kar je skupno zneslo 939,36 km: »Z Juretom sva si že nekaj let želela na to dirko, ki velja za najstarejšo v Evropi. Gre za zelo hitro dirko s 35 metri višinske razlike na krog. Želja je bila zrušili svetovni rekord, ki znaša 978 km, ki ga sicer imava tudi midva z Juretom. Podrla sva ga pred dvema letoma na podobni diiki v Avstriji.« Dirke se je udeležilo 63 kolesarjev in 8 kolesark ter 51 ekip s po tremi kolesarji. Marko in Jure sta v cilj prikolesarila istočasno, saj sta se tako dogovorila, ko sta videla, da imata dovolj visoko prednost pred tretjeuvTščenim Švicarjem Marcelom Reglljem. »Na prvi polovici dirke je šlo vse kar precej na nož, na sredini pa sva videla, da imava dovolj visoko prednost in sva se kot prijatelja dogovorila, da v cilj skupaj prikolesariva in da se zaradi zmage ne bova pobila. Tako sva v cilju skupaj dvignila roki,« dodaja BaJoh. Švicarska dirka pa je bila zanj zadnja preizkušnja pred glavnim ciljem sezone, ko bo 6. septembra v Lenartu v Slovenskih goricah napadal svetovni rekord v 24-urnem kro-nometru.
MOJCA KNEZ
Zmagovalec v K-1 do 12 lot Vid Karnar
Kamer prvi, Konda tretji
Na umetnem kanalu reke VItave v bližini CeŠklh Budje-vic je bilo veliko tekmovanje v kajakaškem slalomu na divjih vodah mlajše kategorije.
Teen cup je največja tekma mladih kajakašev do 16 let v Evropi. Nastopilo je preko 300 tekmovalcev iz 14 držav v različnih starostnih kategorijah. Za veliko presenečenje sta v K-l do 12 let poskrbela Celjana, člana KKK Nivo Celje Vid Kamer, ki je zmagal, in N^c Konda, ki je osvojil 3. mesto.
Dobro se je v kategoriji K-l do 14 let odrezal Martin Sra-bolnik. Perspektivni Celjan je kljub veliki napaki v drugem teku osvojil 22. mesto. V najštevilčnejši kategoriji, K-l do 16 let. je najboljši celjski kajakaš Simon Brus po prvi vožnji držal 6. mesto (kot najboljši Slovenec), žal pa je v drugi naredil veliko napako in pristal na 24. mestu.
Laščani začeli precej spremenjeni
Ü
Tltdi košarkarsko moštvo Ziatoroga iz Laškega je začelo priprave na novo sezono v 1. A SL in FfBA pokalu EuroChallenge.
Na prvem treningu je v ponedeljek ekipo pričakala trojica uenerjev, Aleš Pipan s pomočnikoma, ki sta ista kol v prejšnji sezoni, Sebastjanom Kraševcem in Pavlijem Oj-sterškom.
Počitek Aiispaiiiču
Na prvem treningu so bih od članov Nejc Stmad, Ante MaŠIč, Šalih NuhanoviČ, Samir Smajlovič, Tadej Ko-štomaj, ki se je vrnil iz Šentjurja, a je njegov status Še negotov, kot tudi Nejca Peši-ča, ki se je vrnil Lz Rogaške. Od novincev sta bila prisotna Miloš Miljkovld in Luka Žitko (197 cm, letnik 1981), ki je pogodbo podpisal konec minulega tedna. Hrvaški krilni igralec je zadnjo sezono igral za Grude v prvenstvu BiH, kjer je bil s 16,4 točke na srečanje četrti strelec ekipe. Na prvem treningu so bili seveda tudi mladi igralci Ziatoroga, Gašper Kos. Matic Zupane, Luka Dijnec, Božidar Smiljič in novinec iz BiH, Sim o Ata-
Luka sa dobro znajde na več igralnll) polcšajih, je odličen strelec pri poskusih ze tri točko, obenem pa tudi hitor In prodoren.
Florijani krstili Ziatorogovo sestro
V Veszprem Areni, kopiji celjske dvorane Zlatorog, so nastopili rokometaši celjske navijaške skupine Florijani.
Na petem turnirju ob Blatnem jezeru so osvojili drugo mesto. Premagali so Dunaferr (16:12), Veszprem (19:9), Szeged {16; 10) In Gyongyos (11:10), izgubili pa le s končnim zmagovalcem Csurgom (11:19). Ob odmoru zadnje tekme so zaostajali le za zadetek, v nadaljevanju pa sta tudi dva rdeča kartona botrovala porazu. Za najboljšega igralca turnirja je bil izbran krožni napadalec Florijanov Slavko Kdlar.
DŠ
Foto: SK
oackovič, ki je lani igral v Črnomlju- Tretji tujec, ki je že podpisal za LaŠČane, Uroš Lučič, se je ekipi priključil dan kasneje od ostalih, mladi reprezentant Edin Alispa-hič, ki je to poletje dobil slovensko državljanstvo in je zelo dobro igral za mlado reprezentanco Slovenije, pa je dobil nekaj prostih dni, da si odpočije.
Mladi v 3. ligi
Kdo bo še prišel v Laško, je zaenkrat še neznanka, jasno pa je, da lahko pričakujemo še nekaj igralcev, ki naj bi zapolnili vrzeli po odhodu večjega dela lanske ekipe. Negotova je še tudi situacija z Grego Malijem kot tudi položaj mlajših igralcev, kajti Zlatorog )e drugo ekipo prijavil v 3. Ugo, kjer so laški upi že igrali pred leti. Večji del priprav bodo Laščani opravili kar doma, v svojih Treh lilijah, na zunanjih igriščih v Laškem in atletskem štadionu v Celju. Pipan pravi: »Ker je ekipa precej spremenjena, bo za ui-gravanje potrebnih veliko srečanj, dosti potrpljenja in kar nekaj Časa. Zaradi tega bomo odigrali večje število prijateljskih tekem, kot je običaj, prvo pa igramo že jutri, na praznični petek, v Rogaški Slatini ob 17.30 z ukrajinskim prvoligašera Odesso, ki je tam na pripravah.«
JANEZ TERBOVC


ipomm
KOLEDAR
Za Florijanejo p^ stiskal tamkajšnji »domačin«, sicer pa lenendami kopetan Celja iz lota2004, Dajan PariČ.
Sobota, 16. 8.
NOGOMET
l.SL,5.krog: MIK CM Celje - Primorce (20), Koper • Rudar Velenje (17).
3. SL • vzhod, 1. krog, Rogatec; Möns Claudius -Stojn-ci (10.30). Slovenske Konjice: Dravlnja - Veržej, Kovi-narStore-Carda,Sladki Vrh: Paloma - Šmarje [vse 17).
Štajerska liga, 1. krog: Rogaška ' Brežice, Zreče -Pesnica (vse 17).
Nedelja^ 17. 8.
NOGOMET
2.	SL. Z. krog: Šentjur -Aluminij (17.30).
3.	SL-V2hod,2. krog. Celje (Olimp): Stmer Šampion - Šmartno (17).
Štajerska liga. 1. krog, Markovo: Bukovci - Šoštani (17).
iiiiww.radioGelje.coin
www.noifite(iiiil[.Gon)
Plin stresel vso hišo
v ponedeljek okrog pol enih zjutraj je v stanovanjski hiši v Zgornjem Sečovem pri Rogaški Slatini odjekniJa eksplozija kuhinjskega plina. Plin je uhajal pri Štedilniku, eksplozijo pa je povzročilo stikalo centralnega ogrevanja.
Lastnica hiše Jožica Vouk sprožitve centralnega gretja, so bili v hiši štirje domači»
toliko večja bi bila koncentracija izpuščenega plina, povečala pa bi se tudi nevarnost zadušitve. V času eksplozije
pravi, da so imeli srečo v nesreči, ker se )e stikalo sprožilo in povzročilo iskro, saj kolikor kasneje bi prišlo do
ki so ostali nepoškodovani, ie Jožicino taščo so zaradi posledic šoka prepeljali v bolnišnico.
■ s
Najmočnejii udomi val je poškodoval kuhinjsko steno.
JoBca Vouk upa na čimprejšnjo
vmrtev tasce iz bolnišnica.
Na zunaj ni videti veliko škode, znotraj pa so vidne posledice v pritličju, kjer je odjeknila eksplozija» v prvem nadstropju in mansard. Jo-žica Vouk je dejala, da je močna eksplozija v kuhinji zabila vrala in s sinom sploh nista mogla noter, da bi ogenj pogasila, zato sta morala gasiti skozi okno. ki ga je vr^o ven.
Razbilo je tri okna, eno celo v mansardi, polomilo je pel podbojev z vrati, rože in zavese |e razmetalo okrog hiše. Eksplozija je stresla vso hišo, saj so vsi v les obid stropi v prvem nadstropju in v mansard! zabiti višje v zid, podrla se je celo pregradna stena.
Nesreče s plinom so kar pogoste, zalo preventivno pregledovanje tesni) nikakor ne bo odveč.
SH, foto: GrupA
Radar, ki mu nihče ne uide
Na slovenskih avtocestah se nam obeta nov sistem radarske kontrole. Dars bo v sodelovanju s policijo namreč kmalu zače) nameščali radaT|e, ki bodo sekcijsko merili hitrost.
To z drugimi besedami pomeni, da bodo na dveh delih odseka avtoceste nameščeni radarji, ki bodo z vstopom v radarski odsek slikali prednjo tablico vozi-ia. določili obliko vozila in čas vstopa na avtocestni odsek. Enak postopek bo nato radar ponovil Se pri izstopu iz merjenega odseka, sam bo izračunal povprečno hitrost in če bo ta prekoračena» bo sistem poiskal podatke o vozilu ter vozniku na dom izstavil račun.
Z omenjenim sistemom radarske kontrole naj ne bi več prihajalo do nenadnega zaviranja pred radariem. kot se zdaj dogaja na območju stacionarnih radarjev. Povečala se bo tudi prometna varnost na celotnem odseku meritve, hkrati pa bodo s slikanjem in z računalniškim izračunom povprečne hitrosti pridobljeni verodostojni dokazi o kršitvi, s čimer bo sankcioniranje hitrejše.
Sistem bo upravljala policija> ki bo morala pred začetkom novega načina kontrole za merjenje hitrosti pridobiti zakonsko podlago za delovanje in ustrezne licence, Dars pa bo poskrbel predvsem za namestitev sistema ter preučevanje odziva prometa na sistem sek-cijskega merjenja hitrosti.
Prvi tak radar naj bi meril hitrost na avtocesti med Brezovico in Vrhniko, na Generalni policijski upravi pa Še ne morejo točno napovedati datuma postavitve sistemov. Prav tako še ne vedo, kdaj naj bi tak radar postavili na Štajerski avtocesti.
SAŠO HOCEVAR
® <9

ti-
ARENA PETROL
Areno/ zma^otmlcei
PORTRETTEDNA DAMJAN FLIS

KARIERA
*
■v * <?•
*IIH tf'
JAZ IN KLUB
n
DRUŽABNO

Začetki
Koi 10 sem t^vrvrati ncgomft ^ iHi^nim o^^ioffi tfeneT'y v Zr?'!?. V ftiubvt »g^al v
V	»m »kot	prcuiusd v
NK fu^ituni if r td^o iema v ND Dr^vinjd. V letoin}i ^oni pci}«^ fbnknje tten^j^ U-U v HK MIX {M pOftO»rM rgram UK2fe^t.
Klubi 4|Q zdaj
t^fal« v Zftiž, NK PuöJikwT» Jnlaöind, »C Ortvinja; ir$nef v hK Zre<e. M VIK CM
Na) vtfieli«
Kosmo s« z vhipo [i-M NK Zren uvrstih v) LMD C?l|etn «v^^ y mntD Iii nov6!(mem rutnir^u v SlovensMh
tOTfiiU^.
Naj žalost
R^tzalosK me, i» se v^iko otrok ne mor? ukvarjati ^
Uspehi
O 4sp(hih jo prehitro gcYonti. saj iem y M ieie 0bom lahKO Staj ve^ povedal In nt'lsd)
Da b* otoKi prit^obrlt čKTi vfc noqwne^n^ znanja, fair-playa. rrwh^^ga soditovdnia \fi ekipnega »öeiovanii
Publika
Publika jt sestarfli ^»na Bre? i^jatfv tudi neti M laio zanirrw.kot fi, P'^no^i st^iev w oudlih sDfodftilcov m ^/ijaietj^ je i« posebej pomemben dejavnik prt i^'dn^u i tej starosit» se igtaki pred ^vojinH i^dvijaf i s«	in Mijo
Sunovanje
RdTpci med d&maco m lijef ztvi puncd. f n njcjprt/'wn tudi največ
Družina
S purKO Mdjo ne načnuteva noveQS drul^nskeQa äsnö. V prihodnosti pa r^kor.
Prosti cas
Ob trenilč^nju otfok. pranju nogpetd ter slv^br onane 2elo malo p^ostegd ča^. Ha^f^je ^ pfežmm v (jobrf dfDŽbi ol} kak<.nt Vavios svojo h^'^ polovKO.
Glasba, film
K^irsje posluum jjqd gUsOo ter k» se vrtijo v doiočmm obdot^ Na poli r^a trening veönoma po'iu^m kar radio, Rdd pogledam dobre filme, najraje trileqe {«r punolovsk? 5lme ^Zbogorn, punčka. Amefßki 9ä»9slef. Punčka za miltjon dol^fjev). M pogledam tudi trenuim aktualne nanizanke (Beg a napora. Skrr/nostnt Na isto« tjp^im, da fni za sbi^ irni ter ogled d&brih filmov vedr^i zmapjkujo usd.

ONIKA
Policistom preicipeio: nič več pometanja pod preprogo!
Bodo policisti obveščali inšpekcijo? - Val odhodov zaradi slabih razmer, čeprav imajo delo policista radi
v zadnjih številkah smo že pisali o preobremenjenosti in domnevnem kritičnem pomanjkanju policistov. Na Generalni policij' ski upravi so ves čas poudarjali, da je kadrov v policijskih vrstah dovolj, čeprav ves čas s terena (in ne iz pisarn) dobivamo popolno* ma drugačne informacije. 'Hidl razpis za kandidate za policiste so že dvakrat podaljšali! Med policisti naj bi bilo v zadnjem Času toliko slabe volje kot Še nikoli. Radi bi le dobro in korektno opravljali svoje delo. a jih jezi, kot je razbrati iz njihovih besed, da morajo ob tem, kar vidijo na terenu - od razkosanih trupel pri umorih, samomorih in nesrečah do oseb» ki fib žalijo in zmerjajo - ostati popolnoma mirni in tiho, pri Čemer so cenjeni »kot kup dreka«.
Združenje policistov so ustanovili pred dobrimi štirimi meseci ravno z namenom, da bi policistom bolj stopilo v bran, marsikateri policist namreč z delom sindikata ni bil ravno zadovoljen. Podpora združenju vsak dan raste, neuradno tudi med nekaterimi vodstvenimi kadri, a slednji o tem javno ne želijo govorili. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani bo te dni dobilo na mizo prvo ložbo zoper državo, za katero stoji ogromno policistov. V njihovem imenu bo nastopil odvetnik Daniel Planinšec. Ta trdi, da so policisti, ki so opravljali varovanje v času predsedovanja Evropski uniji, v primerjavi z drugimi javnimi uslužbenci dobili 4- do 5-krat manj dodatkov k piači. O tem smo pisah že pred časom in takrat je vodstvo Generalne policijske uprave vse navedbe zdru-žen j a zavrnilo.
Med policisti, ki bodo tožili državo, jih }e kar nekaj s Celjskega, ki so jih ob predsedovanju EU poklicali predvsem z vzhodnega dela območja, ki ga pokriva ceijska policija. Na nekaterih policijskih postajah na Celjskem naj bi imeli tako hude kadrovske težave, da si dodatnih napotitev na varovanje niso mogli privoščiti, pravi predsednik združenja policistov Zoran Petrovič. Še več, ponekod naj bi zaradi pomanjkanja policistov prihajalo tudi do hudih ^Šitev delovnoprav-nih postopkov. »O tem dobivamo ves Čas informacije in Če zadeve ne bodo uredili, bomo o tem obvestili tudi inšpekcijo, ker tako enostavno ne gre več!«
Adijo, policija?
Drug udarec za policijo so lahko odhodi. Do septembra oziroma konca leta naj bi policijske vrste zapustilo kar devetdeset policistov» dodaja Petrovič: »Samo z delovnega mesta na Obrežju bo odšlo trinajst policistov. Odhajajo v vojsko, predvsem v vojaško policijo.« Ravno in tudi zaradi primerjave plač z vojaško službo se vedno glasneje govori o policijski stavki - vojak z nižjo stopnjo izobrazbe bo na primer lahko za-
Pred mesed so vvseh medijih In na spletu kroSli vidoo posnetekin fotografliB pretepa na eni izmed rokometnih tekem. Čeprav je bilo s posnetka jasno videti, da je kar nekaj oseb s pestmi mahalo proti poNcrstom in vamostnikom, je bil denarno kaznovan le w navijač.
(FDto:GREGORKATlČ)

Predsednik združenja policistov Zoran Petrovič: »Policija bi morala brti sinonim za poštenost.n
služil več kot zaposleni v policijo z višjo stopnjo, ki je na vodstvenem delovnem mestu.
Policisti, ki svoje delo vestno opravljajo že več let, naj bi bili preobremenjeni, ogromno naj bi se jih na delo vsakodnevno vozilo tudi po več ur. Zanimivo je naslednje. Ob razpisu za policiste naj bi na preverjanje sposobnosti prišlo ogromno brezposelnih z zavoda za zaposlovanje, ki naj bi jih tja napotil ravno zavod. Tako trdijo v združenju policistov. Sekretar Teodor Goznikar pravi: »Nepojmljivo za policijo je, da v letu 2008 zbira delavce na takšen način!« Pe-
trovič k temu dodaja: »Delo v policiji ni enako kot delo v tovarni. Gre za specifično delo in številna odrekanja. Sramotno je, da se nekdo prijavi na takšno delovno mesto izključno zato, ker bi v nasprotnem primeru izgubil finančno podporo zavoda za zaposlovanje!«
Ali je res, da so na preverjanje psihofizičnih sposobnosti morali prijavljeni na borzi, smo vprašali na Generalni policijski upravi, kjer so nam povedali, da s tovrstnimi informaciji ne razpolagajo in tudi ne silijo občanov k prijavi. Nato smo klicali še na republiški zavod za zaposlovanje, kjer so nam po treh dneh vztrajnega klicanja in iskanja sogovornika vendarle povedali, da policija kandidatov ne išče na takšen način, da zavod kandidatov ne napo tuje, a jih obvešča, bodisi z objavo razpisa na oglasni deski bodisi da o možnosti zaposlitve informira brezposelne, ki pridejo na razgovor k svetovalcu zaposlitve: »Sodelovanje zavoda s Slovensko vojsko je pri iskanju kandidatov intenzivnejše, saj le-ta na območnih službah zavoda večkrat pripravi predstavitev dela oziroma zaposlitve v vojski, prav tako se zavod tudi intenzivno vključuje v Iskanje ustreznih kandidatov za delo v vojski,« so še zapisali v izjavi. Slednje po drugi strani potrjuje sicer nekoliko ironične navedbe policistov, da je ministrstvo za obrambo vendarle veliko bolje poskrbelo za vojake kot mi-
nistrstvo za notranje zadeve za svo-je policiste..,
Groinjel
Policisti že dlje časa poudarjajo tudi, da se morajo v Številnih postopkih na sodiščih zagovarjati, ker zdaj že vsakdo lahko napiše, da ga je policist udarii ali užalil, med pritožniki je ogromno osumljencev hudih kaznivih dejanj, ki policistom tudi osebno grozijo. Policisti se groženj ne bojijo, a se ne počutijo dovolj zaščiteni s strani vodstva. Vodstvo policije trdi, da svoje policiste, ki se znajdejo v kazens^h postopkih, dobro ščiti in tudi poskrbi za njihovo pravno zaščito. Toda
Sekretar zdruzenja policistov Teodor Goznikar
groženj na terenu in občutkov po-iicistov, da vodstvo ne stoji za svojimi zaposlenimi, je zelo veliko, Predsednik združenja policistov Zoran Petrovič opozarja. »Policija je poslanstvo, kjer je pomembna poštenost, in policija bi to vrlino morala ščititi! Ne gre samo za najhujše prestopnike, ampak običajne pritožnike, ki, da bi še bolj podkiepili pritožbo, navedejo, da jih je policist udaril?! Policisti so velikokrat za strokovno in zakonito delo »nagrajen;« s kazenskim postopkom in zakon, k( dopušča takšne postopke, je krivičen!« Zato policisti navajajo, da bi kazenski zakonik moral še bolje opredeliti kaznivo dejanje ogrožanja varnosti uradne osebe.
In ali bo v policiji sploh kdaj še bolje ali bo samo Še bolj po^lo? »Bolje bo takrat, ko bo drŽava definirala, kaj storiti s policijo, ali jo rabi ali ne, kajti klima med policisti je zadnje dni resnično zelo zelo slaba. Če rečem nekoliko ironično, si Želim si, da združenja ne bi bilo ueba ustanoviti, ker bi to pomenilo, da policija rešujesvoje probleme pravilno in znotraj policije, a žal ni tako,« zaključuje Petrovič.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA, GK
Končno za zapahi?
Celjski policisti so zaradi velikih tatvin pred dnevi odvzeli prostost 31-letnemu Velenjčanu. Moški že dlje časa biva na različnih lokacijah v Celju, kjer tudi najpogosteje stori kazniva dejanja. -Sl-letnika so pred leti že pravnomočno obsodili zaradi tatvin, pred dnevi pa je v Prešernovi ulici v Ceiju na drzen način neki ženski ukradel torbico z dokumenti, gotovino in s plačiinimi karticami. Poleg tega ga sumijo, da je z ukxadeno bančno kartico na bankomatu dvignil dve večji vsoti denarja. Preiskovalni sodnik je za 31-lelnika odredil pripor. Gre za brezposelnega uživalca trdih drog, ki pridobiva denar za mamila izključno s kaznivimi dejanji.


Skrivnost
osamljenih ulic
Okoli Lošinja je razvrš-čenih vse polno manjših otokov, a le nekateri izmed njih so naseljeni. Na njih je bilo življenje že od nek-daj Še težje« kot na večjem sosednjem otoku, saj je bi-lo potrebno preživeti zrna-lo obdelovalne zemlje in vode. Nič čudnega, da se je v preteklosti večina otočanov odločila za odhod na celi* no, pogosto tudi v tujino. Vasi brez mladih so tako začele nezadržno propadati in verjetno bi bile obsojene na pozabo, če se ne bi začel razvijati turizem. Za ljubitelje miru in osamljenih kotičkov na morju so ti otoki pravi raj.
f^ed Lošinjem se vrstijo Ilovik, Male in Vele Sraka-ne, Unije in Susak. Slednji je pravi posebnež med otoki. Že zaradi sestave tal> saj je ga večji del prekriva drol> ni pesek, kar je prava posebnost med jadranskimi otoki.
Tako je glavna obala pred pri-stani^čem najbolj priljubljena med otroki, polna drobne mivke. Večji del obale pa je vseeno kamnit.
Ladijska poveiava Suska s svetom
Izkrcanje v malem pristanišču je lahko kar m^ kulturni §ok. Še posebno v Času izven glavne sezone. Vas, skozi katero vodi mivkasta cesta, deluje zapuščeno, čeprav obiskovalce že kar takoj skuša pod svoje okrilje zvabiti nekaj gostinskih lokalov. Za začetek se je vseeno zanimiveje podati med hiSe. V ozke kamnite uiice, nad katerimi se dvigujejo zidovi pretežno obnovljenih hiš. Seveda se je potrebno odpraviti na pot peŠ, tako kot tudi do nekaj sto metrov oddaljenega starega naselja na vrhu hriba. Na otoku namreč ni avtomobilov, ceste pa predstavljajo zgolj trak-
V no^njost otoka se lirijo zapuščeni travniki in vinogradi.
lorski kolovozi vrezani globoko v mivkasto podlago. SIcer pa je Susak z nekaj manj kot štirimi kvadratnimi kilometri površine mogoče prehoditi po dolgem in počez v enem samem dnevu...
Med opoldansko vročino je otok še posebno pust in med kamnitimi hišami komajda naletiš na kakšnega človeka. Videti je, kol bi bilo vse zapuščeno ali pa so se vsi poskrili pred neznanim vsiljivcem. Toda tudi potikanje po praznih ulicah hitro mineva: ob pogledih na skrbno obnovljene zidove, drobne detajle in urejene vrtičke, pa tudi ob srečanjih z razpadajočimi hišami» ki Še čakajo na nove lastnike...
S prihodom stare tovorne bariuče pa vasica čudežno oživi, kljub temu da ladja pri-pluje prav vsak dan. Dobre pol ure pred prihodom se začnejo na pomolu zbirati mali traktorji s prikolicami in domačini» ki čakajo na znance ali naročeno blago. Na otoku namreč ni omembe vrednih trgovin in vse, kar potrebujejo, pač pride z ladjo. Tako je vsak pristanek pravo došvelje. V nekaj minutah pretovorijo raznovrstno blago od hrane, pijače pa do gradbenega materiala. Pisani živžav hitro potihne, prišleki pa se skupaj s svojim tovorom mimogrede porazgubijo med hišami in naselje si ponovno nadene svojo osamljeno podobo.
Utrip dajejo prišleki
Otok Susak je bil naseljen ževčasu Ilirov, Vil. stoletju je bil na vzpetini zgrajen be-nediktanski samostan, ob katerem se je razvilo naselje San-sego z okoli tristo prebivalci.
Mnog« propadajočo hiše na otoku Susak so spremonjano v lične vikenda.
Na Susku je daleč najbolj zhrahno ob prihodu stare ladje.
Naselje okoli cerkve in samostana je bilo na visoki vzpetini nekoliko varnejše pred pogostimi gusarskimi napadi. Spodnja vas Spjaža, s katero ga danes povezujejo stopnice. je nastala šele v času Av-stro-Ogrske. Življenje na otoku. kjer uspevata predvsem trta in trstičevje, je bilo od nekdaj težko. Ljudje so lahko preživeli zgolj od ribolova in skromnih pridelkov. Nič čudnega, da je večina prebivalcev po U. svetovni vojni zapustila otok. Viestdesetih letih so družine odhajale v Združene države Amerike, Iger danes živi večina oločanovinnji-hovih potomcev. Okoli 2500 jih živi v mestih New Yersey in Hoboken. Še vedno pa se zavedajo svojih korenin, saj se družijo v izseljeniških društvih, če le utegnejo, pa se ude-ležijo velikega srečanja, ki ga otočani vsako leto 25. julija prirejajo na Susku.
Medtem je na otoku ostalo le še okoli dvesto starejših domačinov. Živijo v glavnem od pokojnin Ln pomoči sorodnikov v tujini. Nekateri mlajSi tudi oddajajo sobe, vendar pa pravega zanimanja za stalno življenje na otoku ni. Tako glavni utrip otoku dajejo novi lastniki hi§, ki so jih kupiJi za počitniške namene. Med njimi je tudi precej Slovencev in Avstrijcev. Toda novodobni otočani prihajajo sem le v toplejših mesecih, saj kaže Susak pozimi zelo neprijazno podobo.
IGOR FABJAN
m

IZLCTT^IkC^A JU^čmČf^A AC&MOJA
AšksretvB 20.3000 Calj«; ul.: ^386 03/428 7S 00. fr^ia: itt.ealit^izUiAih.« www.izhtnii.«; poshvalmca btoe« tal.: 03 S71 7t IS. Mnail: itAjatee@LdaUHk.sj
GARDALAND - odKodi vsak torek, (strtsk in solKflo « CANEVAWORLD - odhGdi vsak torek. Četrtek rn soboto • BUDIMPEŠTA 27. • 26.9. in 25. • 26.10. • BEOGRAD 13. • 14.9.in 18.- 10. • PUTVICE13.9.in 11. lO - BRIONI27.9. in 10. • DUNAJ 20.9. in 25. ti} * KRK/NJIVICE - hoteli od
228.0aEUR/o5za&x|»lpdo23.8. • POÖffTNICEV ANKARANU • Umn\ paketi do 30.9 • KRATEK ODDIH V OPATUi IN LOVRANU v septembru in oMobni • MEDU-LIN - hoteli 3 dni eO več v avgustu, ugodni popusti za otroke * POREČ • ugodni 7-dnevfii paketi od 16.8. do )9.9.
REZnVIRAJTE PflAVOC ASNO SVOJE JESENSKE POČITNICEIII
Vedno sveie
ri'aTtäisl^ecene ^ ^
i^rüiotel St.MÄUftA HAJEM.od299€+i«t.i«kM
tebmihl; la j. i.*.
St«dloÄkTYPIS«r^ NAJEM« 329€*iM.t«kM
IbKMINI
POOTM »onwik »M« 1Wti 1* fimifMMr« 2 M Ul« m C 17A. «4 t.m i M« I u. IUh «9 i SMU l.l «A ti. TA t RmTCA ko Bl4f)r« ia\.23X. 1	li tigifii mOtm piftttiii. 4 M. 284, mi. Cwft »mia tontktä, i M.
MX »9 SMMM !■	M Mt MtMnta UHBM
IJUtlUNAMMA .ftlMHW.lXIBUAKttCTift iTCfil TM NineM-Pi«s*tTDi.U4«ei9M n Ut *J $4 »L VfliNlfati B4 JTS. lOret. «U ii M. KfiTOMLW 6))» M4
^ m
Urednišivo objavlja pisma braJcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skiadu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic» daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom. morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom (er s telefonsko Številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo Identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter kra-
jem, od koder je doma.
: PREJELI ' SMO
Samo hrana Je večna
Nov strateški irikomik je ener^ja - pitna voda - hrana. Kaj pa rastoče cene sadja in zelenjave v Sloveniji?
Ibdi tu gre za rastlinske proizvode, izpostavljene nihanjem v ponudbi zaradi vpüva vremena. Tovrstna nihanja niti niso tako neobičaj-na, vendar jih kdaj prej zaradi inflacije javnost morda niti ni opazila, zdaj pa smo pozomejši tudi zaradi uvedbe evra. Slednja pa je verjetno rudi sama k tej rasti delno prispevala, saj so cene deloma zaostajale za konkurenco izven naše države. Oskrba trgovskih sistemov je od-visna od velikih dobaviteljev in trg je precej bolj koncentriran, kol si večina predstavlja. Poleg tega seprodaja sadja in zelenjave preko trgovskih centrov povečuje, kar je rezultat spremembe prehran-skih navad in opustitve gospodinjske pridelave. Na koncentracijo prodaje in rastoče povpraševanje - predvsem v urbanih sredinah bi se vse več ljudi rado prehranjevalo »zdravo in eko« (ob čemer je vse manj je takšnih, ki kaj pridelajo na lastnih vrtičkih) - pa se je trg sadja in zelenjave tudi odzval.
Kar se trenutno dogaja na trgih s hrano potemtakem ni nič neobičajnega. Ali je to m-di dolgo napovedovani konec padanja cen, ni mogoče z gotovostjo trditi. Upal bi si na-
UREDNIŠTVO
povedati, da cene hrane ne bodo več na tako nizki ravni. kol so bile ob prelomu tisočletij- Z odpravo inter-vencionistične kmetijske politike se cene prilagajajo na raven proizvodnih stroškov, tip pa se morajo prilagoditi novemu povpraševanju.
Zanimivo je opazovari novo vlogo prehranske varnosti {food seairity) HACCP-kontrole tudi v razvitem svetu. Poleg energetske varnosti in skrbi za vodne vire nastaja strateški trikotnik pri-liodnosti, ki nas bo v nekaterih vprašanjih in razmišljanjih nekoliko »vmii v preteklost«.
Glede na gospodarsko razvitost je cena hrane prenizka. Višje cene pa bodo seve-' da ogrožale socialno šibke sloje. Ameriški kongres je la-ko v novem 7-1 et nem programu kmetijske politike predlagal izrazito povečevanje programov pomoči v hrani za revne prebivalce. Evropa tega doslej ni poznala. Ostaja pa tudi odprto vpraSanje, ali ne bi bilo tolikšna nihanja cen smotmo poskusiti nekako stabilizirati, kakor to počne monetarna politika na denarnih trgih. Za zdaj je to precej bogokletno razmišljanje:
Z uravnavanjem pridelave in kakovosti hrane se bomo vsekakor v prihodnje tudi v Sloveniji še ukvtu^ali. ne glede na to, da so kmetijstvo kot pomembno strateško vprašanje poskušali naši vrli vsez-nali ekonomski teoretiki in novoprihajajoči politiki dati na stranski tir!
ANTON-ZVONE CIZEJ, Celje
Z NOVIM TEDNIKOM
^živite ceneje!
I
Naročjiiki časopisa stt deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba	pmKm i?
naročnikov Novega tednika. Ne samo. da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih	cc^Ain
oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti	opwc^ ^
tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu.	?P0PU?TuMNAK«n1a
K^AMIKA
Kili i

SKINAUT
smučmbmsota
CELJSKA
pizzewi^
^&tano/
——
m
I v/
AVm' MQTO PgRJAM Fenan Milan SJi, svtosefvis - Vülkanizscils • klima napfave - di^nostiks voal • sefvis
motoijm * seivis kpsilntCv M&hbonk8 c. B7.3000 Celfe, teU 03 4316670.6SM041075070-10% popusta velja u storitve • Casifta Faraon Celje. Ljubljanska
cesisSS. 3000 Cel]»-obmkj^ tOOietimovlOgrvtis • Foto RianaL Mariborska e. 13000 Celje -10% pepust ver>a » storitve
MMäauLßJL Tre CdiskI) knezov 9. 3000 Celje • 10% po|HBt 2s vSB iaMtf
Ozka ulica 2.3000 Ceifi, Tel: 03544 25 35-mpopust > Sofclenpoini Cdleiapaii Celje, široka izbira rrogaviC' 6% popust ob mkupu do 20 EUR, 10% popust ob nakupu
asd20£UR Keramika >(ili {näusnij^ prodsjalna. Kassze 34. Uboje -10% popust
delavnica, Medlog 25.3000 Celje. 8sm:04V736272-Notr&rjd opretrta po naročilu * KERROCK PULTI • 3% popust na vrednost nancila nad 1251.88 EUR. 7% popust na vrednost narocSa nad 2921,05 EUR
DIHA
TrgovlM v City centn»

QAmUJA CSKAR KOGOJ NATUKE EESI®J CELJE
KR^ BAT
MeAftSMOCLWNiC*
Mlekarno Celeia
iiifchiffra to Nmw» tfft« A^ tat
----
tir
ZDRAVILIŠČE U\SKO
IM'(rsTi* tuf)«*^ Mie»» Mim
• Mlebmg CelBifl, prodalalna ßolida. Arja vas 92.330t Petrova - 5% ^i^Mst vrija a iziMfca btfine proizvodnja, ns ve^e a Bkcgslift cane
•Mravljica Cvetka Bohinc s.p., LilekovB I Cdie, trgovina za ustvarjalne • 10% popust za vsa izdelka •^^sm. Gosposka uL 30,3000 Celje -10% popust vaQa pri (Hnovni^m nakupu
•	Pineria Verona. Mertator center Celje ' 10% popust pri nakupu hrene -
kaftieo pradloata ob naroč^ul > Protect servis. UK Leone Oobrotin^ 27.3230 Šentjur, sesta )9. 3240 §mar^priJ8(äh-10% popusta na opečno oastavitsv podvoiQB in do 30% popusta ob naktqni aiii^uh pnevmatik
•	Qpiika SaJabir. (avec 38a. 3301 PetTVvČe - 6% popust ob nakupu
sončnih očal m korakciiekSi okvhjav v vsah njihovih PE v Slovani ji •Simerifl.o. Ipevčeva uiica 22.3000 Celje. RE. Ljubljana, firnii^e 7. P.L Koper. Ferrarska 17-3% popust ob nakupu PVC stavimaga pohiitve. Popust ne valia za akcnsko cano. Popusti aa na saštavajo
OALEKliA
: (^v' V O t K

lesnina
Wjra i/ijica ——
O^TTJiM

•Slada d.d.d Plinamižka4,3l»0 Celje, vsa za ogfevanje in vodovod. tal.:034904770.&SM051626793-10% popust • Slikaoteskarstvo Podnačao. Vel.
p!raSoa27K035728418. 6SM031698164-10% popusina
delo (bnz materiala) »Tofrfit jpo^ Ipavčeva ufaca 22. Ca^ -10% popust
nudi 10% popust za batan. savno *
bazen, aolarij ■ Thennana, d. d.. Z&aviltsče isiko nudi 10% popust za bazan. savno bazan, frtnes, striarq tar masaža, kopali HI drupa wellnass storitve, mesažna in ielB» vst^mca
•	Obnna cona. 3220 ^ore - 7% popust, na va^a za akcQska cane
•	SÜROSPOffT TRAK MaSerd •
1000 Ljubljana-10 % popust na vso obulev; na val^B
za akc^a cane. •VIVA, ßlavmirg 9, Calje, 03 ^2 68 86
10 % popust (rezan na izd^ka v akciji)
■ Pri7prsk[ stutfn Pashion Verdev Paria s.p.. Ulica talcev 3.3310 Ža^-6% popust
Frizerski studio
(^if^tiOH
Verdev Petra sf). imuulco 3310 talec icieToD.
goklenpoint
SiFIEr
b7V\
#
QOltCs loven i ja
——
ZIVEX
Trtft^ui u rauv »uiBn
-Skinaiit britve Srmon Jggemik s.d.. Vrunčeva 10, Celie • 10% popust .CaJSKA MOHORJEVA DBUŽBA-
mmjBj^KKDßmti. PraSemova ulica 23.3000 Catja, lelefon: 03 4901420, afoHa: knjtga rna-ceSceljska-mehorjeva.si. 5% popust na knfizna izdaje celjska Mohoqave družba -Sotte d^o. 0. prizna rtaiočnikom Novega tednika 10% popust oa srmičanka karte za smučišča Golta metf tednom {od ponedeljka do petka) zizjimo 1. in 2. jenudtia 2009 in zinukihio^h poCitnic -Ptpiekt m inžamrinc. d.p o.. Bar Pub
Twarra A«rprrfli/a 14 (Celeispark ).
3000 Celje -10% popusta pri cocktailih
-Zlatarstvo GajSek Milan Drofenikova 16,323D Šentjur 10% popust na veljavne maloprodajne cane
HRUSTLJAVA SKUŽf^VA-prodaja^a Žalec, Savinjska cesta 77. ^^alna v EK canlnj v Celju.
Mariborska cesla 88, Celje 10% popust na vse vrsta kruha •Lesnina d.d. Uvec 18 - 3% popust na
oblazit^no pohiStvo (sadune qfl, trasadi, počival nflu
. 24

, Kl GA BERETE
NOVI TEDNIK
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
SOBOTA, 16. avgust
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.50 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenifeova melodija ledna, 6.15 Ča-soplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.002. Jutranja kronika RaSIo. 8.00 Poročila. 9.200troški radio. 10.00 Novice> 11.00 Kulturni mozaik. 11.15 Maraton gtd^>enib želja (do H. ure)» 12.00 Novice, 13.00 Ritmi, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes. 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika. 17.45 Jackpot, 16.00 Lestt^ca-20 Vročih RadiaCeije, 19.00Novice, 24,00 SNOP (RadioSora)
NEDELJA. 17. avgust
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna» 6.00 PoroCilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Ča-soplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 700 2. jutranja kronika RaSlo, 8-00 Poročila. 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v leral, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom • Matjaž Knez z Globokega pri Rimskih Toplicah in njegovo dekle Marija šuler o letu, preživetem na Kitajskem» 11.00 Kulturni mozaik. 11.05 DomačihS, 12.00 Novice, 12.10Pesem slovenske dežele- jubilejna oddaja, 13.00 Čestitke in pozdravi, Po čestitkah • Nedeljski glasbeni veter z Magdo Ocvirk, 24.00 SNOP (Radio Slovenske Gorice)
PONEDELJEK« 18. avgust
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6-00 Poročilo OKC. 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Ča-soplov, 6-20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 700 2. jutranja kronika RaSlo> 8.00 Poročila» 8.45 Jackpot, 9.15 Bingo jack • predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11,00 Kulturni mozaik, 12.15 Bingo jack-izbiramo skladbi tedna» 13.00 Znanci pred mikrofonom • ponovitev, 14.00 Regijske novice. 14.30 Poudarjalo. 15.30Dogodki inod-mevi RaSlo, 16.20 Ni vsak za vse inni vs^ poklic za vsakogar!, 1700 Kronika. 17.45 Jackpot, 18.00 Mala dežela - velik korak. 16.30 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores 19.00 Novice, 19.15 Vrüljak polk in valčkov. 24.00 SNOP (Radio Slovenske Gorice)
TOREK, 19. avgust
5.00 Začetek jutranjega programa. 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Ca-soplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 700 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila. 8.25 Poročilo PU Celje. 8.45 Jack pot. 9.15 Postanek včasu. 10.00 Novice. 11.00 Kulturni mozaik. 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni. 13.00 Mala dežela »velikkorak (ponovitev), 14.00 Regijske novice, 14.15 Po kom se imenuje?, 14.30 Poudarjeno, 15.00 šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz. 19.00 Novice. 19.15 Saute surmadi, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice)
SREDA« 20. avgust
5.00 Začetek jutranjega programa - jutranja nostalgija, 5.01 änganje (narodnozabavna nostalgij), 5.30 NZ melodija tedna, 5.45 Nostalgija va^ razvada, kaj pa Šega in navada?» 6.00 Poroälo OKC.6,05 Avsenikova melodija tedna. 6.15Časoplov, 6.10 Nagradna igra, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 700 2. jutranja kronika RaSlo» 8.00 Poročila. 8.25 Poročilo PU Celje. 8.45 Jack pot. 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Ni vsak za vse in ni vsakpoklic za vsakogar-ponovitev» 12.00 Novice, 13.20 MaliO-poSta. 13.30 MaliO-klid. 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes. 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 1700 Kronika, 1745 Jack pot, 18.00 Pop čv^. 19.00 Novice, 19-15 Dobra godba. 24.00 SNOP (Radio Tri^v Jesenice)
ČETRTEK. 21. avgust
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna. 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija ledna, 6.15 Ca-soplov, 6.2Ö Aforizem, 6.45 Horoskop, 700 2. jutranja kronika RaSlo. 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot. 9.15 Bonbon za boljši bonton, 10.00 Novice. 11.00 Kulturni mozaik» 12.00 Novice. 12.15 Odmev. 14.Q0 Regijske novice, 14.15 Kalejdoskop. 15.00 šport danes. 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 kvizGiasbeni trojček. 1700 Kronika. 1745 Jackpot, 18.00 Odmev-ponovitev. 19,00 Novice, 19-15 Kalejdoskop - ponovitev, 24,00 SNOP (Radio Coldi)
PETEK, 22. avgust
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija ledna. 6.00 Poročilo OKC, 6-05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Ca-soplov, 6.20 Aforizem. 6.45 Horoskop. 700 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8-25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10-00 Novice, 11.00 Kuliunu mozaik, 11.15 Sedem dni nazaj • sveže z domaČe estrade, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka. 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje >s hiti prei^£tr> popoldne (Ho 19.!^). 14.35 Poiidarjeno, Petkova skrivanka, 15.00 Špon danes, 15.30Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Strokovnjak svetuje, 1700 Kronika, 1745 Jack pot, 18.00 Na plesnem parketu, 19.00 Novice, 19,15 White label. 24.00 SNOP (Radio Goldi)
Tony Carter, Mitja Miklavc in Aljoia Boncina so se po končani animaciji sprostili na drSah,
Ekipa Radia Celje štrbuniciiila v vodo!
Ekipa Novega tednika in Radia Celje vsak Četrtek animira in skupaj z vami štrbunkne v en^ od bazenov na Celjskem. Prihodnji Četrtek bomo z vami v Wellness cenim Laško, kjer bo poseben gost Peter Janui, 28. avgusta pa bomo štrbunk-niii v Aqua Romi v Rimskih Toplicah, kj er pa s mo v goste povabili pevko Katjo Klemene. l?ridružite se nam. zabavajte se z nami in se pustite nagraditi z na^do naše medijske hiSe oz. pokiovitelja Pivovarne Laiko. Utrinki s štrbunkov so objavljeni na www-radiocelie. com, Foto: MARKO MAZEJ
V stilu z majico sta poskrbela za ustrezne kopalka naša tonska mojstra Aljoša Boncina in Mitja Miklavc.
Saša Pukl in Tanja Sama sta sa odločili preizkusiti, {e so da v obročih tudi plavati. Že prej sta obroč uporafaili za krilo in spremljali Mimo Reynolds kot plesalki.
Pojedo vse, kar leze in gre
Matjaž Knez z Globokega pri Rimskih Toplicah in njegovo dekle Marija Šuler sta se pred približno enim mesecem vrnila s Kitajske. Na Kitajskem sta kar eno leto tamkajšnje otroke učila angleščino, vmes dočakala praznovanje kitajskega novega leta in bila priči predolimpijske-mu vrvežu. Da sta najbolj pogrešala domačo slovensko hrano in prijatelje, sta priznala in spoznala, da so stereotipi o Kitajcih (kot na primer, da pojedo vse, kar leze in gre) povsem na mestu. Svoje zanimive in nenavadne izkušnje, ki sta jih doživela med enolemim bi van jam v U-milijonskem mestu Tianjin, bosta lo nedeljo delUa s poslušalci Radia Celje. Vabljeni k poslušanju oddaje Znanci pred mikrofonom ob 10,10,
Fol o: Grup A
20 VROČIH RADIA CELJE
mJAt£5fVU:A I U^ESOrVG-SAAABAAfiUiS 2. I KISSED AOm-PERRYKATY
a VIVALAVIDA-coumv
4. GIVErr2M€ MAD0W^ & DiSTURSlA RIKAmA
6.	AaSUMMERlONG-KiDHODC
7.	THATSNOTMYNAME-THE T1N6 TINGS
B. STAMPYOURfCET DONNA SUMKd
9. ILOVETOMOVE IN HERE MOBY (2) la TONIBKr WE HAVE THE STARS-BRYAN ADAMS
15) 17) i^) (31 (1f
01 (3)
(2)
(8) (6)
14) (2) (S) (4) 13) (I) It)
DOMAČA L£S7VfCA t P0SEB84 DAN-OMAR NAfiER
2.	DANES,JliTnj.VČERAJ-AMKA HORVAT
3.	STABOGREMNAreEJ-l£E£IO JAMAIS
4.	BABIU)K-UJN(^ARK
5.	DAIIČODOČI-PCTIRJANUŠ
6.	VISJE-ULTRA
7.	HIPHOP-JlftJETTEJJSTlNE
8.	NA POTEP-IVASTANIČ
9.	ČRNIPETER M^ NE PROSI ME-OAVID GROM PREDLOGA ZA TtUO LESTVICO: 0N£ STEPATATIME-JOROIN SPARKS
WHAT YOU GOT-COlßY O'OONISFTAKON PflEDLOOAZAIMMAČO LfSTVICO:
NEVIKmiPLESKATRINAS PEJTZNAMI • GENA
NagniMca:
Jo2a Jcivi6, Ljubljanska 67b. Vetef^ Mdrtn Siv«c, Poiiela 123e. Polzela
N»9r^ienca dvigneta altMn. ki jo^arjaZKPRTVS na o^aaiem CKldeIku Radia Celle. Lastvtco 20 vrofih Isliopcdufistav&skDsobotDob 18.ufi
VRTILJAK POLK IN VALČKOV 200B
CEUSKIHSplus
I PRVIJEPRVI-ZAPEUWKE Z 6000ČAMAMH:A-;V4S. UPOV^
3.	UUBI.tJÜ6l-lSKRXX
4.	STAR) ŽENIN-ČAH
5.	VPESMILEPCTTtlSEM NAŠa-KRAJOAfUI
PRED10GZAL£STVH:0: PASTIRSKOŽJVUEfiJE-FAVrJE
urnimi
(6)
{41 (2) (3}
(I)
SLOVENSKIH 6 slut
KOMUZIKA»frVECNEZDRŽS
13)
OOMA -NOVI SPOMINI t KO PO TBČI SE ZVONI-ANS. GORSKI CVET
3.	ZADNJI AJDOV SNOP-SUAJ
4.	REFDŠKslAVOR
5.	PORTOROŽ AJOA PR£0LD6ZAL£STVHXk
KO ZAPOJEM TE» MAm-SNEŽNIK
NanwKo:
Edits Molkar. Preiemuva 56. Žalec ?VterkD Kova^ BeiSakova 56, Ptuj
Na^ajsnca (SiignetB navado na oglasmir od(}efku Radia
lestvico Ce^sUh Š lahko postulate vsak ponsddjek ob 22.15 uri. lesttrico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri.
Za predoge z obet) iestvic^hko glosuiett ne (kipisu s pnioienim kupončkom. Ptä^ p na nssio^r Now tednik. PraSeTMva 19,3000 Cd)e
^ m
NOVI TEDNIK
NASVETI
Zahtevno hujšanje
HujŠanje je resno opravilo, ki terja zvrhano mero premüljenosü in pozornosti. Poleg lakote in želje po prepovedani, visokokaio-rični hrani, se v Času huj-Sanja (tudi tisti najbolj odločni in disciplinirani) posamezniki srečujejo z najrazličnejšimi neprijelnost-mi in ovirami.
Prebavne motnje, zlasti zaprtje, redkeje driska, zaradi spremembe jedilnika in prehrambenih navad. Pri urejali ju prebave na začetku diete si lahko pomagate z živili, bogaiimi z vlakninami, ki delujejo odvajalno (namočene suhe slive in smokve, ovseni kosmiči, lane no seme, jogurt, kislo mleko, sveže sadje in zelenjava, polnozriiate žitarice - kruh). Pomembna pa je tudi tekočina - dnevno si je zagotovite 2,5 do 3 litre (predvsem nizko ali nekalo-rične), na tešče kozarec tople vode (lahko s sokom pol limone) ali negazirane mineralne vode z odvajalnim delovanjem. prebavo pa pospešujeta in urejata tudi zeleni čaj in vodna raztopina jabolčnega kisa.
Neustavljiva želja po (re-dilni) hrani. Prisotna je predvsem prve dni diete, vendar kmalu popusti in mine, saj se zdrav organizem relativno hitro privadi na nov prehranjevalni režim. Lakota v Času hujlanja je seveda posledica manjše količine hrane. Ko najhujše obdobje mine, večina tistih, ki so se uspešno reSili odvečnih kilogramov, priznava, da po začetnih težavah in preizkušnjah, kasneje sploh niso več občutili neustavljive želje po hrani in »volčje« lakote. Kljub temu pa strokovnjaki priporočajo, naj bi Človek zaradi zdravja in vitalnosti dolgo-
Hujšanje prinaša vrsto težav, med dmgim tudi prebavne. S pravilno prehrano jih lahko zmanjšamo.
ročno ne jedel manj, kot mu dovoljuje in predpisuje dieta.
Kriza tretje ga led na.
Shujševalne diete, ki trajajo dalj časa in so dolgoročno tudi bolj učinkovite zaradi manjše nevarnosti jo-jo efekta, v tretjem tednu stag-nirajo. Izkušnje strokovnjakov kažejo, da je hujšanje in topljenje odvečne maščobe v tretjem tednu najmanj uspešno in učinkovito. S tem se je potrebno enostavno sprijazniti- V tretjem tednu bodite še bolj pozorni na svoje prehrambene navade in nikar ne izgubite voljeali celo odnehajte, ker sle se na poti do vit kosti navidezno ustavili.
Občutek utrujenosti in brezvoljnosti se pojavlja
predvsem na začetku diete in je prehodne narave. Kljubpri-poročilu za pospešeno telesno dinamiko in gibanje, se na začetku hujšanja ne preobremenite s fizično dejavnost-jo (zlasti, če sle bili dotlej bolj naklonjeni mirovanju), marveč, se raje postopoma privadite na pospešen tempo. Obenem pa poskrbite, da boste dobro in dovolj spali. Če ste zvečer zelo lačni, si lahko privoščite košček ananasa, pol rezine črnega kruha ali pol skodelice nemastnega mleka z žličko medu.
Povečana občutljivost na mraz. Spremembe v termo-regulaciji In energetski bilanci organizma povzročajo, da Človeka v času hujšanja hi-u-eje zebe kot nekoč. Občutek hladu in mraza je najmoč-
nejši v drugem in /ali tretjem tednu hujšanja, ko se telo začenja zavedati in registrirati pospešeno izgubljanje maščobnih oblog, ki so dotlej delovale kot toploiru Izolator (nekakšna prenosljiva odeja), ki je začel popuščati.
Hormonsko ne ravnovesje. Neposredno pred in med menstruacijo Številnim predstavnicam nežnejšega spola teža poskoči za kak kilogram navzgor. Krivi so hormoni, ki poskrbijo, da telo skozi ledvice v teh dneh izloča manj natrija, ta se ohranja v organizmu in povzroča kopičenje vode in ne maščobe. V treh do Štirih dneh se stanje spet normalizira, kazalec na tehtnici pa pokaže realno težo.	NM
Uädotr
^delido ■
¥ ¥
BUžf^lav do bye^z^skrhfte^ jesmU
S
Atka Prima d.o.o.
Stanetova ulica 5, Celje Tet.: 03 49018 05

^ TEDENSKA ASTROLOŠKA ^ NAPOVED
Petek, 15. av^^ust: Zaradi opozicije Sonca in Neptuna boste nenavadne volje, polni domislic in idej, vendar je ponovno treba ravnati pazljivo. Neptun vlada Ribam in na posameznika deluje osrečujoče, izziva domišljijo. Te dni vas lahko slepi optimizem ponese visoko nad oblake, moč presoje ne bo najboljša, zato se predvsem bojte prevar, goljufij in ljudi, lu brezkompro-misnodosegajosvoje cilje, ne gleda na žrtve, ki jih puščajo za seboj. Popoldne in zvečer velja večja previdnost, predvsem pri kontaktu s starejšimi ljudmi ali avtoriteto, oblastjo, srečala se bosta Merkur in Saturn.
Sobota. 16. avgust: Zvečer se bosta srečala Lima in Uran. Te energije zahtevajo potrpežljivost, prilagajanje okoliščinam, ki jim boste izpostavljeni. Ne smete si dovoliti, da vas negativna energija zavede v napačno smer. Dan ni dober, da iščete pomoč in razumevanje pri drugih ljudeh. Svetujemo veliko potrpežljivost, brez miselnega potovanja v domišljiji pa lahko dan preživite kolikor toliko normalno. Ob 23.18 Luna tvori opozicijo, torej nastopi polna luna v Vodn^u. Velika bo potreba po nežnosti, ljubezni. Na vseh področjih bo treba delovati mirno in preudarno, velika pazljivost se priporoča v prometu. Ob 23.11 nastopi Lunin mrk. Zdelo se vam bo, da se vam maje-jo tla pod nogami. Dobro je, da pomembnejše zadeve preložile vsaj 10 dni po mrku. Mrk bo intenzivneje deloval na vse. ki Imajo poudarjeno znamenje Bika, Dvojčka, Škorpijona in Strelca.
Nedelja, 17. avgust: Dopoldne bo minevalo zelo prijetno. Trigon Venere in Jupitra ima udinek obnavljanja enei^ije, zato se boste počutili dobro. Dan je odličen tudi za srečanja z ljudmi, s katerimi se zaradi prezaposlenosti že nekaj časa niste videli. Ob 9.47 uri Luna prestopi v Ribi in prinaša večjo čustvenost v odnosih, v razmišljanju in delovanju. Povečana bo intuicija, zato jI pozorno pnsluhnite. Kvadrat Marsa in Plutona bo izzval napeto energijo, povečeval nestrpnost in povzročal težave. Ne boste tvegali, če se iz-poveste, pravilno boste razumljeni. Še posebno stresno bo za vse Device in Strelce,
Ponedeljek, 18. avgusl: Luna bo v sekstilu z Jupitrom, kar je ugoden tranzit, Pogum se vam bo obrestoval, samozavest bo visoka. Zaradi as-pekta boste tudi telesno zelo privlačni, kar izkoristite za ljubezen. Mogoče vam bo energija nekoliko upadla dopoldne, vendar jo boste po novno občutili že pred večerom. Opozicija Lune z Merkurjem in Venero lahko zaostri kakšne zadeve, ali pa se le-te ne obrnejo v želeno
smer. Večer bo lahko zaradi konjukcije Lune z Uranom zelo zanimiv, morda celo nenavaden, zagotovo pa se boste zabavali.
Torek, 19. avgust: Kmalu po polnoči se bosta srečala Luna in Uran, Potrebo boste Imeli po drugačnosti, zato vam idej in domislic ne bo manjkalo. Lahko se odločite, da noč preživite nekoliko drugače. Mars ob 12. uri prestopi v Tehtnico. Uredili boste marsikatere zadeve, ki ste jih potiskali na stranski tir. Pozitivno za razreševanje uradnih in sodnih zadev. Do 16. ure lahko občasno občutile prenizko energijo, zato je lahko vaše vedenje in ravnanje bolj pasivno. Situacija se obrne na glavo, ko po 16. uri prestopi Luna v ognjenega Ovna. Tako boste lahko vse, za kar menite, da ste bili prikrajšani, nadoknadili v tem času. Poguma in iniciative vam ne bo manjkalo. Popoldne bo Luna v opoziciji z Marsom, kar lahko privede do večje nervo-ze, lahko da se s kom ne boste strinjali, manjša pa bo tudi sposobnost sklepanja kompromisov. Previdno za vse, rojene v znamenju Tehtnice.
Sreda, 20. avgust: Ideje boste uresničevati z veliko mero optimizma, energično-sti in navdušenja. Marsikaj vam lahko uspe, zato ne mirujte, saj ste lahko zelo uspešni, Ob 14.53 nastopi kvadrat med Soncem In Jupitrom. Njegov vpliv bo bolj Intenziven za Leve, Vodnarje, Rake in Kozoroge, zato previdnost na vseh področjih ne bo odveč. Za ostale velja nasvet, da se skušale malce bolj prilagajati drugim.
Četrtek, 21. avgust: Dopoldne lahko zelo uspešno uredite kakšne opravke, zato ničesar ne prelagajte na prihodnje dni. Popoldne bo odlično za družabno In ljubezensko življenje. Prepustite se lepim vibracjjam, sprostite se in uživajte. Se posebej dobro se boste imeli vsi, ki imate v rojstnih kartah poudaijen element ognja. Luna ob 20.39 prestopi v Bika. Želja po čutnosti, spolnosti in ljubezni bo močno povečana. V negativnem smislu ste lahko po-sesivni in trmasti.
Astrologinji CORDANA in DOLORES
ASTROLOGINJA CORDANA 9sm 041 404 935 090142443
napovedi, bioteraplje, regresije a$troiogfn}a.go;d8n8@siol.net www.gordand.sl
ASTROLOGINJA DOLORES
0904361 090 U2827 gsm:041 519 265 napovedi primeijalna aneltza as^oglnjagdolores.si www.dolores.si
m
ZA AVTOMOBILISTE
Peugwt407
Peugeotove novosti
Francoski Peugeot je letos že pokazal nekaj novih oziroma prenovljenih avtomobilov. Septembra napovedujejo malenkost prenovljeni 407.
V limuzinski izvedbi je v dolžino pridobil 15 milimetrov» SW pa dva milimetra, medtem ko je kupe ostal nespremenjen. Karoserijske spremembe so zelo skromne, kajti nekoliko so prenovili prednji odbijač (po novem si je mogoče omisliti tudi spredaj parkirne senzorje), (udi malenkosti okoli odprtine za zajemanje zraka. Na zadku so predvsem drugačne luči. Med novostmi je treba omeniti malenkostno spremenjeni 2,(Wilrski HDl agregat, ki je pridobil 3 kW, tako da sedaj zmore 103 kW/140 KM. Kljub večji moči se je zmanjšal izpust C02 v primerjavi s prejšnjim motorjem (sedaj 150 g/km), pa tudi poraba naj bi bila manjša. Vsekakor je pomembno tudi to, da bo sedaj ta motor ustrezal okolj-skemu normativu evro 5. Menjalniki so trije, in sicer dva
ročna (5- in 6-stopenjski) ter 6-stopenjski samodejni, prenos je na prednji kolesni pai. Prenovljeni peugeot 407 se k nam pripelje septembra, menda se cene ne bodo bistveno spremenile oziroma zvišale.
Za peugeota 407 se je doslej odločilo več kot 730 tisoč kupcev, pri čemer je najuspešnejša limuzina, sledi SW, za obema pa je (logično) kupe.
Jeseni, pri nas pa naslednje leto, bo na voljo peugeot 308 v CC, torej kupe-kabrioletski izvedbi. Streho 308 bo lahko odpirala ali zapirala elektrika, in sicer v 20 sekundah. Vozilu so namenili dva motorja: bencinskega 1.6-litrskega, ki zmore 110 kW ter turbodizla HDl, ki pri 2,0-iitra ^bne prostornine zmore 103 kW. V prtljažnik bo šla različna količina prtljage, kar je seveda odvisno od strehe-od najmanj 226 do največ 403 litre. Sicer pa drži, da ima Peugeot s temi avtomobili (CC) veliko uspeha, kajti doslej jih je prodal kar 632 tisoč.
Mercedes in BMW z roko v roki?
Zanimiva novica''prihaJa'iz Nemčije. Tam naj bi sodelovala velika konkurenta, in sicer BMW in Mercedes Benz (Daimler AC). Za sedaj Še ni jasno, kje in kako naj bi sodelovali, menda pa je v igri skupna izdelava kiimatskili naprav in podobnih delov.
Jeseni še koieos
Renauit je pred časom predstavil koleosa, ki ga sam uvršča med t.i. croosover avtomobile, lahko pa bil tudi Športni terenec oziroma SUV. Koieos so sicer zasnovali pri Renaul-tu, veliko tehnike je Nissanove, nastaja pa v Samsungovi tovarni v Južni Koreji. Sedaj je že jasno, da bo njegova prodaja na evropskih in slovenskih trgih stekla 15. septembra, najcenejša irvedenica naj bi bila po sedanjih napovedih na voljo za malenkost manj kot 21 tisoč evrov.
Septembra bo na naših cestah začel voziti koieos.
Rahlo prenovifeni mercedes G
Nekdaj smo avtomobil pri nas in še na nekaterih drugih tfgib (Avstrija, Švica...) poznali pod oznako puch G.
Zdaj je to zgolj mercedes G, ki so ga začeli pri nemški avtomobilski tovarni izdelovati pred 29 leti in je zalo mercedes z najdaljšim produkcijskim življenjem. Mercedes G so rahlo prenovili, vendar je ohranil podobo visokega.
velikega, oglatega in zelo zmogljivega terenskega vozila. Torej se ne spogledujejo z oznako SUV (sport utility vehicle).
Po novem ima mercedes G nekoliko drugačno masko, na voljo so nova 18-palčna platišča. Še naprej je naprodaj v treh izvedenki (dolga in krajša oziroma kotkabrio-let), nov pa je motor v varianti G500 (osemvaljnik.
285 oziroma 388 KM in 530 Nm navora). Povsem v vrhu je dirkalna različica z oznako 55 AMC, kjer za hitrost in zabavo skrbi prav tako ben-cinski osemvaljnik z gibno prostornino 5,5 litra, vendar s kar 368 kW/507 KM (5,5 sekunde do 100 km/h, 210 km/h končne hitrosti). Vse izvedenke so serijsko opremljene s tremi zaporami diferenciala.
Subam legacy
Dizeisici boicser za subaruje
Bokse rska zasnova bencinskih motorjev (valjisi ležijo nasproti) ni nič nenavadnega. Drugače je z dizli.
Zdaj se z bokserskim dizlom pojavlja japonski Subaru, ki doslej v svojem pro-
gramu oziroma ponudbi ni imel dizelskih agregatov. Za dotok goriva v Štiri valje z g^bno prostornino 2,0 litra skrbi skupni vod, dodan je turbopolnilnik, razumljivo je, da ima motor oksidacij-ski katalizator, Hiter trdnih
MOTCCf SCtiVIS
GobtrMkMNoALf. imNTJun šMAff^ 9 ÜSffÄM mä I Too, ŠMMJC 0^19~(ä 40
V(UKA IZSIAd PNCVMATIK PO UOODNIH «NAH


delcev, hladilnik polnilnega zraka ... Motor zmore 110 kW/150 KM in ima 350 Nm navora pri 1,500 vrtljajih v minuti. Po tovarniških podatkih naj bi bila povprečna poraba vsega 5,6 litra goriva. medlem ko naj bi v zrak šlo 148 g/C02 na prevožen kilometer poti.
Pri Subaruju pravijo, da bodo ta dizelski bokser na začetku namenjali legacyju in outbacku. Tako legacy v osnovni izvedbi stane 30.880 evrov, medlem ko bo karavanska različica na voljo za 32.480 evrov, outback pa stane 35.880 evrov.
Volkswagen bo gradil v ZDA
Nemiki Volkswagen se je že zdavnaj odloČil, da bo v ZDA oziroma Severni Ameriki gradil tovarno, saj računa na relativno nizke stroike zaradi poceni dolarja. Po dolgih mesecih izbiranja in ugibanja so se odloČili, da bodo gradili v zvezni državi Tennessee, in sicer v mestu Chattanooga. Investicija je oziroma bo vredna približno 650 milijonov evrov. izdelava sr^njevelike limuzine, najprej nemenjene severnoameriškemu tigu, naj bi stekla leta 2010. Vse pa kaže, da bo v ZDA gradil tudi Audi.
Prepoved za
kitajski avtomobil v Italiji
Zdi se, da se bodo evropske avtomobilske hiše vse pogosteje odločale za ostrejše reakcije tedaj, ko bodo mislile, da kopirajo njihove avtomobile. Tako je pred časom nemški BMW dosege) prepoved pro-daje enega izmed kitajskih terencev na nemškem trgu, ker naj bi bil, kol pravijo, očitna kopija X5. Nekaj podobnega se je sedaj zgodilo v Italiji. Tam je sodišče v Torinu prepovedalo prodajo manjšega vozila kitajske družbe Great WaJI Motor v Italiji, ker je prav tako očitna kopija fiata pande. Zanimivo pa je, da je Piat podobno tožbo sprožil tudi na Kitajskem, čeprav tam pande ne prodajajo.
Chevrolet z novim camarom
Ameriški avtomobili se na evropskih lieh nekako ne morejo prav uveljaviti» čeprav obstaja nekaj izjem * večjih ali manjših. Chevrolet camaro kljub vsemu na evropskih trgih ni prav pogost> pa vendar veliko bolj kot drugi, bistveno cenejši avtomobili.
Camaro je avtomobilska legenda in to na oni strani Atlantika« v začetku prihodnjega leta pa se bo na ameriški in kasneje tudi na evropske trge pripeljala nova izvedenka tega kupeja. Camaro bo ohrani) pogon na zadnji kolesni par, kol se za športni avtomobil spodobi. Na voljo bo z dvema bencinskima motorjema: V6, ki bo ponujal 227 kW/304 KM pri 6400 vrtljajih v minuti in V8, ki bo imel 313 kW/420 KM pri 5000 vrtljajih v minuti. O cenah še ni nič znanega.
Chevrolet camaro opazimo tudi na ovroinklh tleh.
NOVI TEDNIK
MALI OGLASI - INFORMACIJE
27
©wDtednik
Naročniki Novega tdcMka bost« lahko naroCnttke uoodimtt-
4 mole oglose v Novemtednllni do fo
besed In čestttkOM Radiu Celje •
izkorfstIH UOJuäio s sv^ naroMSko kartico. naroCiH&ko položnico oziroma z o$«bnim dokumentom naroCnflca Novega tednika.
NelskoHMene ugodnosti se ne prenesefo v noslednie leto!
1J

VOZILA
PRODAM
VW \wm 1,9 Idi, leNk 20Q4« 7 sadežev, usnje, ovTomardta klimo In ostolo opremo, prodom. Telefon 041 (D3)5B21-535.	3954
KOMBI Imv Renouft 1600, prerož«>lh 10.000 km, Kilooohronjen, prvo bor vo, nosilnost 1 lono, oldlimer, («rtifikol, reg. do 20.7.2D09, prodom zo 1700 EüR. Telefon 04U94-S12. 4013 GOLf),9$di5v.M2(Hllnjz,olarm, 2'oirbc9, klimo, ku(^)eo v Sloveniji, prevoženih 137.200 km. goroziran. kol nov, prodom m 6.800 EUR. Telefon 031 623-500.	Š424
GOLF Ud, letnik 1997, modd 199S, aepš, servo vi^n, 3 v, 2'otr!)09, metolno sive borve, evro priklop, goratiron, odlično ohron|en, prodom zo 3.150 EUR. Telefon 041220-375.	^424
PROPAM
iZRUVAC krompif^, vrtovkoiti, tforejsi, vpreinr, predelan zo troktor, prodom. Tejefon031 82^268. Um-TM^RUniverui 55, z vrtlo, lelnik <986, troktor 55. lelnik 1993, z novim čelnim noic^dorem in trgnspopler zo gnoj, prodomTelefon03H55-375. 4003
KUPIM
PUHAIÜIK Tolmun, no kordon, kup^m. Te^ fon041267481.	3933
PRODAM
VOJNIK, <ent«. Ehrostonovon^ko hi», letnik 1972, podklelenoin dvokrot neto 90 m' slonovcnie, prodom. Ceno po dogovorv. Telefon 04D 250-733,041 311-876.	D
NEPffSMIČNINE
l»9l
TCL 03 &45mXK 04] dSM25
I ne.com
^BEN0parTelQ,1.3S0m',v^rtn'(coni Trrovite |ug, z gmdbeno informoc! jo zo grodnlo poslovno ftonovonjskego ob-iekto, prodom zo 110 EUR/m'. Telefon 030924-^00.	Š401
VARČNA HliA v Mitibo u, 2008.160m vrstne, t pokritim	cd
16S.S09 evr * DOV! www,teps.$i
Itifirnaoi«: 04(	2ricitlii Jsaodie
r#P>d 0 ÜB« XIV OMW 14,3000 C<i>
NAnkendttkem obmoqu proöom panio. Ceno je ugodno. Telefon 041 267-481.
3933
GftADBENO portelo zo gradnjo mon^ hBe, vehkosi 490 v Gorid pri Strvnki, v rteposredni goftiŠco Lesjok. ugodno profom. Telefon 031 269-471.
L309
PARCELO, (tovfano, 306 m^ no llrvnUkim [ezerom pri Š^tjurju, primerno zo vikend, lantosTlcni razgled, prodorno. Te-fefon 04) 784^42.	40i9
KUPIM
KMfTU5K0 zetnipšče oli km^jo, v Celju tn okoiki. kupim. Telefon 031 70S480. 041 039-919.	3795
VIKEND oli hiso, lohko tudi porcelo, v okoliri Celjo, do 20 km, kupim. Gotovino: 80.000 EUR. Telefon 051 232-597.	3804
ODDAM
ENOSOBNOstonovonjevstorejiihiii od-dom. Zraven oddom travnik zo vzre-jo kfove in njivo, no koleri se lohko sejeto vse kubre. Telefon (03) 5824-
611.	3997
MA nkdj Škofja vo^ojnik oddom prostoro zo trgovino dli sklodi^e, vel&ost 60 m', d^ opremfiem. Pisne pwudbe poSfi-te no Nov! tednik pod ^fro TRGOVINA
SimitL	3977
NAr^jj Vojnik-Oc^o, ob ^ovni osti, z dostopom, oddom zemljixe vvelikosti 500 m^, zo ogro)eno sklodisce. Pisne ponudbe pojile no Novi tednik pod
sfraSKUW^	3977
mmm
PRODAM
OBNOVUENO, julijo 200B, enosobno stanovanje, 36 m^, v pritličju. Celje. Otok-Zelenico, mirno lakoci|a. v bil* zini vso potrebna infrosttuktoro, prodam zo 66.000 EUR.Teiefon 040 992-178.	380©
STANOVAKJE, N<m vos. 71,63 m', štoru 25 let, lepo ohranjeno, v|^no v 2K, pro* dom zo 85.000 EUR. Teiefon 041 982' 270.	3637
m
MIU ilvevviiikaMdrega lo a
ni SSOiC^a
031342 m 10 031360 072
PROMH'Z N&PREMiäVINAMI hAKUP. raOOAJA. NAJEM. CENrm
CELJE • OUk ■ Tnibiqiv* aHea: Z sobno flanovAnjtz telkoiutm, S5 m'v dni^efn nsd-nnpjv. Stanovinje si naha)» v ur^enein HO' hu na mIriM iekaeiji ob Saving, v bliiini ja isla. vrtK. trfflvina. bwn. tdrsvstvtni don. Iskna lobaja Cana: 81300 CUR. C«Ih • HHnJa. ?.5-si>tno sunow^ v n-liVd^ 71,31 m'. 2.nad5trBpfe. dtriB'b- Adaptirano t Z007 (obit pvc, kopalnica), k. 1984. V nsiKSfcdAl btiHnt so v<l veCji nakupovalni nnir!, iais, avtobu&na posujs, do AC^ri-
k\\\ilk9 cca. 1 hm. Cma; 9t.000 EUR. Cdji. firedaijavi «nea, 2>sdbiio siano-yaaievvslikuljdtn'.vZyArtwltU 1.1966, StviQvdnje $a nah^a v ncpos^a^l blQini boljiUnke in atlaQl^a l(ad«na. (to nnira muta poS po Kannkevi ukd la S nin. Pohg siafiQvanja se pro^r^ja gar^h«vsükoiti IS n^linav^. elakniko. uolirana).CMa pra-2e. 15 JKX) EUR, cma ilaniMnja. 99.000 EUR.
AUk) <A.o, od I. 7 200B daluja na neivtm nishsvu liubljan8k»20.3000 Celja |4 itacf-SU. Pa/kJtne hi&s C]aii|a], Vabliem!
GOTOVINSKA POSOJILA
IN ODKUPI POSOJIL DO 3 JOG EilFL Do 36 meseeev na osiow CD, pokojnine
PE CEUE. UL XIV. iRvlxij* 1A. 03/42$ 70 90 K AHmSKA SOBOTA, StaMta AftUMHu 16.30 00 PE MMteOR, Psrtinnslr« 3-S.
02/2341000 PE SloMoJ Gradec» Reirfien r, 02/831 2000
BONAnN.d.o.p., SlovM»lui 27.1000 Mubij«»
nTTTTmm
POSOJILA
UEDIAPIN KOM d.0.0. Dunajska 21, UuWJana
Celje: 031 508326
delovni čas: vsak dan non-stop i
■J JI I l!^ IM
TAKOJ!!!
POTREBUJETE DENAR ■NUMERO UNO
IZPLAČILO TAKOJI 03/490 03 36
Znider s Celje, Gosposka ut. 7
STMOVMUE V centru Vojnika, v«r»ko5l 61 m', ne^ lokoi prodom. Tol»^ 04) 714-115.	38A9
CEUE, Nusluvo utico. Prodorno oprefliljsno dvosobno storwvanje, vsiikosl 55 Vk Informodj po telefonu 041765-914.
OPItEMU£NOs1onovanie,61m^vSorQno-vicevi ulici, v bližini 4. osnovne Šole, prodom. Telefon 041 781-^66, po 16.
D010LnumZAPOSL£NE, TUDI UDOlOiPliUii UPOKOJENA
DO 50% obremenitve, store obveznosti niso ovira. Krediti no osr>oin vozilo in leosingi. Možnost odploČilo no položnice, Prfdemo tgdi no dom.
NUMfDO (.^NO *»b«rt Kwh«v»e » p.. M lin »ko ul 22, Maribor
tel.: 02/252-48-26, 041/750-560
UR.
3659
STANOVANJ, enoinpobobt», 34,5ml Calje center, otroklivno lokoolo, potrebno obnove, prodom zo 32.990 EUR. Telefon 041336-697.	3979 DV0S06N0, visoko pritfifno stanovanje, Ob ielezniü ], prodam. T&kfon 041 630* 453. 3992 CEUE, Hudin'ia V biffim uk, vrta, trgmine, prodam 63 tn^ ve^ko dvoinpolsobno s}anovan|&, v4. nadstropju, vsi pnldjuf-ki.Tele{orT041 254-253. • 4008
GOTOVINSKI IN HIPOTiKARNI
Um^iUlOVSEUŠE PRIHODKE. POPUČMIO 8L0KA0E. IZVK^ DRA^
RUBEŽE, BMfČ«, ZMUOVAUI^ Ultni STEČAJNE U OftlSE OmZNOSn.
TMkUUI »»,6$MB31 m 2U.ei d« M MvO^ H7B Ut. 2«iMU a Mir
KUPIM
DRVA, meiono, bnrt» žogono ler dolga v hlodih, z dostovo, prodam. Telefon 040 211*346.	p
BUKOVAdm in ostdo prodom. Pripol|emo no dom. Telefon 041 637-595. 393d SliHA bukova drvo prodom. TeWfon 631 726-561.	3965
ÜtOSOBHO stanovonje, no relociji ŽoIk-^mpeterUboi^etrovre-Pfebold-Sto-re-Sentjurkupfm. Telefon 046 67^^63.
4006
ODDAM
DrevesK obrezovanje, nii^ nje, podiranje, tudi večjih, na t^e dostopnit) mestih (odvoz). TMon 031 TSMTS.
Jartez Oc^inar, s. p., Zabul^ovica ^09, OriŽo.
m
A?ARTMAza 4 osebe, na oloku Pogu, 60 m od morja, teraso, oddom. Telefon 641 7944171.	3398
l£PO, opremljeno efiosobno slonovonje v Ceiju oddom sotnski ženski, mukemu oli dvemo ^udentkomo. Telefon 545-3193.041 255-286. 4oot EN0S06N0 stonovonjeisoupon^ kopot nice in kuhinje, v centru Loskego, oddom za 100 EUR.Tetefon 631 807076.
p
DESKE in ^he, lipe, jelše, češnje, jovorjo, bresto, hrasto, prodam. Telefon 046 211-346.	p
SUHA bukovo drva, z možnostjo dostove, v okolici Loškego, prodam. Telefon 031 226^95.	4030
SUHA Inikavn divo prodom. Telefon 041 297-961.	4035
ZIVALi
NUDIM
PRODAM
V CENTRU Celja nudkno opremf^o sobo dvemo dijokinjorno. Sobo je somno in prijetno, po v souporobi kuhinje in k4olnite.Telefon03) 515-165. 3934
OPREMA
PBODAM
KOPiUillŠKI element, z umrvolnikom in ogledolom, ugodno prodom. Telefon 579&076, v jutranjih ufoh. 3d7d MIHIfUO, kavč, televizor, sedežno, frDnc^ sko posteljo, hladilnik 2omt?ovolnik in prolni stroj prodom. Telefon 040 869-461.	3961
PftOSTOSTOiEÜ štedilnik (et^riko, plin), zelo malo rabljen, prodom. Telefon 046 776-459.	4020
GRAI MAT
PRODAM
SMREKOV opož, ladijski pod, bruno in ostali grodbeni les prodorno. Ves mo-teriol dostovlmo. Telefon 04) 331-
831	3097
VEČ prašičev, 30 do 120 kg, možen zokol oh dostovD, prodam. T^efon 641 263-627.	617
IE9QCE, grahoste, fjove in one, pndojamo. Nokup 10 zivoli • petelin bfezpločno. Km^qo Wmter, lopoto 55, C^e, teilen (03) 5472m 041 76m 3427 NESNICE, «jove, grahoste, ime, tik pred nesnosrjo,prodam. Brezplačno dostavo no dom. Vzrejo nesnic Tiboot, telefon (02)582']401.	p
PRA$j(E.m«snil^,tdkBod25do1S0ka, z možnostjo dostave, prodam. Telefon 041 655-526.	Š386
raASiČE, mestiole posme, 25 do 90 kg, prodamo. Telefon 031 544^53.^398
PfiAVCE, težke od 36 kg noprej, domačo vzrejo, možno dostovo, prodom. Tele-fon031 569^61.	3854
MLAK pse, tneknci, sotn&i tfi somke, stori od 9 do 14 tednov, prodom. Peter Smo-dej, Boletino 23, Ponikvo, telefon (03) 5792-077,041 354^42. 3S7i KUČKOsimentalb, ^ 220 kg, prodom.
Telefon (03) 5739-376. sasi PRAŠIČE, od 30 do 150domoco hrono, dntovo no dom, možni ousčeni odi^ in svinjske polovice, ugodno prodamo, Te-lebn040138-341.	d4id
lercator
Poslovni s-sxem Men^Ator, dO. Dune^ska ceste 107. L^ubljsna
Želite postati posiovni partner v Mercatorjevem T^govslcem centru Štore?
Poleg Supermarketa je v centru predvidenih tudi nekaj poslovnih prostorov, ki jih bomo oddali v najem.
K sodelovanju vabimo potencialne poslovne partnerje z naslednjimi programi: kava bar, gostinski lokal s prefirano, tekstil, obutev, spodnje perilo, nogavice, otroški program, zlatarna, modni dodatki, zeliščna lekarna In storitvene dejavnosti (frizerski salon, kemična čistilnica» prodaja in servis ur ipd.), dobrodošli pa so tudi drugi zanimivi In izvirni prodajni programi.
Prosimo vas, da nam vloge s predstavitvijo dejavnosti in želeno površino lokala, najkasneje do 21. avgusta 2008 pošljete na naslov:
Mercator, d.d..
Sektor dopolnilne trgovske storitve Cesta na Okroglo 3 * 4202 Naklo,
s pripisom "za TC Štore"
Mercator. d.d., si pridržuje pravico, da ne izbere nobenega od prijavijenih kandidatov.
lILKO simentolb, brejo 9 mesecev, težko 550 kg,prodom. Telefon 041 636-19D.
L3oe
HESKICE, slore 19 tednov, že nesejo, ceno 5,5QjR/kos,pradom.Telefon051 397-982.	Ž145
KRAVO, brejo, mlodo, tielje tele, pcodom.
ČeliUlefon 5799-203. S413 VRHUNSKI Gshslavne mbdiSce kibradone, 1 fodovnikom, prodomo. Telefon 641
70S^8{).	3956
6IKCA simentolto, storego 3 tedne, pro-dom.7elefon041967*266. Š422 MEMŠIS ovčdrje, samiBte. staiB dvo mneco, z rodovnikom, cepljene, raiglistene, prodam. Telefon 041966-252. p KOZO dojiljo in vecmIodihsamiL prodamo. Telefon(03) 5794-096,031 8634)96.
3991
TEICO simentoHto, br^ 8 mesmv in telico, stofo 13 mesecev, obe sto pošni, pro-do m. Telefon 041 969-954. 3993 ČREDO bur^ koz In kozfife z rodovnikom zelo ugodno prodam.Telefon (63) 749-1790,631 605-274. 402S BIKÜ sma prodam. Telefon (03) 5728-475.	4025
61KCAsiinenlob,stDrego21 dni,prodom.
Telefon051 238-773. 40i3 KRAVO sirnentolko, brejo 5 mesecev, pr^ dom. Tdl«fon (03) 5791-225,031 337-404.	4010
IQl(K£,tež1ood lOOdo 200 kg inpuj^, težke od 30 do 60 kg, prodom. Telefon 631 559-820.	L3IS
6USSKE koze, rodovniške, store 4 do 5 let, prodom. Mooiostdostove. Telefon 051 610^98.	4002
PRAŠIČE, tsžke 60 kg in kunce, žive oli očtičene^ prodom. Telefon 031 221-243.	U21
KOBILO, br, staro 6 lel, brejo 3 mesece in žrebe, storo 4 mesece, prodora. Fionc Srežnik, lopato 16, C^. 403i
KUPIM
ZR£BErA,posovecdinofik. kupim. Telefon 641 570-114.	3&25
TEUCO, ležko 300 do 406 kg, zo noi^finfo rajo, mesna sorto, po možnosti brez številke, kupim. Teiefon |D3) 5772-940.
3&76
PRODAM
BELO meseno vino. po 0,90 EDR/Kter, prodom. Telefon (03) 5865-367,641 849-195.	3B1S
KORUZO v zrnju, priUižno 11, prodam. Ceno po dogovoru. Telefon 631 811-695.	38»
VfNO, b^ in rde<e, zelo dobro, prodam, (eno 0,90 EUR. Telefon 041 720-499,031 607-974, (63} 5821-535.
3964
V}NO iz neškropljenego grozdjo ugodno prodam. Telefon 041 72(M99, (03) 5621-535.	3954
VINO, mešano, belo in sortno, tromrnec in kerner, prodom. Telefon 040161*329.
3963
VINO, jurko, izobek in domoco sitvovko, ugodno prodom. Telefon 5741-187.
4005
VINO, krški riding, frarMnjo in nelu^ ^tvov-ke, prodom. Tdefon05t 244426.
4029
MEŠAMO beb vino, iz zelo kokovostnih sort, prodam a 0,90 EUR/liter. Telefon (03) 5865-178.	4026
KROMPIR, jedilni, prodam. Telefon 031 620-534.	403?
PESO, krmno in ideco, jabolka in slrve, zelo ugodno prodom. Telefon 631 575-514.
4041
ifirwinr.novitecinik.coiii
d d KASAZB 95. 33Ö1 PETRCV<t£ (03) 713 67 00. JQX; (03) 713 67 11
Razpust jine prost! dslovnl mit\:
1* Univ. Ing* agroneaii)«
alt irfMka ilrekoviia Isebrub« lit«
Dclonio BiMt»: tehnolog v sodjorstvu
Po poskusni delovni oobi možna zaposlitev zo nedoločen čos.
UpravliaU« km^Nisk« m»lianis«icl|*
vsodjoriki proizvodnji.
Po poskusni delovni dobi možna zoposlltev za nedoločen ^os. Pisne pnjove pošljite no gornji naslov v sedmih dneh po ob^av jenem razpisu.
Ključavničarstvo Simon Erjavec s«p<
Delavska 8,3000 Celje razpisuje pr^sca delovrra mesta: 2*klju£avničar(m/i).2xklepar(m/ž), Sodelavec (m/ž) s kasnejSo možnostjo pnučitve, 2 Xskladiščnik za delo v proizvodnji ALU in PVC stavbnega pohištva. Pisne prijave pošljite na zgoraj navedeni nasfov ali pokličite na GSM
041 353-090
ostalo
PR09AM
PÜNSKO jeklenko predan. Tetsfon 5715-198.	3374
SAMONMLADAiKO Sip 20, pgjek no dv« mleni in koruzo v zrnju prodom. Telefon 05126^57.	3879 SENO v oglatäi boloh, IN kosov in ovcez ^njdu, prodom. Telefon fl31 960. L902 SKOtliU novo goroŽM vnsto in dvt novi fiutri s plorBd prodom. Telefon 031 820-561. 3948 ISAVO finiontolko, rn^ lele, s ^m mlekom, bdico oddov^sb kakovostni hlevski gnot brez krmljenio silah, dvokrat preloier, ugodno prodom. Telefon 5771-387.
lEUOlO anwtitoico, ^ 3 ledne m nw»-no metrsko drvo, prodom. T^fon (03) 573MI53.031 233-170. L3I6 rA)EX.jririvre4mski, nohidrovficnrdvigin bikto, 14 dni, prodom. T^fm 041 397-215.	4034
SUHA m^no im in Uko sinrntoka, 180 kg. prodom. Telefon 031 399-763.
Š423
ŽENinU posradoroMoi Zauponje, ti je uponie v ljubezen v preteklem le^ povrnilo vec kot 35.000 osebam, posreduje za vso ^aroslno obdobjo, breh pknio za ženske do 46 let. Telefon (03) 572^19,031 50M95. Leopold Ore-snik 5. p., Dolwijo vos 85, PreMd. n
DESKE, jew, jesen, nranjšo kolioi» in no-klodalko, 17 m', prodom. Telefon 041 870-510.	4015
UTOZEIENI piknik peko^ 60 tm^zdvojm genkem in stojolom, prodom. Telefon 041639-535.	4coo
SOD, 3001, predam. Isiefon 031 62(^534.
4038
VINO, belo in hrostove »fosiw, ugodoo prodom. Tekfon (03) 5824-514. 031 494-342.	4024
Iskreni fent}» preprosta» zv^ sta deklet«. Mnogo jih Je. zate punce. pozabite ns ia2P£afai^terilt> brez stroškov spoznajte. Tet.: 03/57 26 319. 9srT>: 031/636 378.
laovom oninik. oomftt* m K.HM«
38^etno zeitsko m i^etiego portnerjo. Telefon 031 836-378. Zauponje, p. p. 40,Prebokl.	n
PREPROST fanT hreperri po resni, trajni
Ijubzni.!elefon04]229'i49. 374^ obilnik fvepeni po isknm ^ubezri. Telefon (Ml 729449. Zouponje, p. p. 40. Prebold.	n
CELMN, 57 let, ieli spoznali etwlovno ier^o.Teletof>051 879-989.
403e
tSCEM porfnm zo skuptn ^v^enje. ^ od50do70;e!.Telefon051 323-108.
POSLOVNEŽ, premožen, 46 let, dsganN, višje postave, ž^i prijoteljiio do 45 lel. Resrw zveza. Agencijo i&n. telefon 041 248^47.	3d75
32-le^o, zelo simpoticno trgovko. Celje, ieli pnloJsIfo do 43 let. Res/io zveza. Sem vitko. Ljubim norovo. Agencijo tian, telefon 041248-647. 3975
DEKLI, osiietrsresnego, trojnega rozmer-jo,potdn8419S9-192. tu?
MOkl blogsQOTCO in globoke duše bi rod spozfiol dobrosrčno žensko, s kotero ^ naš^ skupno smo. Telefon 041264-B41.	4042
30.000 posredovan], 11.000 novih poznanstev Je bilo v preteklem letu sklenjenih 2 neio pomo(|9. letoe kale, äa jih bo öe ve^. Žertitna posreOo-va^lca za vse gen«fBd(e. Zaupanje, DoJenja vas 85. Prebold. 03/57 26 31». 031 60S 495, 031 B36 078
HITRO NAROČITE
Dvakrat na teden« ob torkUi in petidh« lanimtvo branje o žhrijenju in delu na obmoqu 33 občin na Celjskem.
Poštaa dostava oa dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,8 i petkova pa € 1^5. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,90 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: S% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece.
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih breiplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
"etnik 2008 CUTTÜT
^^ s prilogo TV-OKNO! ^^
Vsak petek 41 barvnib strani telfviiijskega spor^ ni unimhrostl b sveta glasbe in zabave.

Prešernova 19 3000 Celje
NAROCILNICA
Ifm inprilmsic

Datum rojstva:
Ulioa:
It »Iirtldicflo niročsm Novi tetfnik za rtajmanj 6 mesecev
P(HI|M:
NT&RC do.ö. bo podaike uporablja) sann za potrebe osočmike službe Novega tcf^ilLi
zaposlitev
ZAPOSLIMO zaslopnib u lerensko delo po Sloveniji. Redno ploulo.Torro, Seki 7,Vslonie,reyon 041 747-126.
3211
mm<k. ttatolljo Uril, t p. Ijubtjomko 14, v (fSfä zoposEmo notokorjcHCD ter deklela In fonle zo pomoč pri de(u zo »sonkonic. Nedelje proste. Telefon 041 729-454.	3867
AOi^IVlAS
Zapodimo
trgovko sa delo v trgovini i nakitom
Pretfnost majo ddkJeta s pravkar končano tr^pvsko §olo. Zaposlitev 2d doioCen &ds epoinim delovnan časom, Možnost kasnejše zaposlitve 2d rredolo^n čas. Rsne prijave na naäcu: AOAMAS, Milji Udüvi$.|i., Šlandrov trs 32,3310 Žaltc.
IZDELUJEMO projekte «movonjskih hl§, gospodonkih in poslovnih objektov in podobnoJeSefon (03) 8104-182,D3) 393-56D. ARS^ifiktimfije, Anion Strni», s. p, Gobrovec 1 o, 3241 Podplat.
n
SAMsveimojster$profemQlnimUn5pe> dolrmi ti izposojevolnke SAM v Celju (Kudin jo), Ul.bmtovDobfotin^ 13; telefon [041)629-644, {Q3}5414-311.	n
KAMNOSESrVO, momoü, poptovik. obnovo nogr^^nih spomenikov, okvirjev, no-pittv, betonimnjeokviijev. SredcoSokel-iek, 1 p., Brezovo 2, C^je. rsMvi 041 684-346.	saa3
IZVAJAMO liisnisko ašcenje stopncč, k«fljoz^nlc. Aprelwo, Bojon Set, i p.; Xvedrovo 39, ^ju;, telefon 03 U33-966.	3836
IZViUAMO vso adonko Telefon 041 624-772. Grodbeni^oArbm Sinom, s. p., /(odmirje 1,3333 Iju^o ob Sovinp.
3813
ZA vontvo 6 let storego otroka isČemo pr^osto, podehl^ dekle (vorusko). Srezpfoifto jI nudimo stonovonje, Krono, avtomobil in ostaki po dogovoru. Telefon83173S^89. 40324033 KAKOVOSTNO in po zelo ugodnih cencb izdelujemo demit fosode. MSgnid, d. o. 0., Gosposvehko 3. Celje, reiefon 041 771-104.	4039
SoUe bomo zatajili. öo^Vio vase zakleniti, a praznine, ki za tabo Je ostala. TiikoU ne bomo zapolnili.
ZAHVALA
V cvetu svoje mladosti nas Je zapustUa naša draga
POLONCA TERZAN
izKasaz
Na tem mestu bi radi namenili besedo HVALA vsem, ki ste bili z nami v najtežjih u'enuijcih. Tako se zahvaljujemo g. Planincu, g. Arzeniku in g. vojaSkemu vikarju Jakopiču za opravljen cerkveni obred, osebju bolnišnice v Celju in UKC Ljubljana, predstavnikom in zaposlenim na ministrstvu zä obrambo, kolektivom Miro-sana, Doma upokojencev Polzela in trgovine DM Žalec za vse sočutne besede in izraze sožalja. Hvala ge. Ropotal za besede slovesa» kvartetu Idila iz Oplotnice za odpete žalostinke in g. Ograjenšku za odigrano melodijo. Zahvaljujemo se pogrebni službi Ropota; in nenazadnje vsem ostalim sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za podporo in pomoč, ki so nam jo nudili. Hvala vsem. ki sle darovali cvetje, sveče, denar
in svete maše vnjen spomin. Polonca, bila si naše sonce, pridna in poštena... Vse, Česar si se lotila, si dosegla. Do sedaj... ko si izgubila svoj največji boj, boj za svoje in življenje bitjeca, ki je raslo pod tvojim srcem. Ni vaju veČ, a oba bosta vedno z nami.
Pogrešamo te: mamica Sonja, sestra Vesna, maina Olga, Milek in tvoj Robert s starši
40^
V SPOMIN
Mineva leto dni, kar nas je za vedno zapustila draga mama, babica in prababica
ANA KUPEC
s Kaiobja
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in ji prižigate sveče.
Vsi ajeiu
Š420
■mmstva
Celje
V celjski porodnišnici so rodile:
4.	8.: Matejka KUŠAR iz Vitanja • dečka. Urška PLANKO iz Braslovč - dečka, Vesna STEVANOViC iz Bosne in Hercegovine - deklico. Alma HODŽld iz Celja - deklico. Ksenija ROVAN KRIVEC z Vranskega - deklico, Sonja VERBOVŠEK iz Šmarja • deklico.
5.	8.: Damjana KRESNIK GABERŠČEK iz Šentjurja -dečka, Katja ŠTRAVS iz Velenja • dečka, Klavdija KONEČNIK z Vransk^ - de-klico, Marija STRASEK Iz Rogaške Slatine - deklico« Leonida VENEK iz Moziija -deklico.
6.8.: Damjana PRIBICNIK GABRŠČEK iz Šentjurja • dečka, Aleksandra URŠlC iz Bistrice ob Sotli - deklico, Matejka PLASKAN s Polzele • dečka, Aleksandra ZEME iz Celja - deklico, Polona BELAK iz Škofje vasi • dekli-co, Štefanija MULEJ iz Drame! j - deklico. Sadina
KOMPARE iz Šmartnega ob Dreti - dečka, Cordana CERZIN iz Rimskih Toplic -dečka.
7.8.: Polonca KANTU2ER iz Sevnice • dečka, Karmen CEROVŠEK iz Sevnice - dečka, Darinka ALT iz Celja -dečka. Nives MATJAŠlC iz Criž - deklico, Sabina LAMUT iz Slovenskih Konjic dečka, Verdana DAMJANOVlC iz Šmartnega ob Paki - dečka, Karmen KURAJ iz Rogaške Slatine -deklico, Mojca MUAC iz Smarmega ob Paki - deklico.
E; sm rti
Šmaije pri Jelšah
Umrli so: Janez GUČEK iz Pilštanja, 95 let, Terezija K£N£ Iz Ratanske vasi, 87 let. Neža POLAJŽER iz Tlak, 72 let, Božiča VARJAČIČ iz Rogatca, iS5 let, Stanislav DEBELAK iz Rogaške Slatine, 80 let, Terezija HERiC iz Ješovca pri Šmarju, 92 let, Veronika POČIVAVSEK iz Pu-stik, 100 let. Mihael BEVC iz Gubnega, 88 let, Fran PlšEK iz Pustik, 3 mesece.
INFORMACME
ZAHVALA
Zapustila nas je draga žena in mamica
BOŽIČA ŽOHER
(1I.3.1967-S. 8.200Ä)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijaleljem, sosedom, sodelavcem in znancem, ki ste jo v tako velikem Številu pospremili na njeni prezgodnji zadnji poti ter nam izrazili ustno in pisno sožalje. Hvaia vsem za darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala ge. Anici Ledni k za poslovilne besede in g. Hrenu za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste v teh težkih trenutkih z nami deiili žalost in bolečino.
lVo|i najdražji
4004
Ko poSle so ä moä. zaprla trudne si oä, a Čeprav spokojno spiS, z nami u^no še Žimi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame» tašče, ome in praome
RUŽE LAH
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter izrazili sožalje.
Vsi njeni
4012
V SPOMIN
Mineva peto leto, kar nas je zapustila draga hči. sestra, žena, mama in babica
AGICA VODIŠEK
iz Kanfuc 27, Store
Hvala vsem, ki poscojite ob njenem prezgodnjem grobu, ji prižgete svečko in prinašate cvetje.
Vsi njeni
4007

ZAHVALA

Ob boleči izgubi drage mamice, žene in sestre
SILVE UMEK
(13.11.1972 15.7.2008)
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sodelavcem, sosedom, prijateljem, znancem in vsem ostalim, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, izrazili soža-Ija» darovali cvetje in sveče in kako drugače pomagali. Hvala gospodu župniku za opravljen obred in besede ob slovesu. Posebej se iskreno zahvaljujemo vodstvu in sodelavcem podjetja irjterevropa, enota Celje za takojlnjo pomoč in ganljive besede v slovo. Zahvaljujemo se tudi vodstvu in članicam ženskega pevskega zbora skladateljev Ipavcev iz Šentjurja za petje v cerkvi, poslovilno skladbo in besede. Zahvala tudi pogrebni službi ZagajSek in vsem ostalim, ki ste nam v teh zelo težkih trenutkih kakor koli stali ob strani in nam pomagali.
žalujoči: hčerka Suzana z atijem ter brata Miro in Toni z družinama
d4ie
Dve leti na tvojem grobu
svečke že gort/o, v žalostnih očeh solze $e iskrijo. V mojih prsih bolečina je skeleča, saj v grob s teboj ot^la je (udi moja sreča.
V SPOMIN
Tiha bolečina spremlja spomin na 16. avgust, ko je pred dvema letoma prenehalo biii ljubljeno srce najinemu dragemu
JOŽETU SKOKU
iz Vitanja (18.12.1960-16.8.2006)
Vsem, ki se ga spominjate z lepo mislijo, obiskujete njegov prezgodnji grob in mu v spomin prižigate svečke, iskrena hvala.
Tvoja Cvetka in hčerka Saia
3924
Za vso ljubezen in dobroto.
ki si nam jo dala, draga mama. iskrena hvala^ Mimo poävajl
ZAHVALA
Za vedno smo izgubili našo ljubljeno mamo, staro mamo, prababico in teto
ALOJZUO LEVOVNIK
iz Velike Pirešice 49 (4.6.1914-29.7.2008)
V najtežjih trenutkih nismo biii sami, zato se iskre-no zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše in izraze sožalja. Hvala osebju travmatološke-ga oddelka bolnišnice Celje za nego in skrb v času bolezni. Hvaležni smo gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Društvu upokojencev Galicija ter vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi pogrebni službi Ropotar.
Žalujoči: hčerka Majda in ostalo sorodstvo
Roko si stisnii nam v pozdrav. cdSelsitiho. mimo nam zaspal, nate nas vežejo najlepši spomini, v srcih in mislih si v naši bližini
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža. očeta, zeta, sina, brata in strica
STANKA VOZLIČA
z Lopate IS a (13.4.1960-18.7.2008)
se zahvaljujemo vsem. ki so ga v lako lepem številu pospremili na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo direktorju Spesovega doma v Vojniku gospodu Žoharju in ženi Marti za denarno pomoč, razumevanje in podporo v času bolezni kakor tudi govorniku, sodelavcem in varovancem. Zahvalo izrekamo delovni organizaciji Mercator Celje EM. O. 4, sodelavkam trgovine Otok in gospe Heleni Vrečar za vsestransko pomoč. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, ki so nam izredno pomagali in nam v težkih trenutkih stali ob strani. Zahvaljujemo se tudi sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrazili pisno in ustno sožalje ter darovali sveče, cvetje in za svete maše. Zahvaljujemo se pogrebni službi Vekin^ pevcem in govorniku, skupini Idila, trobentaču in gospodu župniku Srečku Hrenu za opravljen cerkveni obred in lepe besede slovesa.
Žalujoči: žena Romana, sinova Grega in Sašo ter mama Milica
3978
Ljubezen, delo in trpljenje
bilo tvoje je življenje, nam ostaja zdaj praznina in velika bol^no-
ZAHVALA
Po dolgi in te^ bolezni nas je zapustil naš dragi mož, ate in siari ate
MARTIN CAKS
iz Repnega pri Šentjurju (8.9.1935-29.7.2008)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodrukom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč in tolažbo v težkih trenutkih. Posebna hvala družini Zupane in g. Milanu Šolincu za molitev na domu. Hvala za izražena ustna in pisna sožalja. Hvala za sveče» cvetje in sv. maše. Hvala g. župniku Vinku Čonču za lepo opravljen cerkveni obred, govorniku Jožetu Rataju za be^e slovesa. pevcem Rogla za odpete žalostinke in trobentaču za odigrano TiSino. Hvala tudi pogrebni službi Zagajšek.
Žalujoči vsi njegovi
^414
S svojim toplim nasmehom vsakega osr^ti si znala, pred usodo neizprosno sama nemočna si ostala, spornen naie nikdar ne bo izbrisal čas,
v naših srcih ostal bo za vedruy tvoj ljubeči, nasm^ani obraz.
V SPOMIN
DANICI KRIŽNIK
(29.1.1959-14.8.2007)
Boleč je spomin na 14. avgust, ko je minilo žalostno leto. V uenutku in povsem nepričakovano smo ostali brez tebe, brez tvoje neizmerne ljubezni, ki si jo gojila do nas. Kako boli, vemo le mi, ki te močno pogreSamo, draga žena, mamica in babica. Hvala vsem. ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu, ji prižigate svečko in počastite spomin nanjo.
IVoji najdražji
4009
Utihnil je tvoj glas, ni več tvojega ruismeha,
mimo v grobu spiš, a v srcih naših Se živiš. Sledi za tabo osiale so povsod, zaman oko le rmše išče vsepovsod.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, sina, brata in strica
CVETKA HRIBARJA
iz TrSke Gorce 14 a. KaJobje (5.6.1963-5.6.200S)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, vojnim veteranom Občine Šentjur in Obrtni zbornici Šentjur za izrečeno sožalje ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, ženskemu pevskemu zboru s Kalobja za odpele žalostinke, gospodu Žafranu za besede slovesa Ln trobentaču za
odigrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njegovi
www.novitediiik.com
m
KINO
PLANETTUi
KiMfMttf nfi si imdrii^o (HtvKO do s^eiMfflb« profrima.
HMCocfc. AdjtU konedij»
Jia 17.10,1W.2140.2J4Z7
VHn MM. kfimi «kdja
14.00 17.0Q 20.00, i'JlöP
Zgodlu b Ntmqr Princ Ksspqu« dnäu>
ska pusloioviöfia
12 00.ISm 18.00. IS.Oa 19.00,
Dosjeji X: HoCtn wjeti, triisr
21.30, in £«tr»k
Kuni fu P«sd8, aruminns druSnska luiiniifr
rcanhroncdiw
11.20 >3^0.15.30 17i0.19i0. 2U0. 23.20
KuDgiuPtnda, anfmirmi druüniks komiih )i, podnaslovi^ 13.30 im
Zähm ja akm, lraniedi|a i2jlL 16.20. ia.4a 2m,23.ß
Miun^^ Grobnica snajsJuQ« cunja, alt-äjska pusYolovi^ 13.10 1S.4a 18.10,20.40.
imUiüA:
predstave so vsak dsn pffdstan so v pefsk ät sabofo
METROPOL
tm^m^rntmuA 21.00 Zbogom, Bihina
SRSU 21.00 Psttlin^ zainfc
SLOVENSKE KONJICE
S060TA 20.00 Dniga tosin Bottyn
NEDRJA 20.(K) Smrtno obljube
PRIREDITVE

10.00-2.00 vznožje Starega gradu v Slovenskih Konjicži_
Festival mladiAfike ustvarjalnosti
Samo reggaeSoand system
15.00-19.00 Vznožje Starega gradu v
Slovensioh Konjicah__
Festival mladinske ustvarjal* nosti
plesmdelavrvca. vsevarjalmde-lavnica slikanja rux platno
17.00 Nasad hmelja pred Domom 11. slovenskega tabora ^ec_
Začetek obiranja hmelja
20.30 Mozaik Bar. ob Domu kulture
Vdeoje_
The Vibes trio
koncert
20.30 Terasaj)ara Cuba Libre_
Okno poletja 200S
končen Kuiianska mladina
21.00-23.00 Vznožje Starega gradu v
Slovenskih Konjicah_
Pestivai mladinske ustvarjalnosti
uideoprojekäje
11.00-3-00 Vznožje Starega gradu v Slovenskih Konjicah
Hip hop festival
hip hop DJ, ustvaqoine dFlav-nice, bTOkedance. /up top ton-cert
SOBOTA« 16.8.
9,00-12.00 ParkiriJčepri Domu 11. slovenskega tabora 2aJec Eko tržnica
10.00 Cankarjeva ulica, Velenje Citre na vsakem koraku
20. festival Preimeaxonecine
11.00-3.00 Vznožje Staiega gradu v Slovenskih Konjicah
Hip hop festival
hiphopDJ, ustvar]a3j\sde\a\m' ce. brakedance, /up hop koncert
14.00 Loke - dolina Rupe nad jamo
Pekel_
Prikaz obirania hmelja na star način
IIKDB-UI,17.B.
10.00 Stari grad Celje _ Album za fotograDje
Hermanova loiografska vstvaijal-
Tvca
11.00 Skomaije
Lepa nedelja na Skomarju
kulturni prc^ram z nastopom fbh klome skupine iz Zgornje Loini-ce in ansamblom Vn
14.00 Športno igriSče na Graški Gori Graika Gora po^ in igra 2008
33. mednarodni fesävat narod-rwzabaime glasbe
\ /
Poletje
KNEŽJE

V Celj u
MESTU
S0B0TA«16.8.
10.00 Hermanovo gledaiižče
TVnulIčica
lüikovnapredslava
21.00 Mladinski centerCelje
Komikaze
stand up komedija
21.00 Lapklarij Pokrajinskega _mtizeja Celje_
Zaobljuba
kino pod zvezdami
RAZSTAVE
Pokrajinski muzej Celje: Od škofije do Škofije, Opredmetena cerkvena dediščina celjske Ikofije v počastitev novoustanovljene škofije Celje. do 30.9.; Svet bogov, domala in rimska božanstva, vraževerje in magija, predstavljeni ztellefi m kipi, do septembra 2006; Zlata doba Karnija, arheološka razstava do septembra 200d.
Zgodovinski arhiv Celje: Boj proti cerkvi in veri. razstava Tamare Gries-ser Pečar, do 12. 9.
Muzej novejše zgodovine Celje: Božidar Jakac: Vsega Človek ne more narisatigostujoča občasna razstava Dolenjskega muzeja Novo mesto, do 11. 9.
Galerija sodobne umetnosti Celje; MulUmedijska razstava: V jedru, 1. del razstave, do 24.8.
Galerija Železarskega muzeja Štore: Med nebom in zemljo, fotografska razstava Ivana Kolenka, do 22- 8.
SaviDOv likovni salon Žalec: Nova fotografija • portret, skupinska fotografska razstava» do 1.9.
Stari grad Celje: Fotografski spomini na Celjske mednarodne slikarske tedne, fotografska razstava Tiho-mirja Pinterja, do 31.8,
Galerija Volk: Prodajna razstava X. poletnega slikankega ex-iempora Celje skozi čas. do 31. 6.
STALNE RAZSTAVE
Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava zlapidarijem, kulturna in umetnosmozgodovinska razstava. razstava o Almi M. Karlin.
Pokrajinski muzej C^lje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirla šmid.
Zgornji trg Šentjur: stalna arheo-lošlu razstava Rifnik in njegovi zakladi.
Muzej Laiko: La S ko - potovanje skozi Čas», pregled razvoja kraja in okolice; V pradavnem Panonskem morju, razstava okamnin; Vsem Slovencem ...' razstava o Primožu Trubarju; Zgodovinski razvoj pivovars-tva v Laškem in zdravililkega turizma v Laškem in Rimskih Toplicah.
Knjižnica Gimnazije Celje-Center: likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Ceije-Center.
Galerija Mozaik Celje: razstava stalne umetnjSke zbirke.
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju. Zobozdravstvena zbirka.
Muzej novejše zgodovine Cetje
-	Otroški muzej Hermanov brlog: Če ne bomo brali, bo votk pojedel Rdečo kapico.
Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev.
Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tri-pex Celje, gostišče Hochkraut Tre-merje, restavracija na celjski železniški postaji, Celeia park Celje in pošta Celje: likovna dela Vlada Ceršaka.
Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev.
GalerijaOskarja Kogoja Celje, Trg celjskih knezov: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska obli ko vaica Oskarja Kogoja ter grafik Rudol/ašpartzta na temo Celjski grofi.
Minoritski samostan Podčetrtek: Herbarij, dragulj kulturne dediščine
-	zdravilna zelišča, stalna razstava Marije Gaber.
Ponedeljek: kopanje v Termah Ptuj Ttorek: nogomet in odbojka na mivki Sreda: kopanje vAqualuni Četrtek: kopanjevWeliness parku Laško
Uradne ure: od torka do petka med 12. in 20. uro, v soboto med 9. in 12. uro termed 15. in 20. uro, V ponedeljek zaprto. AktLajnp;
•	možnost najema glasbene sobe (v prostorih Društva ŠMOCL)
-	brezplačen tečaj računalništva za začetnike (ŠMOCL, mobilna učilnica)
-	ŠMOCL prodajno mesto najrazličnejših vstopnic preko sistema Even-tim
•	SMOCL-ove urice, vsak dan od 12. do 15. ure
-	brezplačne inštrukcije matematike za osnovno- in srednješolce
-	igranje namiznega tenisa od ponedeljka do petka
-	brezplačen interakdvni tečaj francoskega jezika za začetiuke, od 15 do 30 let
Mešani pevski zbor Laško: Zbor vabi k sodelovanju, vaje so vsako soboto ob 18. uri v prostorih Knjiž* nice Laško.
KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 DRU^O REGIONALNA VARNA H IS A Telefon 492-63-5Ö ŠENT CELEIA Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri ' socialni in psihološki rehabilitaciji o^b z duševnimi momfami Krekov irg 3, Celje Telefon 03 428-8890. 428-8892 MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 033 268 827492 S7 50. CENTER ZA POMOČ NA DOMU Tel^n 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE -ŽRTVE NASnJA 080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob Mbotih, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Fak^ za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: drvit vo-.gggg'drustvQ-sos, § I SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CEUE Dodajati življenje dnem in ne dneve
življenju; N^gajeva 4. Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446 DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA, telefon: 03/492-55-80 Skupine: -za starše - za razvezane - za ženske, žnve psihičnega ali iizičnega nasilja • za moške storilce nasUja ali žrtve psihičnega nasilja

c«|sh irM^
OdlS.avgustabrezplaČneustvariai-ne delavnice za otroke vsak dan med 10. in 13. uro.
Ob sobotah druženje v kavami MCC Pori in kreativno ustvarjanje za otroke med 9.30 in 11. uro. Na o. jaža
Redno dogajanje v dvorani: tae do - športna rekreacija: ponedeljek in sreda ob 19.00, Vodi Grega Teršek;
KÜD SupersUr - ples: torek ob 15.30. VodiCvetana;
breakdance - ponedeljek, sreda in petek med 15. in 17. uro. Vodi Dejan Gregi;
KUD DesankeMaksimoviČ: sobota med 14. in 16. uro; VS Styling - modne delavnice: sreda ob 17. uri in sobola ob 10. uri; Društvo za planetarno sintezo: četrtek ob 19. uri.
»|led razstava Mofe stopinje Mat-Stefana.
livsiv: K iK t uTcw »u a
Iščemo aktiviste za izvedbo različnih projektov, informacije na 031404146 (Gregor), 051 680 799 (Aljaž) ali in-fo<§>skms.net. Redno:
Uradne ure: pisarna Cesta Miloša Zi-danška 28 (Športni park), petki od 15. do 17. ure.
Pilates: Zgornji trg - Razvojna agencija Kozjansko, četrtki ob 19. uri. informacije na 031 812-533 (Maša). Svetovanje otrokom, mladostnikom in odraslim v stiski
Vsak 1. in 3. četrtek v mesecu 17.00 do 19.00,pisarDaRdeČega križa. Mestni trg 5. Šentjur.
wvvw.racliocelje.com
novltednik
iiiniiiw.novitednik.coiii
Podjetje NT&RC, d.o J). Direktor: Srečko Srot
Podjetje opravlja Časopisno-založniško. radijsko in agencij skotržno dejavnost
Naslov: PreSemova 19.3000 Olje. telefon (03)4225190, (ax: (03) 5441032, Novi tednik izha^ vsak lorek In petek, cena lorkovega izvoda je 0.81 EUR petkovega pa 1.25 aiR. I^jnica: Tea PodpeČan Veler. Naročoine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 7,90 EUR. Za tujino je letna naročnina 189,60 EUR. Številka transakdjsk^ računa: 06000 0026781320. Nenaročenihrokopisovinfoto
^aflj ne vračamo. Tisk: Delo. d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5. direktor Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plaCuie 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgowma urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur: Ivana Stamejčič Računalniški prelom: Igoršarlah. Andreja Izlakar Oblikovanje: svww.minjadesign.coin E-mail uraibultva: tednik@>nt*rc si G-mall tehničnega uredništva: (ehnii<a.tednik(^ni-rc.si
RAMO CELJE
Odgovorna urednica: Simofia Brglez
Urednica informativnega programa: Janja Intihar
E-mail: radioCš^ni-rc.si,
E-mail v studiu: infc^radiocelje.com
UREPNISTVO
Milena Brcčko-Poklič, Brane Jeranko, Spela Kuralt, Rozman Petek, Urška Selišnik. Branko Stamejčič. Simona Šolinič, Dean Šuster. Saška Teržan Ocvirk
AGEMCUA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Propaganda: Vojko Grabar, 2a(ka Bobinac, Viktor Klenoviek, Alenka ZapuŠek, Rok Založnik l^efon: (03)42 25 190 Fax (03)54 41 032. (03)54 43 511 Sprejem oglasov po el^. pošti agenci)a^i-rc.sj
Nagradna križanka
POMOČ: ATCIST'breäioinik» EVAZLIA^umikanj«, iimotavanje, GARDEOAMA'SpremljevaIha mladega dekleta, TREMOLPr-mineral iz doline Val Tremola
Nagradni razpis
1.	nagrada: bon za 10 evrov za nakup v trgovini Mody Modetexa v Laškem in vstopnici za obisk Titanium fiines centra v dvorani Zlaiorog v Celju
2.	nagrada: bon za 6 evrov podjetja Brglez z Vranskega in vstopnica za kopanje na bazenu Rogaška riviera
3.	* S. nagrada: vstopnica za kopanje na bazenu Rogaška riviera
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 21. avgusta.
Danes objavljamo izid žrebanja križanke, ki je izšla 8. avgusta,
Rešitev nagradne križanke lar st. 62
Vodoravno: PARK, AMAN, EROT, SANIK, TD. GEORGE, BARKA. ŽŽ, SALUT, SViNETiNA, PRESEK, BRANILEC, RAJH. UTAH, ATENE. ZN. MAPER, PLAKAT, OŽUUEK, CIAN, DA. SENAD, MENU, TAT. TRAJNA, AKORDER, ŠASUA, ARÜA, KOMI, TVOR, SNEG, OBI, URAL, LEA, NE. MANIRA. IVAN, BON, IRENA. KITARIST, KARAN, ARA, ALT.
Geslo: Dvakrat sta bila na obisku pri nas.
Izid žrebanja
l. nagrado - bon za 10 evrov za nakup v trgovini Mody Modetexa v Laškem in vstopnici za obisk Titanium fitnes centra v dvorani Zlatorog v Celju, prejme: Marija Arlič, Prekorje 8, S21I Skofja vas.
2.	nagrado - bon za 8 evrov podjetja Brglez z Vranskega in vstopnici za kopanje na celjskem bazenu, prejme: Marija Venek - Plešnik, Sp. Škofije 38, 628] Škofije-Koper.
3.'	5. nagrado • vstopnico za kopanje na bazenu Rogaška riviera, prejmejo: Olga Močen I k, Socka 23 b, 3203 Nova Cerkev; Matjaž Šinkovec, Pregljeva 9,3000 Celje in Mar-jana Puncer, Loke S a, 3333 Mozirje-
Vsi izžrebani nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti.
s 4
U |14
10 11
15 16 17
19
24
20
25
21
26
22
i. 127
12
U
23
26
Ime In priimek; Naslov: _
HOROSKOP
OVEN
Ona: Nekdo vas bo sicer pre-priCeval da nistesposobni konkretnega poslovnega uspeha, vendar boste kljub tema dosledno vztrajali pri prvotnem načrtu. To se vam bo na konca tudi pošteno izplačalo.
On: Bodite pozorni na poteze škodoželjnih ljudi. S svojo uspešnostjo si lahko nakoplje-te obilico tetav, ki ne bodo sa-mopTebodnegaznnlQa. Tbvam u tem trenutku ni niti najmanj potrebna stvar.
Ona: Prihajate v obdobje, ko vam bo najbolj uspevalo prav na poslovnem področja, zaio ne izgubljajte časa. ampak se posvetite debi. To wim bo vsekakor v veliko veselje, pa še to-rtsf boste imeli od tega.
On: Pokazala se bo vašapre-govorna prodornost na poslovnem področju, saj boste uspeli prepiičati rnnaste poslovne partnerje, da sprejmi vaš predlog. Boste videli - to je le prva v vrsti zmag pred vami.
DVOJČKA ^
Ona: Okusili boste sreä). vendar boste Se vedno iskali nekaj več Ježe tako, da vam ni nobena stvar po godu. naj bo še tako lepa. Pazite, da se vam takšno obnašanje nž bo maščevalo in privedlo do popolnega zloma.
On: Zagrešili ste napako, vendar ste rojeni pod stično zvezdo, tako da se vam spodrsljaj ne bo preveč poznni Nasprotno, na nek način vam bo celo koristil. Izjioristite ugodno obdobje. ki vam ponuja toliko lepega...
Onn: Nikar se v ljubezni ne obdajte z debelim zidom nepri-stopnosti. saj bosie tako odgnali nekoga, ki vam je precej pri srcu. Vse je še pred vami in le prijazen nasmeh in ponujena roka vam li^ko prinese uspeK
On: Ne spuščajte se v kakršnekoli prehitre obljube. Partnerka vam bo naredila prece;^-njo zmedo, ki pa jo boste uspešno razrešili. Povabili jo boste na prijeten pomenek ob pijači, ki ga bo z veseljem sprejela.
Ona: Vaše sedanje stoike je malce konfuzno, pa nič ne de. Vse stvari se enkrat uredijo in tudi uoia zadeva bo šla počasi v pozabo. Do takrat je nikar ne obešajte ria veliki zvon. ampak jo potisnite v najtemnejši kot/ On: Če se boste prenaglili, se lahko kaj hitro pripeti, da boste ostali praznih rok, zato izberite daljšo, vendar ravno zate veliko zanesljivejšo pot do uspeha. Tbko boste povsem zagotovo uveljavili svojo voljo.
DEVICA ^
Ona: Ihdi vam se bo v ljubezni končno nasmehnila sreča pri tisti osebi, kjer ste bili do sedaj še vedno zavrnjeni. Tbkrat bosta veruiarte spoznala, da vaju veže tudi kaj več kot samo bežno poznanstvo.
On: Navezali se boste na nekoga, ki vam bo nudU tisto, za kar ste biä v zadnjem özsu prikrajšani. Pazite, da ne izgubite Šenjega. In nikar se ne im^ za tako enkratno osebo^ saj ste konec koncev takšni kot vsi ostali.
mm
Ona: Spoprijateljili se boste z osebo, ki vam bo nudila tz-)emno ugodne poslovne povezave. Tfe vam bodo prinesle cel kup ugodnosti Ne skoparite z denarjem, saj se vam bo investicija bogato obrestovala.
On: Mika vas, da bi radikalno spremeniU svoje okolje. Nikar ne delajte tega. saj bi vam bilo Še kako žal, če bi to storili. Držite se tistega, kar imate v rokah • ostalo bo prišlo že samo po sebi.
Ona: Na delovnem mestu bodo sodelavci še naprej vztrajno tuhtali in premlevali o zadevi, ki je presenetila tako njih kot tudi vas. Edirm razlika med njimi in vami bo v tem. da boste vi tudi konkretno ukrepali.
On: še vedno se ne boste uspeli otresti večnih sumničenj do partnerke, kar vas lahko Še drago stane. Pazite se, saj se lahko vaše poizvedovanje o njenih opravkih sprevrže v pravo nočno moro tako za vas kot tudi njo.
STRELEC ^
Ona: Znašli se boste v prese-net^ivi situaciji, ko enostavno ne boste vedeli, kaj narediti. Na pomoč vam bo priskočil star prijatelj in skupaj bosta razrešila ta gordijski vozel. Na koncu bo prav prijetno.
On: Namesto, da se vdajate malodušju. poprimite za delo in kaj hitro boste opazili, da so bile težave le plod neaktivnosti. Prijeten pomenek ob kavi vam bo razkril tudi tiste stvari, ki so bile doslej povsem skrite.
KOZOROG Hi^
Ona; Ne zapirajte se vase in ne iščite odgovore na ista vprašanja, posvetite se realnosti in svoji vlogi v njej. Ljubezen je presneto nerazumljiva stvar, zato je še najbolje, da si ne delate nepotrebnih skrbi.
On: Nepričakovano boste vgp-touili. da so vaša čustva še vedno prav tako vroča, kot so bila nekoč. Lepe stvari je težko pozabiti. še težje. Če vas na to spomni oseba, ki je nekoč že igrala prec^Šnjo vlogo v vašem Življenju
VODNAR ^
Ona: Vse okoli sebe vidite le Črno in neprijazno, kar nikakor nemorebitires. Naživljenjemorate gledali z več optimizma, pa se vam bodo odprla marsikatera doslej zaprta vrata. Včasih je treba samo potrkati.
On: Poskusili boste nadoknaditi tisto, kar ste pred kratkim po neumnem izpustili iz rok, in lo vam bo v veliki mai tudi uspelo. Tokrat le vztrajen-te do konca, saj se vam bo to ludi pošteno izplačalo.
Ona: Čepmv se vsi trudijo, da bi vas končno uspeli odtrgaä od vaše fiksne ideje, boste Še naprq vztrt^ali pri pnHythi odločitvi. Mogoče vam bo celo uspeb, toda&)r-je,ČeboŠlovse skupaj narobe...
On: Šele ko prijatelj odide, spotnaš koliko je v resnici to prijateljstvo pomenilo. SkuSaj-te se izogni«' tej preizkuSnji in popravite napake, ki ste jih storili. Seveda pa nekaj podobnega velja ludiza nasprotno stran.
m ^
nKarfcoU iskre vname, karkoli dan odpre, karkoli dulo gene Važno, da radane,« besedilo, kJ »dviga» razpoloženje do te mofo, da seje rtraraf Grega Skoillr spretno umikali rokam svojih »fenicn.
Na Vranskem so »žuraliu dve noči
Vedno razposajene č<ane skupine Tabu, nova pevka ^r aBdol Je krotil v zadnjem času najbolj aktivni Vranian Aleksander Rebersek.
Razpaljotka in Rock večer sta razvnela občiflstvo na dvodnevni prireditvi Vransko Summer Nihgl 2008. Na Razpad j otki so dvigovali temperaturo Karma, Atomlk Harmonik, Boštjan Koneč-nik, Lepi Dasa in DJ Robby J. Piko na i pa je dalo sobotno »nažiganje««, na katerem niso manjkale skupine Tabu, Legalo Kriminale, Pan-krti in Big Fool Mama.
Foto: MARKO MAZEJ
Vransko Summer N^ht sta si prišla ogledat ta-di »Ijubliena nbigfarothefja« ETTyefa in Mateja.
Je Pera Lovšina na enem zadnjih koncertov v sklopu tndesetletnice Pankrtov utrudil nastop ali tekočina? Kakoikcrfi, pot je bilo treba obrisati.
Prvi kadri pornofilma
posneti
Pred mesecem dni smo poročali o veliki avdici* ji. ki so jo pripravili v produkcijski hiši Balkan Exotic. Iskali so namreč moäke za akcijo v domaČem slovenskem por-nofilmu. Ta naj bi v javnost izstreli i tudi prvo pravo domaČo por-notgralko!
»Prvi odziv je bil fantastičen. Prijavilo se je približno 50 moških, nekateri odločeni že od začetka, večina pa jih je oklevajoče klicala za dodatne informacije»« pravi produ-cent. distriabuter in lastnik blagovne znamke Balkan Exotic Peter Planin-Šek, ki je kot Celjan v pornografskem poslu izjemno uspešen in tudi znan v tujini. Kot smo že pisali, so pogoji za avdicijo polnoletnost. dobra spolna kondicija, urejenost in potrdilo o zdravstvenem stanju. Prijavljeni morajo biti HIV in hepatitis negativni, kar je standard v tem poslu. »Očitno se je pri slednjem zataknilo, saj sta uspela v tem obdobju test opraviti samo dva kandidata, ki sta na avdicijo tudi prišla»« razlaga Planinšek in se malo ironično sprašuje, kje so zdaj vsi korenjaki. Kljub vsemu so avdicijo uspešno zaključili, kar pa zdaleč ne pomeni, da se moški ne morejo več
P^umni Janez in se vedno dvrvnostna ženska, ki naj bi že jeseni postala prava domača pomorvezda.
prijaviti. »Janez in Marko sta več kot uspešno prestala ognjeni krst in sta bila med fotografiranjem ter kasnejšim'snemanjem presenetljivo profesionalna. Posnetki so zdaj že v montaži,« dodaja Planinšek. Na
njegov elektronski naslov peter@balkanexotic.com so prijave Še vedno možne, mi pa bomo dogajanje okoli pričakovanega pornofilma spremljali še naprej...
SŠol
Foto: Balkan Exotic

Predsednik mora delati
s savinjskimi hmeljarji ni heca. si je rekel oovo-pečeni predsednik kmetij-skogozdarske zbornice Ciril Smrkelj in tradiciortal-nem srečanju hmeljarjev v Braslovčah poprijel za delo. Ker ima sam doma kmetijo, mu taka in podobna opravila gotovo ne delajo težav.
Foto: TT
PLESKLAJRSXVO FASAJOKRSTVO
i^KUGlER

Kosovelovo 16 3000 CEUE GSM 041 0S4 M 0) 490 0121