V zvezi z razmerami v KIK-u svetniki sprejeli dva sklepa, dogajanje v KIK-u pa je pod drobnogledom »Civilne iniciative za čisti Kamnik«
Na zadnji seji našega občinskega sveta so se svetniki seznanili z občinsko informacijo o razmerah v Kemijski industriji Kamnik (KIK) in na to temo sprejeli tudi dva sklepa, ki ju je predlagala svetniška skupina LDS. Njuna vsebina narekuje, da pristojni državni organi izvedejo v KIK-u pregled vseh prostorov ter eksplozivnih sredstev, ki se nahajajo v njih, ter ali je v skladu z veljavnimi predpisi ustrezno poskrbljeno za varnost zaposlenih, občanov in občank občine Kamnik in okolja. Občinski svet zahteva, da naročnik, Ministrstvo za obrambo, izvede vse potrebne ukrepe s ciljem zavarovanja varnosti ljudi,
premoženja in okolice ter v 30 dneh od sprejema sklepa odstranijo sredstva RKBO iz skladišča KIK-.a, saj pogodbeni partner KIK ni sposoben izpolniti pogodbene obveznosti, omenjena sredstva pa po navedbah ministrstva predstavljajo resno nevarnost za okolico in ljudi.
Zaradi nevarnosti, ki jo za občane predstavljajo eksplozivne snovi v KIK-u, je bila na pobudo Robina Majnika, svetnika SDS, ustanovljena »Civilna iniciativa za čisti Kamnik«, ki bo s samoiniciativnimi akcijami skušala priti zadevi do dna in, če bo potrebno, stvar tudi internacionalizirala.
Več na 2. strani.
LIRA po štirih letih ponovno navdušila v Londonu
Pred kratkim so se z gostovanja v Londonu vrnili pevci Prvega slovenskega pevskega društva LIRA iz Kamnika, ki so se 18. oktobra, po štirih letih že drugič kot prvi evropski kontinentalni zbor, udeležili festivala THE LONDON WELSH FESTIVAL OF MALE CHOIRSv znameniti koncert; ni dvorani Royal Albert Hall, kjer so prepevali skupaj z več kot 800 pevci z vsega sveta.
Na sliki: Liraši pred Royal Albert Hall v Londonu.
Več na 8. strani.
Kašče pred gradom Zaprice na prekrite s slamo
m


Kamniški muzej na prostem pred gradom Zaprice, ki ga sestavljajo štiri kašče iz 18. in 19-stoletja, prepeljane iz Tuhinjske doline, sušilnica in vodnjak, je eden najstarejših na Slovenskem, v letih 1968-1973 ga je uredila takratna etnologinja muzeja Majda
Fister. Da bo pomembna stavbna dediščina podeželja še dolgo na ogled, so pred mesecem dni v Medobčinskem muzeju Kamnik ob finančni pomoči občine obnovili slamnate strehe na treh kaščah. Pred dvema letoma so obnovili slamnato streho na najsta-
rejši kašči z letnico 1793, lani pa skodlasto streho na vodnjaku.
Muzej na prostem je stalno dostopen obiskovalcem in sprehajalcem, zato je nujno, da vsi skrbimo za obnovljeno kulturno dediščino. Več na 7. strani.
SAŠA MEJAČ
Milena Potočnik je na sejmu v Suzhou za svojo inovacijo (napravo za razbremenjevanje hrbtenice, ki učinkovito rešuje problem bolečin v hrbtu) prejela bronasto medaljo ter zlati kipec »IFIA Lady Priče 2008« za najboljšo inovatorko sejma, (foto: arhiv Inovatorskega centra ASI)
Za odbojkaricam in odbojkarji Calcita sta bila pretekla dva tedna precej uspešna. Odbojkarji Calcita so namreč na gostovanju pri Pomurju osvojili svojo prvo točko v prvenstvu, v Pokalu pa so v gosteh gladko premagali Fužinars3:0.
Dekleta pa so svojo kvaliteto dokazale v četrtem krogu, ko so drugouvrščeno ekipo Kopra v Kamniku nadigrale s 3:0 in se tako same povzpele na vrh lestvice, ki ga bodo poizkušale zadržati tudi po naslednjem krogu, ko gostujejo pri Benediktu, ki bo, kot kaže, tudi njihov nasprotnik v boju za Finalni turnir v Pokalu.
Več na 13. strani.
Dragi bralci, naslednja številka časopisa Kamniški občana izide 20. novembra. Članke oddajte do petka, 14. novembra, zahvale in oglase pa do srede, 19. novembra, v uredništvu v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem), tel: 01/83 91311, 041/662-450, e-naslov: sasa.meiac@siol.net.
©080 22 36
la hpb simo in pomlad
www,hp, commerce, st
Komedija »GUGALNIK« v Mekinjah
Po veseloigri »Zakonci stavkajo« in drugih, ki so jih člani dramske skupine Športno kulturnega društva Mekinje uprizorili v zadnjih nekaj letih, je bila v petek, 24. oktobra, na sporedu nova komedija. Mekinjčani so vse leto pripravljali uprizoritev komedije GUGALNIK avtorja Novaka Novaka. Prva uprizoritev in njeni ponovitvi v soboto in nedeljo so v Športno kulturni dom v Mekinje privabile preko 400 komedije željnih gledalcev.
Na sliki Člani dramske skupine ŠKD Mekinje. Stojijo z leve proti desni: PROMETNA ŽRTEV: Uroš Pančur, SOSEDA: Maja Korošec, DEKOVA ŽENA: Marija Golob, INKASANT: Igor Tonin, OLJA Sonja Bernot, RADE: Roman Golob, VOJIN: Matic Smolnikar, BUBILI: Lara Bernot, LJUB1NKO: Silvo Balantič, REŽISERKA: Andreja Humar Gruden; klečijo/sedijo z leve proti desni: DUŠICA: Denise Zajc, DEKA: Brane Golob, BOLNIČARKA: Monika Golob, DIREKTOR: Matej Slapar. Več na 7. strani.
Kamniški inovatorji so se spet izkazali s svojimi dosežki
Oktobra in v prvih dneh novembra sta v kitajskem Suzhou in nemškem Nurnbergu potekala dva velika mednarodna sejma inovacij, na katerih so se spet zelo opazno in uspešno predstavili slovenski inovatorji in med njimi - kot smo že vajeni - tudi kamniški.
V Suzhou so se s svojimi inovacijami predstavili Ivan Zrimšek (s soinovatorjem Sergeyem Ves-
ninem), Milena Potočnik in Viljem Turšič (s soinovatorjema Markom Barago in Jožetom Vetrovcem). Milena Potočnik (na sliki) pa je za svojo inovacijo na tem sejmu prejela tudi zlati kipec »IFIA Lady Priče 2008« za najboljšo inovatorko na sejmu.
Na nurnberškem sejmu pa sta se - poleg Milene Potočnik in Viljema Turšiča s soinovatorjema -predstavila tudi Katja in Drago Vrhovnik.
Več na 4. strani.
NASA REPORTAŽA
Velika planina: življenje na njej, pastirji in obiskovalci str. 12-13
Terme Snovik tik pod vrhom
V sredo, 23. oktobra, so v Well-ness parku Laško podelili nagrade "Naj kopališče 2008". Terme Snovik so po treh zaporednih prvih mestih v kategoriji srednjih in manjših termalnih kopališče letos zasedele drugo mesto.
Več na 4. strani.
Ekipi Calcita korak pred četrtfinalom pokala
		DOVERH Varčujmo z energijo! )!otne De Dietlich A ogrevalna )alke	r h e # * 1 0 u 1 Nr tehnika
STIEBEL ELTRON		
		
SPROSTITE SE V ZELIŠČNIH SAVNAH Z AROMA TERAPIJO V TERMAH SNOVIK! jaflE
VSAK DAN OD 11 URE DALIE	svETTrRMAUNIHužitkov
Terme Snovik - Kamnik d.o.o., Moikova pot s, 1241 Kamnik	J	TeL: oi 83 44100, e-mall: info&terme-snovik.si, www.terme-snovik.si
				
				
				
S 17. redne seje občinskega sveta občine Kamnik
»Sejanje« našega občinskega sveta nas bo letos stalo skoraj 90.000 evrov
V zvezi z odločitvami, ki so jih na zadnji, 17. redni seji sprejeli naši svetniki in svetnice, vam dolgujem še nekaj dodatnih informacij o odločitvah, sprejetih na tokratni seji. V posebnem članku pa navajam tudi sldepe, ki so jih svetniki sprejeli z zvezi s trenutno najbolj vročo kamniško problematiko - dogajanje v KIK-u. V zvezi s tem vsekakor preberite tudi priloženi zapis Robina Majnika, svetnika SDS in predsednika »Civilne iniciative za čisti Kamnik«.
Precej pozornosti so svetniki na tokratni seji namenili tudi predlogu novega pravilnika o določitvi plačil za funkcionarje, člane občinskih organov ter delovnih teles v občini Kamnik. Z njim občinska uprava odpravlja plačna nesorazmerja in v plačevanje dela občinskih funkcionarjev vnaša še nekaj drugih sprememb (med drugim tudi to, da bodo odslej do sejnine v polnem znesku člani in članice občinskega sveta upravičeni samo v primeru, če sodelujejo na seji več kot polovico časa trajanja seje, sicer jim pripada le polovični znesek, če se član
oziroma članica občinskega sveta, nadzornega odbora oziroma delovnega telesa seje ne udeleži, pa zanjo ne dobi sejnine) in te spremembe so svetniki na glasovanju tudi podprli. Glede na to, da je bilo na tokratni seji spet nekaj nekulturnega komuniciranja in da zaradi uvedbe predvajanja sej po televiziji oziroma internetu nekateri svetniki že opozarjajo tudi na nevarnost nastopaštva, ne bo odveč, če navedem, koliko nas delovanje občinskega sveta sploh stane. Ce bi obveljala obstoječa ureditev, bi nas letošnjih deset sej občinskega sveta stalo 82.326,32
Od trinajstih amandmajev sprejeti le trije
Na željo nekaterih bralcev pa k zapisu (v prejšnji številki Kamniškega občana) o rebalansu občinskega proračuna dodajam še informacijo o amandmajih, med katerimi so bili sprejeti le trije od trinajstih.
Poleg amandmajev samostojnega svetnika Antona Rajsarja (s katerim se je zavzel za asfaltiranje ceste Sidol - Vaseno) in amandmaja občinske uprave (v katerem je ta predlagala, da se za nadaljevanje gziroma dokončanje obnove kulturnih domov v Podgorju, Špitaliču, Šmarci in na Lazah nameni dodatnih 42.600 evrov) je*bil sprejet samo še en amandma svetniške skupine SDS (s katerim se za sanacijo usada na šolskem igrišču v Tunjicah namenja dodatnih 20.000 evrov - prvotno je bilo za to namenjenih nekaj manj kot 158.000 evrov). Vseh deset preostalih amandmajev (sedem jih je predlagala svetniška skupina NSi, dva Anton Rajsar, enega pa Robin Majnik, svetnik SDS) pa ni bilo sprejetih.
Svetniška skupina NSi se je v zavrnjenih amandmajih zavzemala za enkratno finančno pomoč vsem novorojencem, sofinanciranje varstva otrok, ki niso vključeni v vrtce, sredstva za dokončanje garderob v prostorih Športnega društva Tuhinj, sofinanciranje obnove športnega igrišča v Nevljah, sredstva za obnovo kulturno - zgodovinskih objektov in sredstva za izgradnjo poslovilnega platoja v Podgorju. Anton Rajsar si je brez uspeha prizadeval za sanacijo plazu na Kregarjevem ter za pločnik na odseku Šmartno - Buč, Robin Majnik pa za to, da bi se Gasilski zvezi Kamnik iz letošnjega proračuna namesto 246.815 evrov namenilo 256.815 evrov oziroma 10.000 evrov več od predvidenega. Občinska uprava je nasprotovanje predlaganim amandmajem obširno obrazložila.
mesečni koledar
NOVEMBER 2008
ponedeljek, 10. in torek, 11. november ob 20:00 SNG Drama Ljubljana Vasmina Reza: Bog masakra tragikomedija, igrajo: Saša Pavček, Branko Šturbej. Silva Čušin in Igor Samobor
petek, 14. november ob 20:00 Hlapa Mali grad, konce
nedelja, 16. november ob 20:00 Južnoameriške pesmi, tangi in spi riti Juan Vasle in Opus Cuatro
koncert
ponedeljek, 17. november ob 19:30 V spomin Stanetu Habetu
Program: Slovenski oktet ŽePZ Stane Habe D. Eva Nina Kozmus (flavta), Godalni kvartet SG" Mirko Grad (klarinet) in Romana Saje (klavir)
sreda, 19. november ob 20:00 Zoltan Peter klavir na sporedu: Mozart, Haydn, Rahmaninc
Bartol
četrtek, 20. november ob 19:00 - GALERIJA DOMŽALE
Nika Autor "Asad is golng home"
otvoritev razstave, ki bo odprta do 5. decembra 2008
INF0 in REZERVACIJE: tel. 722 50 50 www.kd-domzale.si
Kamnih
iški ObČAN- Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon.
Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 12.000 izvodov
e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure uredništva: ponedeljek in petek od 8. do 15. ure, sreda od 8. do 12. in od 13. do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Set d.d., o.*ll. 2008.
evra, zaradi novega pravilnika pa se bo ta znesek povečal na 88.767,64 evra. V tem mandatu pa nas bo delovanje občinskega sveta stalo približno 350.000 evrov. Priznati pa je treba, da so sejnine v nekaterih občinah s podobnim številom svetnikov še bistveno višje kot pri nas, saj na primer svetniki občine Krško prejemajo kar 391 evrov sejnine (bruto), naši svetniki pa 223,85 evra.
Gradnja pločnikov ob cesti skoz! Tuhinjsko dolino se letos še ne bo začela
Ker je Matej Tonin, svetnik NSi, že pred časom občinski upravi zastavil dve vprašanji o tem, kako napreduje projekt izgradnje pločnikov ob cesti skozi Tuhinjsko dolino (za ta projekt je namreč v letošnjem občinskem proračunu namenjenih 200.000 evrov), vendar zadovoljivih odgovorov ni dobil, je zahteval, da o tem razpravlja tudi občinski svet.
Podžupan Rudolf Pfajfar in Aleš Škorjanc, podsekretar - vodje občinskega oddelka za gospodarske javne službe, sta pojasnila, da so se pogovori z občani, katerih zemljišča ob tej cesti bo občina morala odkupiti, že
začeli, prav tako naj bi se začela pripravljati tudi projektna dokumentacija, medtem ko se gradnja pločnikov letos zanesljivo še ne bo začela. Tonin pa je ob tej priložnosti občinsko upravo obvestil tudi o tem, da se število težkih tovornih vozil na cesti skozi Tuhinjsko dolino spet povečuje (in to kljub ponovno uvedeni prepovedi!) in je zato upravi predlagal, naj naši policijski postaji naroči pogostejšo kontrolo tovornega prometa na tej cesti.
Svetniki sprejeli OPPN za območje Zarje
Svetniki so na tokratni seji sprejeli tudi OPPN (občinski podrobni prostorski načrt) za območje M5 Zarja, ki predvideva, da se obstoječi, delno tudi že precej dotrajani objekti nadomestijo z novimi, s čimer bo ta del mesta dobil lepšo in poslovno -proizvodni dejavnosti primerno podobo.
V točki »Volitve in imenovanja« pa so svetniki in svetnice na tokratni seji v svet naše agencije za razvoj turizma in podjetništva imenovali Gregorja Konciljo iz Kamnika, Vida Repanška iz Šmarce, Matjaža Juga iz Podgorja in Domna Grudna iz Nevelj.
ZORAN JEREB
V zvezi z razmerami v KIK-u svetniki sprejeli dva sklepa
Kot sem navedel že v prvem delu poročila s 17. redne seje našega občinskega sveta, so se svetniki seznanili z občinsko informacijo o razmerah v Kemijski industriji Kamnik (KIK) in o na to temo sprejeli tudi dva sklepa, ki ju je predlagala svetniška skupina LDS.
Prvi sklep: »Občinski svet zadolži župana, da od pristojnih inšpekcijskih služb in drugih pristojnih državnih organov nemudoma zahteva, da izvedejo v KIK-u pregled vseh prostorov ter eksplozivnih sredstev, ki se nahajajo v njih, ter ugotovijo ali prostori izpolnjujejo zahtevane kriterije za shranjevanje eksplozivnih in drugih nevarnih snovi, v kakšnem stanju so skladiščena ta sredstva ter ali je v skladu z veljavnimi predpisi ustrezno poskrbljeno za varnost zaposlenih, občanov in občank občine Kamnik in okolja. Od Ministrstva za obrambo in Inšpektorata za obrambo zahtevamo seznanitev s časovnim potekom sanacije in odstranjevanja nevarnih sredstev, od Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve pa, da ugotovi ali se spoštuje vsa delovnopravna zakonodaja v podjetju. O ugotovitvah naj se obvesti župana in občinski svet občine Kamnik najkasneje v 60 dneh od sprejema sklepa.«
Drugi sklep: »Občinski svet zahteva, da naročnik, Ministrstvo za obrambo, izvede vse potrebne'ukrepe s ciljem zavarovanja varnosti ljudi, premoženja in okolice ter v 30 dneh od sprejema sklepa odstranijo sredstva RKBO iz skladišča KIK-.a, saj pogodbeni partner KIK ni sposoben izpolniti pogodbene obveznosti, omenjena sredstva pa po navedbah ministrstva predstavljajo resno nevarnost za okolico in ljudi.«
Dogajanje v KIK-u pod drobnogledom »Civilne iniciative za čisti Kamnik«
Zaradi nevarnosti, ki jo za nas predstavljajo eksplozivne snovi v KIK-u, je bila na pobudo Robina Majnika, svetnika SDS, ustanovljena »Civilna iniciativa za čisti Kamnik«, ki bo s samoiniciativnimi akcijami skušala priti zadevi do dna in, če bo potrebno, stvar tudi internacionalizirala. O dosedanjem dogajanju v KIK-u pa Robin Majnik, ki omenjeni iniciativi tudi predseduje, kamniški javnosti sporoča, kot sledi v posebnem zapisu na tej strani.
en
Smo družba s 1300 zaposlenimi v Kamniku, Izlakah in Trbovljah. Od leta 1950 do danes smo se razvili v enega vodilnih svetovnih proizvajalcev v svoji dejavnosti.
V PROIZVODNJI KERAMIKE - STEATITA, NA LOKACIJI KAMNIK - BAKOVNIK,
TAKOJ ZAPOSLIMO VEČ DELAVCEV / DELAVK
Zaposlitev je za določen čas, z možnostjo podaljšanja.
Delo poteka na strojih in je izmensko.
Od kandidatov pričakujemo osnovnošolsko izobrazbo, vestnost in odgovornost.
Podrobne informacije o razpisanih delovnih mestih so na voljo v kadrovski službi na telefonu 01/ 83 18 919, na spletni strani www.eti.si. na Uradu za delo v Kamniku, oz.na naslovu ETI Elektroelement d.d., PC Steatit Kamnik, Bakovnik 4 a, 1241 Kamnik, kamor pošljite tudi svoje prijave.
Informacija v skladu z Zakonom o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno:
ETI Elektroelement d.d., Obrezija 5, 1411 Izlake, odgovorni osebi - uprava: mag. Tomaž Berginc, Maja Opresnik Kovačič
KAJ VSE SE NAHAJA NA PODROČJU STARE SMODNIŠNICE -BARUTANE?
Zaradi ogrožanja javne varnosti in razjasnitvi stanja eksplozivnih sredstev, ki so skladiščena v KIK-u, smo se Kamničani združili v Civilno iniciativo za čisti Kamnik in od pristojnih inšpekcijskih služb in vodstva KIK-a zahtevali, da ukrepajo v okviru svojih pristojnosti in odgovornosti. V ta namen smo se obrnili s svojimi zahtevami na Ministrstvo za obrambo, ministra Karla Erjavca, vodstvo KIK-a, direktorja g. Igorja, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor, glavni inšpektorici RS za okolje in prostor ga. Bojani Pohar in Ministrstvo za notranje zadeve, ministra g. Dragutina Mateja.
Po pridobljenem odgovoru s strani Ministrstva za obrambo, ki ga je podal generalni direktor Direktorata za logistiko g. Igor Nered, lahko trdimo, da eksplozivna sredstva, ki niso bila v celoti uničena po pogodbi iz leta 2002, predstavljajo le manjši del vseh sredstev, ki se po njihovih podatkih nahajajo v objektu 92. Večji del izhaja iz leta 1991, nekatera pa je KIK prejel v uničenje v obdobju 1998-2002 in samo del sredstev, predstavljajo sredstva, ki jih je MORS dostavil KIK-u po predmetni pogodbi (Vir: Igor Kren, KIK d.o.o.. Slovenske novice, četrtek 25.9.2008). Opozorili so nas tudi na dejstvo, da so skladiščni prostori v lasti KIK-a in ne MORS-a.
Samega vpogleda v pogodbo, ki je bila sklenjena med MO in KIK d.d. za uničenje sredstev, nam niso omogočili, saj so se sklicevali na uradno skrivnost - obramba - zaupno. Po pridobljenih informacijah iz drugih virov je bila pogodbena vrednost izplačana, kljub temu, da sredstva niso bila uničena. Vsekakor bi bilo zanimivo, da se preveri zapisnik o uničenju in ugotovi, kdo je odgovoren za izplačilo nečesa, česar ni bilo izvedenega v skladu z pogodbo. Vprašamo se lahko, ali so na MO v stanju ugotoviti ta dejstva in od podpisnikov zapisnika in odobritve izplačila zahtevali odgovornost, saj gre za davkoplačevalska sredstva. Nikakor pa nam ne more biti jasno, zakaj slovenska vojska sama ne uniči ta eksplozivna sredstva in mora zato najemati podizvajalce. Res zanimivo!
S strani glavne inšpektorice RS za okolje in prostor ge. Bojane Poha, smo prejeli seznanilo, da inšpekcija za okolje opravlja redni inšpekcijski nadzor v tem obratu najmanj enkrat letno, za leto 2008 je redni inšpekcijski pregled načrtovan v mesecu oktobru. Pri dosedanjem inšpekcijskem nadzoru nepravilnosti niso ugotovili. Pojasnila nam je tudi, da nadzor inšpekcije za okolje ne vključuje nadzora v zvezi s skladiščenjem oziroma ravnanjem z razgrajenim razstrelivom, ker določbe predpisa, ki določajo obvezno ravnanje z odpadki, za tovrstni odpadek ne veljajo. Za inšpekcijski nadzor nad izvrševanjem predpisov, ki določajo pogoje za proizvodnjo, nabavo, prodajo, skladiščenje ali uporabo eksplozivov in ki določajo pogoje glede ustreznosti objektov, prostorov, delovišč, kjer se eksplozivi skladiščijo, uničujejo, je namreč pristojno Ministrstvo za notranje zadeve.
Tako smo se obrnili še na MNZ in s strani Inšpektorata RS za notranje zadeve, g. inšpektorja Boštjana Pavliča, prejeli pisno pojasnilo, da njihov inšpektorat v okviru svojih pristojnosti opravlja pri KIK redne nadzore. Pri tem je poudaril, da je vse ukrepe, ki jih je sprejel inšpektorat RS za notranje zadeve, seveda v okviru svoje pristojnosti in izključno na področju gospodarskih razstreliv, podjetje v roku in ustrezno izpolnilo. Kako pa je z nadzorom nad spoštovanjem predpisov, ki urejajo področje vojaških eksplozivov v podjetju KIK, nam ni mogel odgovoritiln nam je pojasnil, da so odgovori na ta vprašanja v pristojnosti Inšpektorata RS za obrambo oziroma Ministrstva za obrambo. Tako se je krog zaključil. Vse je v najlepšem redu in v Kamniku imamo eksplozivna sredstva, ki ogrožajo varnost Kamničanov.
Vsekakor je namen Civilne iniciative za čisti Kamnik v manjšem obsegu dosežen, saj smo na zaskrbljujoče razmere opozorili odgovorne in pristojne organe, ki morajo zagotoviti izvajanje ukrepov za odpravo in uničenje eksplozivnih sredstev. Nikakor pa ne moremo biti zadovoljni s skromno razlago občinske uprave, ki je bila podana na zadnji seji občinskega sveta. Veliko bolj sprejemljivo je dejstvo, da so občinski svetniki sprejeli dva sklepa, katera bosta, vsaj upamo, zagotovila pojasnitev zatečenega stanja v.KIK in v kakšni meri je varnost Kamničanov resnično ogrožena. Da bi se lahko preverilo, kaj vse je na tem območju skladiščeno v podzemnih skladiščih pa bomo lahko kaj več povedali, ko bomo pridobili določene informacije iz arhivov.
Ob ugotavljanju dejstev smo prišli tudi do ugotovitve, da je v KIK-u nekaj hudo narobe tudi zaradi neurejenega lastninjenja. Ugotovljeno je bilo tudi dejstvo, da se je občina Kamnik pred leti odpovedala predkupni pravici na zemljišču KIK-a, sedaj pa jo po veliko večji ceni za m2 uveljavlja. Zakaj in kdo bo prevzel odgovornost za tako negospodarno ravnanje? Vsekakor pa je to druga zgodba, za katero upamo, da se bo razrešila na sodiščih in v korist javnega interesa.
Glede na ugotovljena dejstva se lahko zaskrbljeno vprašamo, kdo zastopa in zagotavlja varnost v Kamniku, kdo je odgovoren za uničenje eksplozivnih sredstev iz časov pred in po osamosvojitvi. Po neuradnih informacijah so bila to sredstva CZ (po vsej verjetnosti Civilna zaščita) in JNA. Zaskrbljeno se lahko tudi vprašamo, kdaj in kako bodo ta eksplozivna sredstva uničena in ali bodo vzela še kakšno življenje Kamničanom.
Robin MAJNIK
Predsednik CIVILNE INICIATIVE ZA ČISTI KAMNIK
Zakaj prostorska vprašanja v naši občini vedno dvigajo toliko prahu?
Pri prostorskem načrtovanju morajo skupni interesi prevladati nad individualnimi
Kadarkoli se na dnevnem redu našega občinskega sveta znajde obravnava kakšnega prostorskega načrta se vedno razvije dolga razprava, polna pripomb in različnih pogledov na to, kako bi neka lokacija morala biti urejena. Ker me je zanimalo, ali so tovrstna nesoglasja o namembnosti prostora samo kamniška posebnost ali vseslovenska »bolezen«, sem Niki Kokalj, direktorici ljubljanskega podjetja Populus prostorski inženiring d.o.o., in mag. Darji Marinček Prosenc, vodji projektov v tem podjetju (ki je za našo občino pripravilo že kar nekaj prostorskih načrtov), zastavil nekaj vprašanj o tem, kje so vzroki za tako velike razlike v pogledih na razvoj določenega prostora. Poudarili sta, da pri upravljanju s prostorom individualni interesi ne smejo prevladati nad skupnimi...
V občini Kamnik je obravnava prostorskih načrtov vedno povezana z različnimi pogledi na to, kaj bi na določeni lokaciji potrebovali (nekateri si želijo zelenih površin, drugi parkirišč...). Kje so vzroki za to?
Darja Marinček Prosenc: V
okviru našega strokovnega dela se urbanisti neprestano srečujemo s problemi prostorskega načrtovanja, ki izhajajo predvsem iz zatečenega stanja, zaradi katerega imajo občani večinoma negativne izkušnje in zato je odziv prebivalcev - ne glede na vrsto predvidenega posega - načeloma negativen. Zaradi tega je prostorsko načrtovanje v naši družbi dobilo enačaj z interesi posameznikov za pridobitev čim večjega premoženja v čim krajšem času. Seveda pa je pogled prebivalcev povsem nasproten, ko želijo reševati eksistenčne pogoje bivanja v naselju. Takrat bi si večinoma želeli postaviti individualno hišo na najlepši lokaciji, veliki parceli, s široko dovozno cesto, vsemi komunalnimi priključki, z bližino vrtca, šole, trgovine, delovnega mesta in po možnosti brez neposrednih sosedov, ki bi moteče vplivali na poglede v zelenje. Žal se tako nasprotnih interesov resnično ne da uskladiti.
Nika Kokalj: Prostor je omejena dobrina, zato morajo biti prostorske ureditve in razmestitve preudarne in racionalne. Prostorski načrtovalci so izdelali merila koliko trgovskih, šolskih, zelenih, rekreacijskih in drugih površin je potrebno zagotoviti na prebivalca v določenem naselju. In na podlagi teh je izdelana tudi urbanistična zasnova mesta Kamnik v sklopu dolgoročnega prostorskega plana. Vendar se potrebe spreminjajo, ne zaradi rasti prebivalstva, predvsem zaradi dviga življenjskega standarda. Vsak s svojimi očmi določeno vsebino razume kot problem, ki ga je potrebno prednostno reševati. Predvsem pa ugotavljamo, da tisti, ki najbolj glasno izražajo svoje interese, navadno niso tisti, ki izboljšave najbolj potrebujejo. Pogosto ravno najbolj prikrajšane skupine ljudi nimajo moči, da bi svoje potrebe izrazile dovolj glasno in jih drugi preglasijo.
Nam, Kamničanom, se zdi, da se pri nas prostorski interesi še posebej močno razhajajo, saj si občani želijo več zelenih površin in parkirišč, večinoma pa se gradijo stanovanjski bloki in nakupovalna središča. Kje so vzroki za tolikšno razhajanje med potrebami občanov in dejanskimi gradnjami?
Darja Marinček Prosenc: Takšno razhajanje prostorskih interesov v sedanjem času je pravzaprav navidezno, ustvarja pa velike medgeneracijske konflikte. Prostorski interesi so se razlikovali že tudi v preteklosti, saj je bilo za stanovanja treba maksimalno izkoristiti razpoložljive površine, ki so bile večinoma odvzete kmetijskim površinam. Prav tako površine za proizvodne in druge dejavnosti, ki neposredno pomenijo delovna mesta za prebivalce. Mlade, prihajajoče generacije si želijo osnovnih pogojev osamosvojitve, torej čim hitreje priti do lastnega stanovanja. Srednje generacije večinoma odplačujejo v preteklosti najete kredite, starejše generacije pa ostajajo v lastniških stanovanjih ali hišah, ki so za njihove potrebe prevelike in predrage za vzdrževanje. Izražen interes po novogradnjah je tisti, ki omogoča pritisk na prostor občine z vedno novimi in novimi kompleksi stanovanjske
gradnje. Tudi obisk nakupovalnih centrov potrjuje interes občanov, da ti objekti v prostoru so kljub velikim površinam, potrebnim za parkirišča. In zakaj ni več zelenih površin? Te površine so večinoma simbol za odmike od sosednjih objektov. V imenu potrebe po zelenih površinah občani izvajajo pritisk, da se na parcelah, ki so predvidene za pozidavo, nič ne spremeni. Naj navedem primer občanke, ki je kupila atrijsko hišo z vrtom, ki je na podlagi zazidalnega načrta mejila na otroško igrišče. Prednost te lokacije je bila predvsem v tem, da z dveh strani parcela ni bila pozidana in je bil omogočen lep pogled na zelene površine otroškega igrišča. Pa lastnica ni bila zadovoljna in je nemudoma zahtevala spremembo zazidalnega načrta za ukinitev otroškega igrišča, saj so njeni otroci že veliki, tuji otroci pa neznosno glasni... Prostorsko načrtovanje ne more biti rezultat trenutnih osebnih in parcialnih interesov. Je vizija za ustvarjanje čim boljšega bivalnega okolja najprej vsej skupnosti in šele potem vsakemu posamezniku.
Nika Kokalj: Občinska vizija prostorskega razvoja skozi urbanistično zasnovo mesta Kamnik pokriva vse namenske rabe. Določene gradnje pomenijo za občinski proračun doprinos, druge strošek izvedbe in vzdrževanja. Med enim in drugim mora biti pravo razmerje. Predvsem bi rekla, da je opazna razlika v hitrosti izgradnje, saj zasebni kapital gradi hitro, projekti, financirani iz javnih sredstev, pa zaradi proceduralnih zahtev potekajo zelo počasi.
Velikokrat slišimo, da so predlagane prostorske rešitve pod vplivom kapitala oziroma, da izkoriščanje prostora usmerjajo tako imenovani »interesi kapitala«. Kako močan je vpliv kapitala na rabo prostora v resnici - ali se mu občine res ne morejo upreti?
Darja Marinček Prosenc: V vašem vprašanju je ključna beseda »upreti se«. Ta beseda kaže na to, da je prostor občine ogrožen. Prostor pa je ogrožen takrat, ko ne delujejo mehanizmi vizije v trajnostni razvoj prostora. Torej kratkoročni interesi prevladajo nad dolgoročnimi. In kako je to možno? Če prostorski dokumenti niso nastali na podlagi podrobnih interdisciplinarnih analiz prostora ali so preveč stari in ne odražajo potreb sedanje družbe, potem prostorskega načrtovanja ni več. S tem se izgubi smisel za interes skupnosti, varovanja kvalitet v prostoru in optimalno ustvarjanje bivalnega in delovnega okolja. Najprej mora država vzpostaviti pravni mehanizem v obliki zakonov, ki daje prostorskemu načrtovanju odločilno funkcijo. Občine kot nosilci urejanja prostora so dolžne skrbeti za prostorsko vizijo vsakega kvadratnega metra svojega dragocenega prostora, občani pa se morajo zavedati, da njihov trenutni osebni interes ne more prevladati nad interesom skupnosti. Uzurpacija prostora s črnimi gradnjami ali z megalomanskimi kompleksi tako ne bi bila več možna.
Nika Kokalj: Občina s prostorskim planom določi območja rabe, ki so uravnotežena z vizijo razvoja občine. Problem je v tem, da z urbanistično zasnovo mesta
Kamnik ni dbločena tudi faznost, katere ureditve naj se izvedejo najprej in katere lahko temu sledijo. Navadno se ob vsaki večji gradnji ureja tudi komunalno in prometno infrastrukturo, ki služi vsem občanom. Na splošno pa naše občine niso tako bogate, da bi lahko javne ureditve gradile vnaprej.
Na eni od zadnjih sej našega občinskega sveta (kjer so svetniki obravnavali OPPN-je za območja Titan - Svit, Spodnji Alprem in del povezovalne ceste) so bile vaše rešitve deležne številnih kritik. Katere pripombe bi bilo mogoče upoštevati in katere so neizvedljive (in zakaj)?
Nika Kokalj: Prebivalci Kamnika so bili že večkrat izigrani s strani podjetnih graditeljev, ki so z vsiljenimi kratkoročnimi rešitvami onemogočili izvajanje dolgoročne vizije razvoja mesta Kamnik. V dokumentih, ki so trenutno v postopku, se sledi dolgoročni viziji, da okoljsko nemoteča proizvodnja in visoko tehnološko razvita industrija ostaja v Kamniku. Za ohranitev delovnih mest pa je potrebno proizvodnim območjem zagotoviti ustrezno komunalno, predvsem pa prometno infrastrukturo. V smislu kakovostnega bivalnega okolja je treba ločevati prometne poti tovornih vozil, avtomobilov ter urejati prijetne peš in kolesarske povezave. Vse to se s temi podrobnimi prostorskimi plani pripravlja. Predvsem te ureditve ničesar od obstoječega ne rušijo, ampak omogočajo razvoj infrastrukture, ki lahko v tem prostoru obdrži tehnološko visoko razvite dejavnosti in privabi tudi inštitute, industrijo znanja, tehnološki park, idr.
Darja Marinček Prosenc: V postopkih priprave občinskih podrobnih prostorskih načrtih smo prostorski načrtovalci tisti, ki na občinskem svetu predstavimo dokument, ki je posledica usklajevanja pobudnika in nosilcev urejanja prostora z zapisanimi zakonskimi določili. Zakaj je prišlo do odločitve o začetku priprave posameznega dokumenta je v izključni pristojnosti pobudnika in občine kot pripravljavca. Pobudnik poda svoj interes, opredeli vsebino in obseg. V primeru javnega interesa je pobudnik začetka dokumenta lahko tudi občina. Pobudnik izbere načrtovalca, v primeru občine je načrtovalec izbran na podlagi razpisa. Načrtovalec je dolžan izdelati urbanistični dokument, skladen z zakonodajo. Strokovno svetuje pobudniku ali občini, ne izdeluje pa ničesar na svojo roko, še manj pa ima kakršnekoli prostorske apetite po uzurpiranju prostora. Vizije pobudnika so tako s soglasjem občine tiste, ki so v obliki osnutka predstavljene na občinskem svetu. In zakaj taki napadi? Iz dolgoletnih izkušenj lahko rečem, da je negativen sprejem predlogov posledica osebnih slabih izkušenj in strokovne nepodkovanosti kritikov. Te slabe izkušnje lahko izvirajo iz domnevnih krivic v preteklosti, iz občutka ogroženosti lastnine na nepremičninah, osebnih zamer, političnih zamer ali pa enostavno zaradi občutka, da je čas, da imajo možnost na ves glas nastopiti z »ustavite norost«, ne da bi dobro vedeli za kaj gre in še vrsto drugih razlogov bi lahko naštela. Seveda pa so določene vsebinske pripombe povsem upravičene.
Ker prostorske razmere v Kamniku dobro poznata, vaju prosim za pogled na prihodnji izkoristek nekaterih lokacij, ki jih bo treba kmalu na novo zasnovati (staro lokacijo podjetja Meso Kamnik in območje Alprema, kjer so trenutno še industrijski objekti, v prihodnje pa so tu menda načrtovana stanovanja, čemur pa nekateri že sedaj nasprotujejo in si tu želijo park...).
Nika Kokalj: Vsakomur, ki prihaja v center Kamnika po obvoznici, se najprej odprejo pogledi na to
Vi sprašujete, župan odgovarja
Praznovanje 780-letnice mesta Kamnika bo potekalo skozi vse leto z različnimi prireditvami
Občan I.Z. iz Kamnika sprašuje, kako bo Kamnik obeležil obletnico - 780 let Kamnika, ki jo bomo praznovali naslednje leto.
Občina Kamnik je v jesenskem času začela z aktivnimi pripravami na praznovanje pomembnega jubileja, 780-letnice prve omembe mesta. Leta 1229 se v pisnih virih prvič omenjajo meščani mesta Kamnik in tako se naše mesto uvršča med starejša slovenska mesta. Kamnik je bil v tistem času center dežele Kranjske, na Malem gradu so kovali novce in na Starem gradu načrtovali politiko območja južno od Alp. Dejstva, na katera smo lahko upravičeno ponosni.
Na Občini Kamnik smo ustanovili odbor, ki pripravlja številne aktivnosti, ki bodo na različne načine obeležile zgodovinsko pomembno letnico. Mnogi skeptiki so me spraševali, zakaj sploh praznovati jubilej, 780-let mesta. Najpreprostejši odgovor na takšno vprašanje je, da smo Kamničani vedno, ne samo ob jubileju, lahko ponosni na svoje mesto in bi na njegovo bogato dediščino morali opozarjati vseskozi. Častitljiv jubilej, ki ga
bomo praznovali, predstavlja še boljšo priložnost za promocijo Kamnika doma, v naši bližnji in širši okolici.
Praznovanje obletnice bo potekalo skozi vse leto z različnimi otroškimi, mladinskimi, kulturnimi, športnimi in drugimi slavnostnimi prireditvami, s katerimi želimo doseči vse segmente družbe. Od otrok preko mladih, do srednje in starejše generacije. Prireditve bomo razširili na območje celotne občine Kamnik, prireditvene prostore bomo približali vsem našim občanom.
S prireditvami ob jubileju bomo pričeli že takoj na začetku leta 2009, z vstopom v novo leto, ki ga bo zaznamoval pester program in številna presenečenja Zagotovo bo pomemben del tega dogajanja tudi drsališče na prostem, ki ga tudi letos postavljamo na Glavnem trgu.
Prireditve ob jubileju se bodo nadaljevale v okviru kulturnega praznika, 8. februarja, občinskega praznika, 29. marca, Srednjeveških dnevov v juniju, festivala Kamfest v avgustu ter Dnevih narodnih noš v septembru. Eden izmed vrhuncev pa bo tudi praznovanje Maistrovega praznika v mesecu novembru. To so le nekatere izmed prireditev, ki bodo tvorile ogrodje dogajanja,
ob njih pa pripravljamo številne druge aktivnosti na različnih področjih. Kamniški vrtci so se letos odločili, da izvedejo projekt Kamnik je moje mesto; idejo z velikim veseljem podpiram, saj sem mnenja, da moramo graditi na naših najmlajših. Za osnovnošolsko mladino pripravljamo razne likovne natečaje ter kviz o poznavanju mesta, v katerem živijo.
Tudi na področju športa se bo odvijalo marsikaj; ob ustaljenih športnih tekmovanjih bomo pripravili tudi nekatera nova, ki pa naj zaenkrat ostanejo še skrivnost.
Torej, dogajanj in prireditev, s katerimi želimo na dostojen način obeležiti pomemben kamniški jubilej, bo precej. Na nas, vseh Kamničanih, pa je, da živimo z našim mestom in ga imamo radi. Vsi skupaj bomo za mesto lahko naredili marsikaj dobrega, bodimo njegovi ambasadorji.
Župan Tone Smolnikar
območje, zato situacija kar kliče po prenovi. To je območje med dvema najpomembnejšima elementoma mesta Kamnik: starim mestnim jedrom in reko Kamniško Bistrico. Prav ta dva narekujeta tako predvidene dejavnosti kot oblikovanje in dimenzioniranje novih posegov. Na obrežje reke je prav gotovo potrebno umestiti parkovno ureditev s sprehajalno potjo, saj tudi zakon o vodah za rečna nabrežja predvideva ureditve v javno korist.
Darja Marinček Prosenc: Kljub poznavanju prostorskih razmer v Kamniku bi bilo povsem nestrokovno podajati parcialna mnenja o prihodnosti posameznih lokacij. Bistvo prostorskega načrtovanja je namreč celovitost in interdisciplinarnost. To pomeni podrobno analizo celotnega prostora občine in ne samo najaktualnejših lokacij, vezanih na privatno lastništvo parcel. Občina Kamnik nujno potrebuje nove prostorske dokumente. Strokovno delo na področju oblikovanja vizije prostora mora biti dobro opravljeno in peljati postopek priprave Občinskega prostorskega načrta z roko v roki z občani vseh generacij. Evropska unija s svojimi pravnimi vzvodi želi spodbuditi teritorialno kohezijo mest. To pomeni, da bi s povezovanjem mest med seboj omogočili optimalni razvoj vsake lokacije posebej na podlagi njenih kvalitet in primernosti. Ali na kratko, najslabše je, če si vsako mesto želi zgraditi največji nakupovalni center, največji športni park, največje gledališče, letališče,.... ne izkoristijo pa se tiste specifične kvalitete, ki jih sama lokacija naselja že ima. Za uspešne projekte v tej smeri daje Evropska unija veliko finančno podporo. Kamnik je z zelenjem bogato mesto, saj je v manj kot desetih minutah hoje vsak prebivalec lahko v gozdu, na travniku ali ob reki. Tiste zelene površine, ki jih Kamnik ima, pa lastniki preslabo vzdržujejo. Bistvo zelenih površin ni v kvantiteti temveč v kvaliteti.
Občine ravnokar pripravljajo nove strategije prostorskega razvoja. Na kaj bi morale pri tem še posebej paziti, da v prihodnje ne bo več tako velikih razhajanj glede razvoja prostora?
Darja Marinček Prosenc: Bistvo je v strokovnosti, vizionarstvu in čim večjem povezovanju med ljudmi, mesti, občinami, regijami...
Nika Kokalj: Kot je že povedala Darja, občine preveč rade težijo k samozadostnosti. Vendar si v pretirani razdrobljenosti slovenskega ozemlja s tem nalagamo previsoke stroške vzdrževanja in s tem po nepotrebnem posegamo v naravno okolje.
ZORAN JEREB
Turistično-informacijski	j center Kamnik	/ X tel: +386 1 831 82 50,	If O fTl	1 LS www.kamnik-tourism.si	LA11 |J KOLEDAR PRIREDITEV MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK E-mail: mkk@kam.sik.si. httD://www.kam.sik.si Petek. 7. 11. 2008. ob 19. uri (vsak druai oetek) v Pravljični
sobi v knjižnici: Sproščanje in meditacija- Kako si lahko na oreoroste načine
Domaaamo tudi sami? Vas oestiio teaobe in vam nič ne are. kot bi
bilo ootrebno? Vam naaaia zdravie? Škriolieio odnosi? Ste z denar-
iem na tesno? Delavnico vodi Vera Pirc Prelovšek (inf.: 041 631 868 ).
Sobota. 15. 11.2008. ob 11. uri:
Nova Ljubljanska banka, podružnica Gorenjska in Kamnik vabi na TOLI igrico z zabavo. Vabljeni otroci skupaj s starši in starimi starši. Primemo za predšolske in osnovnošolske otroke. Študentski klub Kamnik in Matična kniižnica Kamnik vabita:
Sreda. 19. 11. 2008. ob 19.30. v dvorani kniižnice
Potopisno predavanje: Blizu divjih nebes-Nepal Predava: Matej Košir Četrtek. 20. 11. 2008. ob 17. uri:
Knjižna čajanka v Šutenski čitalnici (prostori KD Priden možic): Majhna možnost (Nizozemska, Belgija, Luksemburg) Vodi: Ivanka Učakar. Vila Čira-Čara, ročno umetniška delavnica, pod mentorstvom pedagoginje in unikatne oblikovalke Rosane Kleindienst Premk. Vsak ponedeljek ocj 16.30-18.30 in vsako sredo od 15.45 -17.45, v pravljični sobi Matične knjižnice Kamnik. Prijave in dodatne informacije: 01 737 74 60, gsm: 040 838 570, rosanaart@vahoo. com Pravljične urice: Vsako sredo od 18. do 19. ure, v pravljični sobi Matične knjižnice Kamnik. Vodi: Ema Vidic. Vsako sredo od 10. do 11. ure Bibe, v pravljični sobi Matične knjižnice Kamnik. Vodi: Helena Sterle. Študiiski krožek: Beseda v barvi in obliki.
Kjer gresta branje in ustvarjanje z roko v roki. Pod mentorstvom pedagoginje in unikatne oblikovalke Rosane Kleindienst Premk. Vsak drugi ponedeljek od 19.00 - 21.45, v pravljični sobi Matične knjižnice Kamnik. Prijave in dodatne informacije: 01 737 74 60, gsm: 040 838 570, rosanaart@vahoo com
❖ DOM KULTURE KAMNIK tel. 839 76 06; GSM 041/ 580 818, 041 360 399 www.domkulture.ora: info@domkulture.ora
Četrtek. 6. november, ob 19.30
Mestno gledališče Ljubljansko VSE 0 ŽENSKAH - komedija za Maistrov abonma in izven; VSTOPNINA: 14 €, upokojenci,študente 12€ Torek. 11. november, ob 20. uri
filmski program Kino dom APOKALIPSA ZDAJ - film, antivojna drama za izven; VSTOPNINA: 2 €; upokojenci,študentje 1 €; za abonente 2008/2009 vstop prost Obveščamo vas, da imamo od 1. novembra dalje spremenjen urnik uradnih ur: DOM KULTURE KAMNIK: nonedeliek. torek, četrtek, petek: od 9.-14. ure; sreda: od 14.-18. ure; KDPM pisarna Šutna: ponedeljek, sreda, petek: od 10.-19. ure;
torek, četrtek: od 14.-17. ure.
Za širše razvojno povezovanje
Evropa pri nas doma
V	petek, 17. oktobra, se je v Litiji odvijalo srečanje Evropa v naši regiji, kjer so bile predstavljene možnosti za aktivno sodelovanje Slovenije kot regije v skupnem evropskem prostoru. Pogovor je tekel o predstavitvi Slovenije na dogodku Open Days v Bruslju, saj se je letos Slovenija prvič predstavljala tam kot regija. Pri tem je sodeloval tudi Center za razvoj Litija kot povezovalec območja Razvojnega partnerstva Središča Slovenije, kamor se vključuje tudi Občina Kamnik.
Ob tej priložnosti je bila zbrani družbi predstavljena tudi slovenska mreža za interpretacijo dediščine. Center za razvoj Litija je kot soorganizator prireditve predstavil projekt Trkamo na vrata dediščine ter njegov razvoj v blagovno znamko Srce Slovenije.
Mozaik Srca Slovenije potuje naokrog
Razstava Mozaik Srca Slovenije, ki jo je Center za razvoj Litija pripravil v sklopu projekta Trkamo na vrata dediščine, je s 16. oktobrom začela gostovati v Občini Domžale. V kulturnem programu ob odprtju so sodelovali Folklorna skupina KD Groblje ter ljudski pevki Betka Kralj in Pavlina Hribar. Ob tej priliki je vse zbrane pozdravila tudi domžalska podžupanja Andreja Pogačnik Jarc ter jim zaželela prijetno pot od vrat do vrat ljudske dediščine, o le-tej na območju Srca Slovenije pa sta spregovorili tudi Adela Ramovš ter Mija Bokal s Centra za razvoj Litija. Domačinka Marta Vahtar je predstavila knjigo Kamniška Bistrica - Zelena os regije, ki predstavlja primer dobre prakse v Srcu Slovenije.
11. novembra ob 19. uri pa bo razstava že pripotovala v Trzin, v Center Ivana Hribarja. Ob odprtju razstave bomo pripravili predavanje na temo »Dediščina med varovanjem in trženjem«. Predavanje bo zanimivo zlasti z vidika bolj učinkovitega predstavljanja dediščine širši javnosti. Vabljeni!
Mija Bokal, Center za razvoj Litija
Trkamo na vrata dediščine Sv. Miklavž na Gori
V	sklopu projekta Trkamo na vrata dediščine so na Centru za razvoj Litija naredili izbor kulturne in naravne dediščine, ki jo bodo med seboj povezali in pripravili nove turistične produkte. V mrežo kulturne in naravne dediščine v občini Kamnik so vključili 9 točk dediščine, med njimi je tudi Sv. Miklavž na Gori, ki ga tokrat predstavljamo.
Turški napadi so narekovali gradnje utrdb, s katerimi so ljudje želeli zavarovati najvrednejše, kar so imeli, in jim je pomenilo največ: svoje cerkve. Ena od takih cerkva, kjer je še mogoče skoraj v celoti videti, kakšni so bili nekoč protiturški tabori, je Sv. Miklavž na Gori, na 757 na visokem hribu nad Tuhinjsko dolino.
Zgodovina Sv. Miklavža na Gori je - kot je videti - zelo pestra. Arheologi, ki so leta 2000 raziskovali notranjost cerkve, so ugotovili, da sedanja cerkev stoji na ostankih temeljev dveh še starejših cerkva. Eni temelji so že iz 13- stoletja, drugi, še starejši, pa segajo celo v obdobje 5. ali 6. stoletja, torej v pozno antiko. Arheologi so ocenili, da je bila starejša cerkev zgrajena v romanskem slogu, mlajša pa v gotskem. Zdajšnjo gotsko cerkev so v letih 1721-1730 dogradili in razširili.
Stavba cerkve na Gori spominja na stanovanjsko hišo: cerkveni zvonik stoji ločeno od preprostega poslopja z majhnimi okni. Ko stopimo v staro cerkev, prepojeno s patino preteklih časov, ki so doživeli turško nevarnost, je mogoče takoj zaznati prisotnost starih mojstrov, ki so s čopiči v roki ustvarjali alegorične podobe, danes izjemno dragocene dediščine.
Zraven cerkve stoji lesena mežnarija, ki je prav tako pomemben objekt naše stavbne dediščine, kjer vam bodo zagotovili tudi pijačo in prigrizek.
Ta nova turistična točka, ki zagotovo zmore ponuditi več od pričakovanj, vas bo sprejela s prijaznimi domačini ob nedeljah od 14. ure pa do mraka, in sicer od spomladi pa vse do godovanja zavetnika, ki na Gori domuje: sv. Miklavža - 6. decembra.
Janko Vodlan, Center za razvoj Litija
Kamniški inovatorji so se spet izkazali s svojimi dosežki
Oktobra in v prvih dneh novembra sta potekala dva velika mednarodna sejma inovacij - v Suzhou šesti, v nemškem Niirn-bergu pa že jubilejni šestdeseti - na katerih so se spet zelo opazno in uspešno predstavili slovenski inovatorji in med njimi, kot smo že vajeni, tudi kamniški.
Ivan Zrimšek je za izboljšave lastnega diagnostičnega sistema za zgodnje odkrivanje raka na dojkah v Suzhou prejel srebrno medaljo, Drago Vrhovnik pa (skupaj s hčerko Katjo) v Niirnbergu priznanje za obesek za zdravo in vitalno življenje.
Inovacijski sejem v Suzhou se bo v zgodovino vpisal kot največji inovacijski sejem na svetu doslej, saj so se na njem s svojimi dosežki predstavili inovatorji iz 42 držav. Kako velik razvojni potencial ima Kitajska, dokazuje podatek, da so na tem sejmu domači, kitajski inovatorji predstavili približno dva tisoč inovacij, inovatorji iz ostalih držav pa so na ocenjevanje skupaj prijavili »le« 649 inovacij, predstavili pa še nekaj dodatnih.
Milena Potočnik najboljša inovatorka sejma v Suzhou
Slovenski inovatorji so se v organizaciji Inovatorskega centra ASI na tem sejmu predstavili z lepim številom inovacij (dvajsetimi) in zanje prejeli tri zlate, pet srebrnih in šest bronastih medalj, od tega so kamniški inovatorji in inovatorka prejeli eno srebrno in
dve bronasti. Srebrno medaljo je za dodatno izpopolnjen sicer že dlje časa preverjeno učinkovit diagnostični sistem za zgodnje odkrivanje raka na dojkah prejel Ivan Zrimšek s soinovatorjem Sergeyem Vesninem, bronasti medalji pa Milena Potočnik (za pripravo za razbremenjevanje hrbtenice, ki učinkovito rešuje problem bolečin v hrbtu) in Viljem Turšič s soinovatorjema Markom Barago in Jožetom Vetrovcem (za bioaktivni odstranjevalec neprijetnih vonjav, vlage in bakterij v zaprtih prostorih). Najvišje priznanje slovenskih inovatorjev na šanghaj-skerti sejmu pa je pripadlo Mileni Potočnik, ki je za svojo inovacijo prejela zlati kipec »IFIA Lady Priče 2008« za najboljšo inovatorko na sejmu.
Enako
odmevna je bila predstavitev tudi v Niirnbergu
Z enakim uspehom so se slovenski inovatorji predstavili tudi na sejmu v Niirnbergu. Po številu predstavljenih inovacij in držav, ki so se na sejmu predstavile s svojimi inovatorji, je bil nemški sejem bistveno manjši od šanghajskega, a zato nič manj pomemben. Na njem je bilo predstavljenih približno 700 inovacij, slovenski inovatorji so jih v ocenjevalni del sejma prispevali 14, poleg tega pa predstavili še štiri dodatne, s katerimi so avtorji na sejmu želeli vzpostaviti le poslovne stike.
Po navedbah Ane Hafner iz Inovatorskega centra ASI, ki je organiziral tudi slovensko predstavitev na nurnberškem sejmu, so slovenske inovacije tudi na tem sejmu pritegnile veliko pozornosti obiskovalcev
in poslovnežev, čeprav so jim organizatorji določili precej odmaknjeno stojnico. »Največ zanimanja so pritegnile naslednje inovacije: električno monokolo Aleksandra Polutnika, bioaktivni izdelki za odstranjevanje neprijetnih vonjav, vlage in bakterij v zaprtih prostorih Viljema Turšiča in njegovih soinovator-jev, solarna nagrobna večna luč Matijaža Gostečnika, diabeto-skop Obrada Dabiča, rotacijske hidravlične klešče Rafaela Cin-gerleta, multivalentna peč Anice Rajh, mini prenosni ostrivec verižnih žag Draga Čendaka ter obesek za zdravo in vitalno življenje Katje in Draga Vrhovnika,« pravi Hafnerjeva.
Na tem sejmu so slovenski inovatorji prejeli eno zlato, štiri srebrne in dve bronasti medalji. Dve srebrni medalji sta »kamniški«, saj sta jih (za isti inovaciji kot v Šanghaju) prejela Milena Potočnik in Viljem Turšič s soinovatorjema. Katja
in Drago Vrhovnik pa sta za svojo inovacijo prejela priznanje, njun obesek pa je bil med obiskovalci deležen precejšnjega zanimanja. Inovacija Viljema Turšiča pa je bila na nedavnem 3. Slovenskem forumu inovacij uvrščena med trideset najboljših slovenskih inovacij.
V Niirnbergu je najboljši dosežek (zlato medaljo) slovenskih inovatorjev dosegel izolski inovator Drago Čendak, ki je delovanje svojega patentiranega mini prenosnega ostrivca verižnih žag ves čas sejma tudi v živo demonstriral, s čimer je po besedah Hafnerjeve navdušil tako žirijo kot tudi številne obiskovalce.
Vsem inovatorjem, še zlasti pa kamniškim za uspešni in odmevni predstavitvi na Kitajskem in v Niirnbergu iskreno čestitamo.
Z. J. (foto: arhiv Inovatorski center ASI)
Tudi Viljem Turšič (na sredini) je skupaj s soinovatorjema Markom Barago (levo) in Jožetom Vetrovcem (desno) prejel srebrno medaljo za bioaktivni odstranjevalec vlage in vonjav.
jr!
SMSS rfM
Milena Potočnik je za svojo inovacijo - napravo za razbremenjevanje hrbtenice - na sejmu IENA 2008 prejela srebrno medaljo.
Evropska prostovoljna služba - razvoj evropskih partnerstev in nove izkušnje za mlade evropske državljane
V MG Kotlovnica smo zadolženi tudi za razvoj, svetovanje in podporo projektom Evropske prostovoljne službe (EVS). EVS je del programa Evropske komisije »Mladi v akciji« in omogoča vsem, starim od 18 do 30 let, da postanejo prostovoljci v drugi državi za obdobje od dveh do dvanajst mesecev. EVS projekti se odvijajo zlasti v neprofitnih organizacijah na številnih področjih - okolje-varstvo, umetnost, kultura, šport, aktivnosti z otroki, starejšimi ali ljudmi s posebnimi potrebami in ostale družbeno koristne dejavnosti. Program krije stroške potovanja, nastanitve, prehrane in zavarovanja ter morebitne promocije rezultatov projekta, naklonjen pa je tudi mladim z manj priložnostmi (mladi s posebnimi potrebami, mladi, ki se soočajo s socialno izključenostjo, ekonomskimi težavami, učnimi težavami,...).
EVS mladim prostovoljcem nudi številne učne in življenjske izkušnje, nova znanja ter poznanstva in nepozabna doživetja pri prostovoljnem delu v tujini, vključenim organizacijam pa možnost oblikovanja novih partnerstev v tujini. Program je bil osnovan z namenom, da se poveča vključenost mladih v civilno družbo na lokalni in evropski ravni ter da se okrepita družbena solidarnost in medkulturno razumevanje.
Vsi mladi, ki bi radi izkusili prostovoljno delo v tujini, in vse organizacije, ki bi želele gostiti ali na tuje poslati prostovoljca, več informacij o EVS najdete tudi na spletni strani http:/Avww. kotlovnica.si/slo/proiekti/evs-spo/zelis-sodelovati-v-tujini ali preko elektronske pošte evs@kotlovnica.si.
TJAŠA PETROČNIK, MC Kotlovnica
Terme Snovik tik pod vrhom
V	sredo, 23. oktobra, so v VVellness parku Laško podelili nagrade »Naj kopališče 2008«. Terme Snovik so po treh zaporednih prvih mestih v kategoriji srednjih in manjših termalnih kopališč letos zasedle drugo mesto.
Tekmovanje je tudi letošnje leto potekalo pod okriljem podjetja Alpe Adria Medla Marketing in uredništva radijske oddaje »Dobro jutro, Slovenija«. Na podlagi zbranih glasov so predstavniki najboljših kopališč na slovesni podelitvi v petih različnih kategorijah prejeli priznanja in umetniške skulpture izolskega umetnika Matjaža Born-ška. Največje število glasov so obiskovalci slovenskih kopališč tokrat namenili Termalnemu parku Terme Ptuj, ki je hkrati zmagovalec v kategoriji velikih termalnih kopališč.
V	kategoriji srednjih in manjših kopališč so bile Terme Snovik druge, na »prestolu« pa jih je nasledil nov VVellnes park Laško. Tretje mesto so osvojile Terme Vivat.
»Z doseženim drugim mestom na tem prestižnem tekmovanju smo seveda zadovoljni. Res je, da smo bili zadnja tri leta povsem na vrhu, a to ne pomeni, da tudi letos nismo dobro delali. V letošnjem letu, bi na prvo mesto postavil predvsem pridobitev znaka EU za okolje - 'EU Marjetice', ki je dokaz za naše okolju prijazno delovanje in energetsko učinkovitost. Menimo, da je to prava usmeritev. Potrditev le-te smo dobili tudi na nedavnem Kongresu turističnih novinarjev v Portorožu v izjavi dolgoletnega direktorja Turističnega urada St. Moritza, ki pravi, da je ohranjena narava polovica turističnega uspeha,« je po prireditvi povedal direktor Term Snovik Ivan Hribar.
V kategoriji srednjih in malih termalnih kopališč je nagrado za tretje mesto prevzel Geza Senca, direktor Term Vivat (desno), srebrno morsko deklico je v Terme Snovik odnesel Ivan Hribar, direktor Term Snovik (levo), zlato morsko deklico pa je prevzela Irenca Ocvirk, vodja Termalnega centra Wellness Parka Laško (v sredini).
STREŠNIKI G D LOB
Bolje Golob na strehi kakor vrabec v rok::
:r. fcsta« eiernentrža^i^hsss :z« a~.i zj r 3 -cV-l-Ae te ' z:	B -»a- sj. -”s?	-s-	'
e vji ena r dvokratnim	sw a ;e;- a
£. r 4. v v, J ,	SS&S-dSBtati««
NOVOl st,eš»ik PRESTIŽ-
STREŠNIKI GOLOB d.o.o.
Malenška vas 12, 8216 Mirna Peč tel. (07) 30 78 990, www.stresniki-golob.sl
nedelja, 16.11.2008 ob 18.30 Nadaljevalni tečaj 1: nedelja, 16.11.2008 ob 20. uri
www.plesniklub-art.com 041/244-244 (Matevž)
'ešimo v Kamniku

TEČAJI DRUŽABNEGA PLESA S PRIZNANIM PLESNIM UČITELJEM Z LICENCO
Kadarkoli in kjerkoli organiziramo plesne tečaje za skupino min. 8 parov
Razstava čipk Klekljarskega društva Čebelica Moste s klekljarsko sekcijo Nevlje
Jesensko sonce v Budnarjevi hiši v Palovčah
Če bi po kakšni možnosti mogli izbrati najlepši jesenski dan, si najbrž ne bi želeli lepšega, kot je bila nedelja, 12. oktobra, ko smo klekljarice in tokrat edini moški primerek Klekljarskega društva Čebelica Moste in neveljske sekcije v Budnarjevi hiši pripravili lepo popoldne. V nekdanjem »kozjem hlevčku«, galerijici, smo razstavili svoje čipke na steklenih panojih in kot samostojne obe-šenke. Razstavo je oblikovalka
dnje Slanina čebelja matica s čebelicami - simbolom društva.
Kaj naj bi bil izziv za nastop v Palovčah? Predvsem sta bili dve stvari: oživljeno organizirano čipkarstvo na Kamniškem, ki je z ustanovitvijo društva Čebelica Moste preraslo zgolj posamično tovrstno dejavnost povojnih let in obudilo navdušenje nad čip-karstvom v kamniško-komend-skem okolju, ter druženje ob lepi dejavnosti, ki zmore izničiti mar-
VAŠČANI VELIKEGA HRIBA POSTAVILI NOVO KAPELICO
V	soboto, 11. oktobra, je župnik Jože Tomšič blagoslovil novo kapelico sredi vasi Veliki Hrib (župnija Zgornji Tuhinj) in obnovljen Marijin kip.
V	vaščanih je že pred 20-imi leti tlela želja, da bi staro kapelico obnovili, ko pa je Frančiška Kolar, sedaj že pokojna Čarmanova mama, jeseni leta 2006 znova dala pobudo in namenila nekaj denarja za obnovo, so vaščani Velikega Hriba sklenili, da se njihova skupna želja vendarle mora uresničiti. Zaradi dotrajanosti stare kapelice in potrebe po širitvi križišča ter ureditvi ceste v naselju so se skupaj s strokovnjaki odločili za rušitev in hkrati postavitev kopije obstoječe kapelice v neposredni bližini.
Marca 2008 so začeli z delom (organizacijo in koordinacijo sta prevzela Robi in Joži Zalaznik), pridobili so dovoljenja in soglasja, zbrali denar in v začetku oktobra je bila kapelica - včasih so ji rekli Tomažičevo znamenje, kasneje pa se zanjo uporablja ime Hribovsko znamenje - popolnoma dokončana, osvetljena in z urejeno okolico. Gradnja
je bila zahtevna, saj je bilo treba narediti posnetek prvotne, v stilu nove gotike zgrajene kapelice. Vsi fasadni elementi, kot so venci, napušči, štukaturni elementi, stolpiči stare kapelice so rekonstruirani na novo. Zahtevno zidarsko delo je prevzel Pavle Pestotnik, pomagala je vsa vas. Lokacija nove kapelice je prestavljena za 4 metre; zemljišče sta brezplačno odstopila Angelca in Franc Hribernik. Vanjo je bil prenesen tudi obnovljen originalni, 114 let star kip lurške Marije, delo podobarja Tončiča iz Kamnika, o čemer priča napis spodaj: Fr. Tončič, v Kamniku, 5.12.1894. Kip je obnovila domačinka Anica Ahčin.
Postavitev nove kapelice je bil velik finančni zalogaj za majhno vas Veliki Hrib, zato so vaščani zelo hvaležni vsem donatorjem in izvajalcem del, ki so jim pri projektu priskočili na pomoč. V zahvalo so vse povabili k blagoslovu kapelice in jim v lepem sončnem popoldnevu pripravili pogostitev.
Tekst in foto: M. MOŠNIK
kovalk, starih klekljarskih mojstric, ki so mladim podarile marsikateri nasvet. Veseli smo bili obiska gospe Ane Mlinar, rojene Žirovke, ki že dvainsedemdeset let prepleta bele niti v čudovite vzorce in pri tem ostaja živahna, mladostna, tako da še vsaj štiri ure dnevno presedi pred »pov-štrom«.
V veje s sončnimi jesenskimi barvami se je lovila pesem, med obiskovalci pa so se znova spletale zaradi hitrega časa zrahljane vezi, se oživljali spomini in se rojevalo veselje ob druženju.
Mentorica Stana Pibernik, ki živi za društvo in našo klekljarsko dejavnost, je bedela nad predstavitvijo in delom klekljaric, Primož Kepic, predsednik društva in mentor neveljskih klekljaric, pa nas je vse razveselil z jesen-
Vida Jenko postavila tako, da so čipke tudi v tem, skoraj robustnem prostoru zažarele v posebni lepoti, med njimi tudi roj čebelic, zbranih okrog matice, ki jih je narisala in matico sklekljala mentorica Stana Pibernik. Glede na prostorske možnosti smo razstavo oblikovali z manjšimi izdelki in nekaterimi izvirnimi umetninami, kot so exlibris Ivanke Aleš in njene jaslice v glinenem okvirju, Vidin prtiček in nenaza-
Potomka mariborske trte prvič obrodila tudi v Kamniku
Ob praznovanju občinskega praznika pred dvema letoma smo v parku Evropa (pri zgornji želelezniški postaji) s ponosom posadili cepljenko - potomko več kot 450 let stare trte iz Mariborskega Lenta, ki je tudi v Guinessovi knjigi rekordov zabeležena kot najstarejša na svetu. Cepljenka je bila Maistrovemu mestu Kamnik izročena kot darilo Maribora, kjer prav tako gojijo Maistrovo tradicijo. Pri saditvi v Evropskem parku so sodelovali številni Kamničani ter mestni viničar Maribora Tone Zafošnik. Že prvo leto je trta na sončni legi v parku dobro pognala, lani na široko razprostrla svoje liste, v letošnjem letu smo pričakovali že prve grozde. Žal so nepridipravi trs odrezali dober mesec pred trgatvijo. To je razžalostilo številne Kamničane, še posebej slabe volje je bil skrbnik trte Miro Sanabor, prav tako župan Tone Smolnikar, saj je pričakoval simbolno trgatev nekaj grozdov. Doma je prav tako spremljal rast cepljenke, ki mu jo je isto leto podaril takratni mariborski župan Boris Sovič. 15 grozdov na domačem vrtu je dokaz, da bi tudi »občinska« trta obrodila lepe sadove. A žal ni bilo tako! Na simbolno trgatev je župan Tone Smolnikar povabil predstavnike svoje liste, koalicijske partnerje ter prijatelje.
NINA KLISARIČ
3. tradicionalni golf turnir ROTARV CLUBA Kamnik
Golfisti in Primož Kozmus za dobrodelnost
Člani Rotary kluba Kamnik smo že tretjič organizirali turnir v golfu, ki se ga je udeležilo 64 golfistk in golfistov. Na igrišču Arboretum v Volčjem Potoku se je v čudovitem vremenu in prijetnem vzdušju srečanje začelo s skupinsko sliko in simboličnim metom kladiva, ki ga je zalučal Primož Kozmus. Kasneje smo podpisano kladivo ponudili na dobrodelni dražb j, katere izkupiček gre, skupaj s prejetimi dona-
^ ^ L z e p . ^ ...... .	......——-
Primoževega kladiva smo imeli na dražbi tudi umetniška dela, arhivska vina ter čipko, darilo družine, ki smo ji pomagali po poletnem neurju. Z zbranimi sredstvi bomo lahko uresničevali naš program, ki je zapisan predvsem pomoči otrokom iz kamniške občine ter nekaterim projektom v sklopu Rota ry International.
Čeprav je bil turnir dobrodelnega značaja, tekmovalnosti ni manjkalo in za zmago je potekal trd boj. Rezultati: 1. mesto BRUTO: Marija Pukl, Miran Žebljanec, Bojan Berden in Kristjan Burkelca, 1. mesto NETO: Branko Volkar, Iztok Rus in Damir Banfi. Najbližje zastavici sta udarila Sandra Vodnjov in Edi Januš, najdlje pa sta žogico poslala Marija Pukl in Samo Zalokar.
sikatero življenjsko zadrego. Na prireditev smo povabili številne spoštovalce starožitne domačije ter vse, ki se s čipkarstvom ukvarjajo v bližnji okolici.
V hlevčku je bila razstava, v hiši, preddverju in na dvorišču pa so gostiteljice razpostavile dobrote svojih kuhinjskih delavnic ter plodove jeseni.
Prireditev se je pričela zgodaj popoldne. V kulturnem programu so številne obiskovalce navdušili pevci družine Berlic z Vrhpolj, Zdravko, Nika, Maja, Matej Kališnik in citrarka Darinka. Z ganka pri hiši so zazvenele prelepo zapete ljudske pesmi in prižgale veselje v očeh poslušalcev.
Klekljarice so svoje »povštre« položile kar na klopi na dvorišču in kazale, kako se prepletajo niti. Zanimivi so bili tudi odzivi obis-
skimi tihožitji s trgatve, grozdi in barvitimi trtnimi listi.
V Budnarjevo hišo je bilo skupaj z občinskim obnovitvenim deležem vložene preveč ljubezni njenih nekdanjih skrbnikov, Ive in Mira, da bi smela po njunem odhodu samevati ali, bognedaj, propadati. Člani/ce KD čebelica smo veseli, da smo bili s svojo dejavnostjo zaželeni gostje in da nas je Turistično društvo Kamn’k z vodjo Alenko Hribar prijazno povabilo in nam pomagalo pri nedeljski prireditvi in pogostitvi.
Ob koncu: več takih nedelj, več veselja v očeh, manj jeze v srcu.
TINAROMŠAK
Subvencioniran program diatonične harmonike v glasbeni šoli Kamnik
Primož Kozmus je zalučal kladivo tudi na golfskem igrišču Arboretum.
Miro Sanabor je pred trgatvijo zbranim spregovoril o potomki Mariborske trte.
ŠOLA.	^ nekaj novega v Kamniku
Šutna 35 (stavba Ideja)
I IZOBRAŽEVALNA, RAZSTAVNA •
| in POSLOVNA DEJAVNOST
Zanimiv in lep prostor omogoča izvedbo najrazličnejših dogodkov: seminarjev, posvetov, delavnic, okroglih miz, razstav, predavanj, poslovnih in družabnih srečanj, primeren za manjšo skupino oseb (12-16). Tehnično sodobno opremljen klimatiziran prostor lahko najamete po konkurenčnih cenah, poskrbimo pa tudi za celotno izvedbo dogodka.
Nataša Makovec s.p„ tel./faks: 01/831-79-53,031/616-400 natasa.makovec@siol.net
Glasbena šola Kamnik je bila ustanovljena leta 1952. V tem času je iz nje izšlo veliko dobrih glasbenikov. Na šoli izvajajo obsežen in raznolik program poučevanja glasbenih inštrumentov, med katere sodita tudi poučevanje citer in diatonične harmonike. Vse programe, razen omenjenih, sofinancira Ministrstvo za šolstvo in šport. Že pred desetimi leti, ob sprejetju programa poučevanja citer, je bil sklenjen dogovor med GŠ Kamnik in Občino Kamnik, s katerim se je Občina obvezala, da bo pokrila stroške učitelja za program citer. Program diatonične harmonike kot nadstandardni program pa je ostal plačljiv in s tem na ramenih staršev (znesek doplačila je znašal približno 24 evrov).
Zato je Marjan Osolnik, svetnik Liste Toneta Smolnikarja - Za Kamnik, že leta 2006 postavil svetniško vprašanje, s katerim je opozoril na neenak odnos Občine Kamnik do staršev in učencev, ki obiskujejo pouk diatonične harmonike v GŠ Kamnik. Pri obravnavi proračuna za leto 2008 je predlagal proračunsko postavko, s katero bi Občina Kamnik pokrila stroškovno razliko, ki nastaja pri programu poučevanja diatonične harmonike, s tem pa bi bili vsi učenci in njihovi starši izenačeni z vidika stroškov ne glede na izbran program GŠ Kamnik.
Njegovo pobudo sta podprla župan Anton Tone Smolnikar in podžupan Brane Golubovič, ki v Občini Kamnik pokriva področje
družbenih dejavnosti. Sprejetje proračuna za leto 2008 in dogovor podžupana Goluboviča z vodstvom GŠ Kamnik je omogočilo, daje s 1. septembrom letos program diatonične harmonike plačljiv v enaki višini kot vsi ostali programi na GŠ Kamnik. To je vsekakor vzpodbuda tako za učence, ki jih ta glasbeni inštrument zanima in bi ga želeli igrati, kot tudi za njihove starše, saj ni dodatnih stroškov.
V pogovoru z Robijem Stoparjem, ki na GŠ Kamnik diatonično harmoniko poučuje že 12 let, sem izvedela, da trenutno pouk harmo-
Med učno uro: Robi Stopar z učencem Markom, ki se uči igrati harmoniko že 5.leto.
nike na vseh stopnjah obiskuje 23 učencev. Gospod Stopar si prizadeva, da bi bil pouk čim bolj strokoven (v to sodi tudi pouk igranja harmonike preko notnih zapisov) ter da bi preko nastopov (kot je bil nastop na letošnjih Dnevih narodnih noš, na Kmetijskem sejmu v Komendi idr.) pridobili tudi praktična znanja, samopotrditev in se znebili treme.
NINA KLISARIČ
m
wm
POLITIZACIJA GASILSTVA NAJBOLJ ŠKODI GASILCEM
Enostransko in zavajajoče ocenjevanje gasilstva Ker ne želimo preko medijev podrobno razprav-v Občini Kamnik, ki ga poskuša prikazati občinski Ijati o teh vprašanjih, navajamo le kratka dejstva, ki svetnik v svojem članku v zadnji številki Kamniškega potrjujejo, da je očitek pisca o nezakoniti določitvi občana z naslovom: »Pomagajmo gasilcem, da bodo kategorije GE za PGD Kamniška Bjstrica popolnoma tudi oni lahko pomagali«, je primer politizacije ga- neutemeljen. Točkovanje je izračunano v skladu z silstva, ki pa najbolj škodi gasilcem. Ocena, izrečena določili veljavne Uredbe o organiziranju, opremlja-na zadnji seji Občinskega sveta Občine Kamnik, da nju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in poje politika prodrla tudi v gasilske vrste, je žal dej- moč. Kategorizacija teritorialnih GE se namreč določi stvo, ki se je izkazalo že na letnem občnem zboru GZ tako, da se sešteje točke glede na število prebivalstva Kamnik v marcu letošnjega leta. V zadnjem času pa na operativnem območju GE ter glede tipa naselja se kaže v obliki različnih pritiskov na vodstvo Občine na operativnem območju. V primeru PGD Kamniška Kamnik z očitki o neresnem, nepravičnem in celo Bistrica je na podlagi meril seštevek točk po obeh kri-nezakonitem načinu urejanja statusa gasilskih enot terijih 8, zaradi česar je GE uvrščena v II. kategorijo, oziroma oviranju njihovega delovanja.	kar je v celoti skladno z veljavno zakonodajo. Glede
Letošnja neurja so potrdila, da vloga pripadnikov očitka, da GE še niso dobile finančnega načrta za leto gasilskih enot in civilne zaščite postaja vse bolj po- 2008, pa le konkretni podatki, da so vse GE prejele membna ne samo pri gašenju požarov, temveč tudi Finančni plan in program dela s posebnim dopisom pri odpravljanju posledic drugih naravnih katastrof, št. 845-1/2008-1/9 z dne 5. 2. 2008, iz katerega je ki nam, žal, ne prizanašajo. In ravno zaradi tega je razvidno, koliko finančnih sredstev bo v letu 2008 nedopustno, da se na njihov račun politizira s ciljem v občinskem proračunu namenjeno za delovanje izničiti vsa prizadevanja občinskega vodstva, da se gasilskih enot.
ohrani visoka stopnja organiziranosti in usposoblje- Za stroške intervencij pri odpravi posledic neurja nosti gasilskih enot v Občini Kamnik ter učinkovit in z dne 13. 7. 2008, je GZ Kamnik prejela s strani GZ stabilen sistem financiranja. To potrjujejo ocene Upra- Slovenije pogodbo o sofinanciranju v višini 52.000,00 ve za zaščito in reševanje pri Ministrstvu za obrambo EUR. Občina Kamnik in GZ Kamnik sta se v skladu s RS, kakor tudi Gasilske zveze Slovenije. Tendenciozno pogodbo dogovorili o pokrivanju stroškov v višini navajanje neresničnih dejstev lahko pomeni na eni 12.000,00 EUR, katere je Občina Kamnik financirala strani popolno nepoznavanje sistema organiziranosti iz p.p.- sredstva za civilno zaščito. Preostala sredstva in delovanja gasilskih društev, na drugi strani pa za- v višini 40.000,00 EUR pa v skladu s pogodbo GZ vestno zavajanje javnosti z neresničnimi podatki, z le Kamnik na podlagi izdelanih poročil poveljnikov in piscem članka znanimi nameni.	predsednikov PGD-jev razdeli posameznim GE. Očitki
Razprave o ustreznosti organiziranosti in delo- Občini so torej povsem neupravičeni, vanju gasilskih enot ne morejo biti predmet politizi- Vodstvo Občine Kamnik s tem pisanjem zaključuje ranja posameznikov, ki s svojim nastopom v javnosti razpravo na to temo v medijih, saj gre za vsebino, ki zaradi neresničnega prikazovanja stanja najbolj ško- je lahko le predmet strokovnih razprav na pristojnih dijo gasilstvu. Občinska uprava bo odločno nadalje- organih in strokovnih službah, nikakor pa ne more in vala dosedanje strokovno, odgovorno in zakonito ne sme biti predmet političnih spletk in manipulacij delo na področju organiziranosti in usposobljenosti z javnostjo posameznikov ali skupin, gasilskih enot, vključno z zagotavljanjem ustrezne	VLADIMIR KOROŠEC,
višine sredstev za njihovo delovanje v okviru veljav-	DIREKTOR OBČINSKE UPRAVE
ne ureditve.
Liberalna demokracija Kamnik zahteva od države, da v primeru KIK ukrepa!
Gospodarska kriza 2008 - 20??
Spet je mesec naokoli in spet smo občinski svetniki sejali do poznih večernih ur. Glavna tema je bila vsekakor rebalans proračuna za leto 2008. Ko smo v začetku tega leta sprejemali proračun, sem zelo nasprotoval proračunski postavki za povezovalko med Metuljčkom in obvoznico, ki bo Kamničane stala najmanj pet milijonov evrov. Občinska uprava je za ta namen takrat predvidela 1,5 milijona evrov. V rebalansu pa je občinska uprava ta znesek znižala za 1 milijon. Mnenja sem, da bi občinska uprava morala vedeti že na začetku leta, da tega denarja ne bo porabila. Poraja se mi tudi mnenje, da je občinska uprava že takrat vedela, da tega denarja ne bo porabila in da so ga samo začasno »parkirali« na omenjeno postavko. Tudi - milijona evrov, ki so še ostali na omenjeni postavki, bo morda ostalo neporabljenih, saj po besedah g. župana pogajanja o nakupu zemlje še potekajo. Upam samo, da ne bodo uresničene grožnje z razlastitvijo zemljišč.
Pri rebalansu velja omeniti, da je bil z veliko večino sprejet tudi amandma SDS, ki predvideva povečanje sredstev za sanacijo igrišča pri OŠ v Tunjicah. Ta amandma je potrebno omeniti iz dveh razlogov. To je v dveh letih tega mandata prvič, da je amandma SDS dobil dovolj veliko podporo. To pa zaradi dejstva, da je občinska uprava za sanacijo igrišča namenila samo 1/3 potrebnega
denarja. To pomeni, da bi se sanacija vlekla več let, stroški pa bi bili veliko večji že zaradi dejstva, da bi bilo potrebno večkrat premikati potrebno gradbeno mehanizacijo. Tak način dela je sedanji občinski upravi zelo domač. Upam pa, da bomo svetnice in svetniki vseh strank nerazumno razsipno delovanje občinske uprave nehali odobravati in bomo naslednjič podprli amandmaje, ki bodo zmanjševali stroške gradenj. Predlagateljstvo takih amandmajev je seveda irelevantno.
Od obravnavanih točk na Svetu velja omeniti še precej zanimivo debato v zvezi z neznanimi vojnimi sredstvi, ki se nahajajo v zagrajenem območju tovarne KIK. Mnenja sem, da bo morala občinska uprava narediti več v smeri rešitve tega problema. Odgovori državnih organov v smislu: »Zadevo bomo rešili v najkrajšem možnem času« so neresni in cinični v primerjavi z resnostjo situacije. Kot je bilo mogoče razbrati iz razprave, je odgovornost rešitve na obrambnem ministrstvu. Zato je pač potrebno na tem naslovu »tečnariti« in ne le čakati na neresne odgovore. Škodovalo gotovo ne bo.
Zadnja seja Občinskega sveta, ki je bila sicer spet ena daljših, je bila precej nepomembna v primerjavi z gospodarsko krizo, ki prav počasi prihaja tudi v naše kraje. Mislim, da se je v Sloveniji za sedaj sploh še ne zavedamo. Živimo v pre-
pričanju, da bo šla mimo nas kar tako, spotoma. Ker živimo v globalnem svetu, pa se moramo zavedati, da bodo posledice manjše potrošnje prišle tudi do nas. Lahko sicer mislite, da tako pisanje pač ni primerno za lokalni časopis, pa vendar sem mnenja, da bodo posledice tako hude, da bomo tudi v kamniški občini soočeni s hudimi socialnimi problemi. Verjetno bo pri nastali situaciji pomagala država. Mnenja pa sem, da bo morala priskočiti na pomoč tudi lokalna skupnost, saj bodo prizadeti naši sokrajani. Kako, na kakšen način? Seveda sam nimam čarobnega odgovora, vsekakor pa sem mnenja, da moramo tako občinski svetniki kot tudi občinska uprava začeti resno razmišljati o rešitvi prihajajočih težav. Če bo prišlo do bolj ali manj množičnih odpuščanj, bodo brez dela ostali pošteni in marljivi ljudje, ki bodo zelo težko prišli do novih zaposlitev. Posledice gospodarske krize v naši največji poslovni partnerici Nemčiji so precej hujše, kot so zaenkrat pri nas. Odpuščanje tisočih delavcev iz podjetij s stoletno tradicijo ni danes nič nenavadnega. Pet tedenski prisilni dopusti v času božiča in novega leta prav tako.
Mogoče pa bo Kamnik oaza, ki se jo svetovna gospodarska kriza ne bo prav veliko dotaknila in je moje pisanje samo mala panika.
ROBERT KOKOTEC, SDS Kamnik
Na zadnji seji Občinskega sveta občine Kamnik sta bila na predlog LDS Kamnik sprejeta dva sklepa k točki dnevnega reda - Informacija o stanju v Kemijski industriji Kamnik (KIK), s katerima zahtevamo, da se državni organi aktivno vključijo v reševanje situacije v KIK.
Demitrij Perčič, predsednik svetniške skupine, je opozoril na resnost zadeve in poudaril, da je sedaj čas za takojšnje ukrepanje in da mora župan od pristojnih inšpekcij in drugih državnih organov zahtevati takojšen pregled vseh prostorov in eksplozivnih sredstev, ki se nahajajo v KIK-u ter ugotoviti ali prostori izpolnjujejo pogoje za shranjevanje eksplozivnih in drugih nevarnih snovi, v kakšnem stanju so skladiščena in ali je ustrezno poskrbljeno za varnost zaposle-
nih, občanov in okolja v skladu z veljavnimi predpisi. Od Ministrstva za obrambo in Inšpektorata za obrambo pa zahtevamo seznanitev s časovnim potekom sanacije in odstranjevanja nevarnih sredstev. Dodal je še, da naj obrambno ministrstvo kot naročnik posla takoj izvede vse potrebne ukrepe, ki bodo zagotovili varnost ljudi, premoženja in okolice, in v 30 dneh odstrani svoja sredstva RKBO iz skladišča KIK, saj ta po pridobljenih informacijah ni sposoben izpolniti pogodbene obveznosti, ta sredstva pa po navedbah samega ministrstva predstavljajo resno nevarnost za okolico in ljudi. Od Ministrstva za delo, dmžino in socialne zadeve pa zahtevamo, da ugotovi, ali se spoštuje delovnopravna zakonodaja v podjetju.
BOMO SPREGLEDALI NA OBE OČESI?
Zadnja seja občinskega sveta je bila ena izmed tipičnih sej. Trajala je dobrih osem ur. Opozicija je ves čas opozarjala in koalicija je ves čas vztrajala na predlaganem. Na nek način smo se svetniki že navadili na princip izčrpavanja. Uveljavila se je praksa, da župan uvrsti vse tiste točke,. ki so nekoliko bolj sporne in ki bi utegnile razburkati kamniško javnost, na konec dnevnega reda, ko so svetniki zaradi večurnega sedenja in koncentriranja izčrpani. Tako so te razprave nekvalitetne in prepletene s polno čustvi, kar ni dobro za resno delo občinskega sveta.
Razprava o rebalansu proračuna je bila precej podobna vsem dosedanjim razpravam pri sprejemanju proračuna. Tako, kot vedno, smo tudi tokrat v opoziciji opozorili na nekatere sporne zadeve in ob koncu razprave predlagali določene amandmaje, s katerimi smo želeli prerazporediti sredstva, za katera smo bili prepričani, da ne bodo porabljena do konca proračunskega leta. Odziv s strani koalicije je bil bolj ali manj negativen. Leteli so očitki, češ, vsak svetnik skrbi le za svojo vas, da so amandmaji dobri, vendar niso sistemski. Padale so tudi obljube, da bodo naši predlogi upoštevani pri naslednjem proračunu. V kolikor bi bil človek prvič na seji občinskega sveta, bi tem obljubam še verjel. Resnica pa je, da se podobna zgodba ponavlja znova in znova, tako, da človek izgubi še tisti kanček zaupanja, ki ga ima do trenutne občinske koalicije.
Včasih je resnično težko razumeti županovo koalicijo, kako lahko
nasprotuje predlogu, da bi namenili 40.000 € za pomoč vsem novorojencem v občini Kamnik, težko je tudi razumeti zakaj ne bi 40.000 € namenili za sofinanciranje varstva tistih otrok, ki niso vključeni v vrtce. Na seji občinskega sveta sem javno povedal, v kolikor je problem v tem, da omenjene amandmaje predlaga svetniška skupina NSi, potem naj mi to povedo. Z veseljem bomo predlagateljstvo prepustili županu. Moj cilj je samo, da so stvari realizirane, kdo jih predlaga je zame nepomembno.
Koalicijski svetniki in župan nam večkrat očitajo nekonstruktivnost. Težko me bodo prepričali, da je opozarjanje na nepravilnosti in nejasnosti nekonstruktivnost, nadzor nad oblastjo je vendar temeljna naloga opozicije in prav to počnemo. Prepričan sem, da se mora zaradi kamniške opozicije župan in njegova koalicija pri vodenju občine potruditi bolj, kot bi se, če bi sedeli križem rok, kar pa je dobro za občino Kamnik.
V demokraciji je pravilo večine sveto. Kdor ima večino, ta ima v rokah škarje in platno. Vendar, če tisti, ki striže, gleda le na eno oko, lahko kaj hitro zastriže platno. Da bi bilo »kamniško platno« obrezano čim bolj v smeri razvoja, ne bi bilo nič narobe, če bi župan in njegova koalicija od časa do časa na pogovore o ključni kamniških razvojnih projektih povabila tudi kamniško opozicijo. Tako bi tisti, ki ima škarje v rokah, spregledal na obe očesi.
MATEJ TONIN
Zares nam manjka streha na bazenu
Lepote športa po kamniško
Brane Golubovič je v nadaljevanju povedal, da so razmere v KIK dokaj kaotične. Gre za usodo zaposlenih ter njihov socialni status, neurejena lastniška razmerja, za skladiščenje neznanih eksplozivnih sredstev, za katere nihče ne ve, v kakšnem stanju so in kako se skladiščijo, in za zemljišča velike vrednosti. Vse to je pripeljalo do nevzdržnih razmer, ki ogrožajo varnost zaposlenih, ljudi in okolja. Tudi nesreča s smrtnim izidom ni zbudila pristojnih državnih organov, da začnejo odločno ukrepati. Zato lahko nedelovanje državnih institucij pripelje do nove nesreče, katere obseg je nemogoče predvideti. Na koncu je še povedal, da se mora zadeva KIK s strani inšpekcijskih služb in sodišča začeti prednostno obravnavati s ciljem iskanja rešitev, ki bodo v korist zaposlenih in varnosti.
Ravno zaradi tega je LDS Kamnik predlagala dva dodatna sklepa, ki sta glede na okrnjeno pristojnost Občine pri tej zadevi naravnana na državne organe, od katerih se zahteva konkretna dejanja v določenem času oz. roku. Oba sklepa pa županu v okviru pristojnosti, ki jih ima, nalagata, da takoj ukrepa in izvaja stalni pritisk na vse odgovorne in o tem obvešča občinski svet in javnost.
LDS Kamnik Odnosi z javnostmi
Ne želim se spuščati v analizo uspešnosti posameznih športov v naši občini, ker so po mojem mnenju specifike posameznih športov tako različne, da so primerjave med panogami zelo težko pravične. Kamniški športniki in športnice so po mojem prepričanju uspešni. Se več, če pogledamo športne objekte, ki so jim na voljo, lahko ocenimo, da so zelo uspešni. Zasluge za uspehe kamniških športnic in športnikov gredo njim samim in njihovim trenerjem, družinam, sponzorjem in še bi lahko našteval, skratka posameznicam in posameznikom, ki verjamejo v šport.
Vsem uporabnikom športnih objektov je znano, da je v naši občini športna infrastruktura slaba; če izvzamemo šolske telovadnice in novozgrajeno kegljišče, so vsi ostali objekti v slabem stanju. Kegljišče je edini novozgrajeni športni objekt v naši občini v zadnjih nekaj letih in tudi v tem primeru ne gre za dodatno gradnjo, ampak za nadomestilo kegljišča, ki ga je Kamnik že imel. Staro kegljišče so seveda nadomestila stanovanja in trgovina, kamniško kegljanje je na nov objekt čakalo več let, tako kot na ustrezen
objekt čakajo tekači, plavalci, vaterpolisti, triatlonci, nogometaši... Če bi se športni objekti v naši občini v zadnjih letih gradili z desetino hitrosti gradnje stanovanj in trgovin in če bi v načrtovanje športnih objektov usmerjali toliko energije, kot jo je bilo porabljene za zazidalne načrte po željah investitorjev, bi Kamnik danes verjetno že imel pokrit bazen, atletsko stezo s tartanom, tribuno na nogometnem stadionu itd.
Da večni kamniški odgovor - »ni denarja« - ni pravi, nam
pove že pogled k sosedom. Domžale imajo atletsko stezo s tartanom in tribuno, ki so jo zgradili takrat, ko je najboljši sosed gradil nakupovalni center. (Vemo, kaj se je v Kamniku zgradilo skupaj z nakupovalnim centrom.) Da tudi drugi večni kamniški odgovor - »to zmorejo samo velike občine« - ni pravi, nam pove pogled v Ruše, kjer so v dobrem letu zgradili moderen lep športni objekt, v katerem je 25-metrski bazen, kegljišče, wellness center in fitnes. Ta objekt se nahaja v športnem parku, kjer so še večnamenska zunanja igrišča za mali nogomet, košarko, odbojko
na mivki in msko kegljanje. V občini Ruše živi 7.500 prebivalcev, v Kamniku 27.000, višina proračuna v Rušah za leto 2008 je dobrih 9 mio evrov, v Kamniku dobrih 19 mio evrov, kar pomeni v Rušah 1200 evrov na prebivalca, v Kamniku pa 700 evrov na prebivalca.
Razlika ni v krivičnosti sistema, ampak v sposobnosti pridobivanja dodatnih proračunskih sredstev. Na tem področju občina Ruše prehiti občino Kamnik, saj je takšnih sredstev v proračunu skoraj za 2 mio evrov, v Kamniku pa približno polovica manj. Za pridobivanje sredstev Fundacije za šport in sredstev EU ni dovolj, da se dela na projektih, temveč je treba projekt tudi oddati in graditi v skladu z njim. Ob dosedanji praksi je upanje za kamniški šport morda v tem, da bo kdo izmed potencialnih investitorjev ob nastali situaciji v gradnji športnega objekta videl več dobička kot v gradnji stanovanj. Če tega ne bo, bomo očitno v letu 2009 lahko veseli, če bo atletska steza očiščena plevela in če bo pomožni objekt na bazenu dobil streho. Žal.
SANDI URŠIČ
UNIKATNI PROMETNI REŠITVI V KAMNIKU!
Da imamo v naši občini res dobre prometne rešitve, vsakodnevno spoznavamo vsi udeleženci v prometu. Ampak pričujoči sta res »vrh ledene gore« po svoji izvirnosti!
Komentar sploh ni potreben, pa vendar!
Naša nova pridobitev obnovljena Ljubljanska cesta ima eno majceno napako; v smeri proti mestu pri Mercatorju bi bil bolj potreben odcep za desno proti nakupovalnemu središču in en za vožnjo naravnost, kot pa levi odcep mimo bivše gostilne Bevc v Vegovo ulico, ki je zaprta za promet!
Že to, da se stanovalci Novega trga 11 in sosednje večstanovanjske hiše direktno vključujejo v promet na cesto s štirimi voznimi pasovi, najbrž ni dobra prometna rešitev, da pa je levo od večstanovanjske stavbe množično obiskana pešpot na Stari grad po pol metra širokem prehodu, kjer sta za nameček po sredini postavljena še dva stebra, prekaša marsikaj videnega! Prometni strokovnjaki, prosim zbudite se, preden bodo človeške žrtve!
Tekst in foto: JANEZ BALANTIČ
m
MAMUT, NAŠ NAJVEČJI SOSED, JE KAMNIŠKA DRAGOCENOST!?
Pa ga imamo. Koga? Mamuta vendar. Ne tistega, ki je v pradavnini pred dvajsetimi ali več tisočletji prišel v naše kraje, pač pa takšnega, kakršen naj bi bil tisti, najden v porečju sedanje Nevljice, kjer je bog si ga vedi zakaj za vedno obležal. Njegov čas se je tu končal. Okostje je bilo najdeno marca 1938, ko so kopali temelje za gradnjo mostu čez Nevljico.
Gre za neprecenljivo osteolo-ško najdbo, okostje pa je razstavljeno v razsežnosti njegove velikosti v Naravoslovnem Muzeju v Ljubljani in je veličasten simbol paleozoološke vrednote Kamnika in Slovenije.
Mamut »stanuje« sicer blizu Kamnika, pa vendar toliko daleč, da smo njegovi najbližji sosedje na pomembnost najdišča in samega mamuta preveč pozabili.
Do današnjih dni nobena kamniška oblast ni plemenitila kamniškega turizma z izročilom mamuta. Bomo to storili sedaj? Lahko bi bil maskota Kamnika.
Turistična promocija je preskromna ali pa je sploh ni. Obeležje na kraju najdbe je bilo nekoč postavljeno na pobudo dr. N. Sadnikarja. Nedavno je še stalo tam, vendar zanemarjeno in nekoristno.
Ni presenetljivo, da veliko meščanov in okoličanov premalo ve o našem velikem sosedu, ogromni, nepredstavljivo veliki živali, mamutu, ki je v pradavnini lomastil po naših krajih, maloverjetno, da samo eden. Ugotovitev paleozologov je, da je mamut najmlajši med izumrlimi trobčarji. Okostje je velikih razsežnosti, imeti moraš veliko fantazije, znanja in talenta, da si ustvariš podobo žive živali v vseh življenjskih proporcih zunanjega videza, kako velikanska in gmotna žival je bila v resnici in kakšna je bila njena anatomska gradnja. Izdelava tako velike stvaritve - kipa je bila prepuščena umetniku - kiparju velikih sposobnosti in znanja z različnih področij, ne samo kiparjenja. Moral je biti mizar, kovinar, metalurg, zidar, človek z veliko talentov in domiselno-
sti. Takšen človek je kipar Miha Kač, dovolj močan v svoji sposobnosti, vztrajnosti, zaupanju vase, neomahljiv v svojem delu. Verjame v svoje sposobnosti in vsakega kiparskega dela se loti z vso odgovornostjo, ker ve, da ga bo dobro končal. To trdim, ker ga poznam.
Sam sem mamuta nekajkrat slikal v olju, toda mamuta izdelati kot kip je mnogo, mnogo težje.
V dogovoru z občino Kamnik glede izdelave kipa mamuta z dne 25. maja 2007 piše: Delo bo opravil kipar gospod Miha Kač.
Leto dni je Kač dobesedno garal. Mamuta je izdelal v naravni velikosti. Je mogočen, vdihnil mu je tako pristno podobo, da je skoraj živ. Saj tudi je. Njegove oči je izdelal tako popolno, da gleda za teboj, ko se prestopaš okrog njega.
Ne bo vam žal, pojdite ga pogledat. Stoji na vrtu njegove hiše v Bistričici št. 34 na odru iz debelih smrekovih plohov, na betonskih podstavkih. Nad njim je 5 m visoka kovinsko lesena konstrukcija strehe, pokrita s folijo. Na odru ob mamutu stoji 4 m visok kovinski oder, ki mu je omogočal delo na višini. Sto in stokrat se je moral povzpeti nanj, vendar šele potem, ko je našel, izumil materialne in konstrukcijske rešitve, kako in iz česa izdelati skelet - ogrodje mamuta, kako in iz česa izdelati telo mamuta, mu izoblikovati mišice in anatomski videz, trobec, oklep... Neštetokrat se je moral oddaljiti precej daleč od odra, da je z enim pogledom videl celotnega mamuta, ko je izdeloval in postavljal ogrodje mamuta, ko je ogrodje oblagal s posameznimi ustrezno oblikovanimi deli telesa.
Pri svojem ustvarjalnem delu Miha Kač ni bil samo kipar, bil je tudi zidar, oblikovalec, arhitekt. Ničesar ni smel prezreti v postopkih izdelave. V grobih gabaritih je skulptura počasi dobivala podobo mamuta. Projekt, ki se ga je lotil, nima primere v Sloveniji in v takšni veličini niti ne v Evropi, je mojstrovina in izdelek v pre-
sežnikih. Za dokončno podobo mamuta pa je bilo nujno opraviti še ogromno dragocenega dela, uresničevati idejne zamisli, stare več kot dve leti.
Gospod Kač je leto dni živel in delal izključno za rojevanje mamuta v naravni velikosti. Ta umetniška stvaritev ga je zasvojila in zasužnjila z neskončno velikim, dobesedno garaškim fizičnim de-
lom. Pozno zvečer in ponoči je iskal nove tehnološke rešitve, da bi nastajajoči mamut s spretnostjo njegovih rok končno dobil podobo davno izumrle živali.
Kdor stvaritve ni spremljal med nastajanjem, nima in ne more imeti resnične predstave njene vrednosti, ne razume umetnosti in ne zna ceniti pomena tega veličastnega kipa, dolgega 6 metrov in visokega 4 metre.
To je edinstven unikat, vreden občudovanja, življenjsko delo kiparja Kača.
Mamut v vsej svoji umetniški veličini trdno stoji na delovnem odru in čaka...
Upam, da bo čakal manj časa, kakor na najdbo.
Ko so leta 1938 delavci našli mamutovo okostje misleč, da so štori, so odgovorni možje Kamnika z največjo zavestjo postorili vse za identifikacijo okostja in varno hrambo v muzeju. Kamničani in vsi občani sedaj upravičeno pričakujemo danes in sedaj, da bodo prvi odgovorni v občini po takrat-
nem zgledu tudi postorili, da bo NAŠ NAJVEČJI SOSED kmalu stal na primernem prostoru v Kamniku.
Mamut ima štiri noge in ne dopustimo, da bi odšel drugam. Gospod Kač in mamut sta prejela že veliko ustnih in pisnih priznanj uglednih strokovnjakov. Kip je kombinacija monumentalnih mer, iluzija naravnosti in vtisa živosti živali iz davne preteklosti. Skulptura mamuta je prvovrstna turistična mojstrovina. Gospod Kač je na svojo stvaritev lahko zelo ponosen, zato zasluži za umetniško delo in delo ustrezno nadomestilo.
CENE GRILJC
Veličastni kip" mamuta v naravni velikosti, dolg 6 metrov in visok 4 metre, je edinstven unikat, vreden občudovanja, življenjsko delo kiparja Kača.
KRVODAJALSKI OKTOBER
Darujejo kri, da pomagajo sočloveku
Mesec oktober je bil tudi s strani krvodajalstva za Območno združenje Rdečega križa Kamnik pomemben, predvsem pa aktiven. Izvedli smo tridnevno krvodajalsko akcijo, pri kateri zapletov, takšnih in drugačnih, kar ni hotelo zmanjkati, zanje se ob tej priložnosti krvodajalcem opravičujemo.
Akcija je bila dobro obiskana, v treh dneh je kri darovalo 327 krvodajalcev, mi pa smo jih nekaj povprašali, zakaj so se odločili za ta korak.
Ustavili smo se ob mizi, kjer so krvodajalci izpolnjevali vprašalnik. Videli smo kar nekaj mladih ljudi. Vesna Sovinšek je povedala, da bo kri darovala drugič, prav tako tudi Jure Bele, oba sta se za darovanje odločila, ker s tem storita dobro delo, saj sta prepričana, da s svojo krvjo lahko rešujeta
Tanji Makovec so v laboratoriju odvzeli kri za pregled. Kot nam je povedala, da se ji za darovanje ni bilo težko odločiti, saj je kri darovala že njena mama, vsi pa vemo, da zgledi vlečejo. Ima redko krvno skupino, zato se ji še posebej zdi prav, da na ta način pomaga sočloveku.
življenje. Nato smo se premaknili v laboratorij.
Pri malici krvodajalcev nismo motili, zato smo našo kratko an-
Ivanka Sušnik nam je, medtem, ko so ji merili krvni tlak, povedala, da ji je darovanje krvi kot prostovoljki in aktivistki Rdečega križa'samo po sebi umevno in da se, ob misli, da je s svojo krvjo komu rešila življenje, počuti več kot odlično. Tudi ona bo z darovanjem nadaljevala.
Na predzadnji postaji - odvzemu krvi (zadnja postaja je namreč malica!) smo med stiskanjem pesti zmotili Marjana Homarja, ki je prav tako reden krvodajalec. Pravi, da je krvodajalec postal predvsem zato, ker je bivši poklicni voznik in kot aktiven motorist na cestah videl vse preveč poškodovanih ljudi, ki so verjetno potrebovali kri in so jo, zaradi krvodajalcev, tudi dobili.
keto zaključili z ugotovitvijo, da vsi kri darujejo iz enega samega, preprostega razloga - da pomagajo sočloveku!
Ta misel pa vodi tudi krvodajalce Združenja prostovoljnih krvodajalcev Sekcije Doberdob (zamejski Slovenci iz Italije), ki so nas v soboto, 25. oktobra, ob 20. obletnici našega pobratenja v večjem številu obiskali v Kamniku. Poleg krvodajalcev je bil z njimi tudi župan Doberdoba g. Vižintini, predsednik Združenja g. Jarc, ravnateljica in podravnatelj večstopenjske šole ga. Klanjšček in g. Bertinazzi. Goste so sprejeli predsednik OZ RK Kamnik dr. Breznik, ravnatelj OŠ Stranje g. Jemec, sekretarka in predstavniki naših krvodajalcev. Napotili smo se proti Glavnemu trgu, kjer nas je že pričakoval župan g. Smolnikar. Po uvodnih pozdravih in zapetih pesmih (gostje so imeli s seboj tudi pevski zbor), se je
delegacija obeh strani odpravila na sprejem k županu, ostali pa so si pod vodstvom turistične vodičke ogledali srednjeveško mesto Kamnik. Sprejem je potekal v prijetnem, sproščenem vzdušju, oba župana sta predstavila svoji občini, njune značilnosti in znamenitosti, dotaknila sta se tudi gospodarskega področja, ravnatelji pa so predstavili šolski sistem. Ura in pol je hitro minila, tako za tiste, ki so bili na sprejemu, kot za tiste, ki so si ogledali mesto Kamnik. Nad njim so bili navdušeni in so obljubili, da se bodo vanj še vrnili. Odpravili smo se do Gostilne Repnik, kjer smo si izmenjali listino ob 20. obletnici pobratenja in si obljubili še večje sodelovanje in pogostejše stike tudi v bodoče. Druženje smo nadaljevali s kosilom klepetom, izmenjavo mnenj, izkušenj, pevci so tudi zapeli, tako, da je mimogrede prišla ura odhoda naših gostov.
Ob 20-letnici pobratenja je predsednik Združenja prostovoljnih krvodajalec sekcije Doberdob g. Jarc izročil simbolično darilo predsedniku OZ RK Kamnik dr. Brezniku.
SKANSEN - MUZEJ NA PROSTEM

V letošnjem letu je mimo širše javnosti dokaj tiho šla novica, da se je zaključila zamenjava slamnatih streh na štirih kaščah iz 18. in 19. stoletja v muzeju na prostem oz. etnografskem parku kašč iz Tuhinjske doline na travniku pri Muzeju Zaprice. Muzej na prostem je posledica delovanja etnologinje Majde Fister, ki je v letih 1968 do 1973 s strokovno pomočjo Zavoda za varstvo kulturne dediščine odkupila in iz Tuhinjske doline prenesla na plato pred muzejem štiri kašče, sušilnico in vodnjak.
Streha na prvi kašči iz leta 1793 je bila zamenjana že v letu 2006, za ostale tri pa so se sredstva v občinskem proračunu našla letos. V letu 2007 je bila obnovljena tudi skodlasta streha na vodnjaku. Naslednje leto pa bo na vrsto prišla streha na Budnarjevi hiši. '
Poleg kašč, v katerih so kmetje shranjevali življenjsko pomembne pridelke, orodje, obleko, domače obrtne izdelke, volno in seno, so v skansenu še sušilnica in drobilka za sadje ter vodnjak. Marsikatera tuhinjska kašča je bila tudi podkletena, tam se je skrival ovčji hlev ali letna klet za poljske pridelke.
Kašče, ki so posebna oblika kmečkega stavbarstva, imajo izjemno kulturno-zgodovinsko ter turistično in pedagoško vrednost, zato je še toliko bolj pomembno, da je v sodelovanju med Muzejem in Občino prišlo do zamenjave dotrajanih slamnatih streh. Soočiti smo se morali s težavo, kako prekriti kašče s slamo, saj je to v zadnjih desetletjih dokaj redek posel. Težko je najti ljudi, ki bi to delo še znali opravljati, še težje pa poiskati material - ržene slame je zaradi strojne žanje vedno manj.
Zato je Medobčinski muzej Zaprice preko svojih strokovnih povezav našel obrtnika Antona Golnarja iz Sovjaka pri Svetem Juriju ob Ščavnici, ki združuje oboje - znanje in potreben material. Gospod Golnar in njegov sin skrbita za precej slamnatih streh na Štajerskem, Dolenjskem in tudi na avstrijskem Štajerskem, odslej pa tudi za slamnate strehe kašč na Zapricah.
Zadovoljen sem, da je pri tem projektu ponovno prišlo do sodelovanja med Občino in Muzejem v obliki delitve nalog in sprejemanja odločitev. Občina je pokazala interes in nato zagotovila potrebna sredstva, muzej pa je kot dober gospodar podal pobudo za zamenjavo ter s svojim znanjem in povezavami v strokovnih krogih pomagal k realizaciji pobude.
Muzej na prostem je obenem tudi prostor, ki je odprt in stalno dostopen obiskovalcem in sprehajalcem. Žal je med njimi tudi nekaj takih, ki se pripeljejo z avtomobili čisto do kašč in tako uničujejo ne samo površino travnika, ampak tudi škodujejo kulturni dediščini. Prav zaradi zaščite obnovljene kulturne dediščine bo potrebno omejiti promet na gozdni poti in v soglasju s spomeniškim varstvom postaviti primerno ograjo, ki bi hkrati ščitila dediščino in omogočala dostop obiskovalcem.
Na koncu je potrebno zapisati, da Muzej v sodelovanju z Občino s svojimi različnimi vsebinami skrbi, da Grad Zaprice in njegova okolica živita ter s svojo strokovnostjo promovira in ščiti našo kulturno dediščino, ki je eden od kamenčkov v mozaiku slovenske identitete. Zato trdno verjamem, da bo občini Kamnik kljub denacionalizacijskemu zahtevku z argumenti uspelo zadržati grad z okolico v javni lasti.
Za pomoč pri pisanju tega članka se zahvaljujem Medobčinskemu muzeju Zaprice in njegovi direktorici mag. Zori Torkar.
BRANE GOLUBOVIČ, PODŽUPAN OBČINE KAMNIK
Komedija »GUGALNIK« v Mekinjah
Po veseloigri »Zakonci stavkajo« in drugih, ki sojih člani dramske skupine Športno kulturnega društva Mekinje uprizorili v zadnjih nekaj letih, je bila v petek, 24. oktobra, na sporedu nova komedija. Mekinjčani so celo leto pripravljali uprizoritev komedije GUGALNIK avtorja Novaka Novaka. Prva uprizoritev in njeni ponovitvi v soboto in nedeljo so v Športno kulturni dom v Mekinje (trenutno poteka obnova fasade) privabile preko 400 komedije željnih gledalcev.
Nova mekinjska komedija se odvija v osemdesetih letih prejšnjega stoletja v beograjskem stanovanju. Glede na naslov veseloigre bi opazovalec pomislil, da je predstava dokaj umirjena, vendar se v nekaj manj kot dveh urah na odru zvrsti vrsto komičnih prizorov, ki nasmejejo še tako zahtevnega gledalca.
Režiserka Andreja Humar Gruden je s priredbo poskrbela, da je igra kljub nekoliko modernejšemu dogajanju ostala pristna in komična. Za to so poleg režiserke in vodje dramske skupine Sonje Bernot poskrbeli vsi igralci, ki so kljub polni zaposlenosti na svojih poklicnih področjih znova dokazali, da se bogata tradicija dramskega ustvarjanja v naših koncih nadaljuje, še več - iz leta v leto se nadgrajuje.
Vsaka igra, čeprav je komedija, je resno delo. Od sodelujočih poleg veselja in dobre volje zahteva tudi napor in odrekanje. Vsi člani Dramske skupine, ki sodelujejo pri dogajanju in ustvarjanju v okviru Športno kulturnega društva Mekinje, sp predani delu in ustvarjanju za gledalce iz Mekinj in širše okolice. Želimo si namreč, da bi našo predstavo odigrali v vsakem kulturnem domu v občini in se tako v naslednjih mesecih približali vsem občanom občine Kamnik. Za sodelovanje in pomoč se zahvaljujemo podjetjem, Občini Kamnik, prijateljem in vsem ostalim, ki so kakorkoli pripomogli, da se gledališka tradicija v Mekinjah nadaljuje.
Za ŠKDM Matej Slapar
PODOKNICA ZA VELEPOSLANIKA
Pred kratkim so se z gostovanja v Londonu vrnili pevci Prvega slovenskega pevskega društva LIRA iz Kamnika, ki so se 18. oktobra, po štirih letih že drugič kot prvi evropski kontinentalni zbor, udeležili festivala THE LONDON WELSH FESTIVAL OF MALE CHOIRS v znameniti koncertni dvorani Royal Albert Hall.
Organizator festivala je The Anglije, Irske in Škotske so na London Welsh Male Voice Choir festivalu nastopili še moški zbo-(na vabilo Lire je leta 2006 go- ri iz: Hong Konga, Avstralije, stoval v Sloveniji). Poleg omenje- Nove Zelandije, ZDA in LIRA nega zbora in devetih zborov iz iz Slovenije. Veličasten zbor je
vodil dirigent James Haydn ob spremljavi vrhunskih glasbenikov Cory Banda ter ob klavirski spremljavi Annabel Thwaite in Jeffreya Hovvarda na orglah (10.000 piščali!). V programu sta nastopila tudi priznana operna pevca, solista Gwyn Hughes Jones (tenor) in Gwawr Edvvards (sopran). Nastop na tem festivalu je nekaj posebnega, nepozabnega
VELEPOSLANIK MIROŠIČ O »LIRI« IN OBISKU BRITANSKE KRALJICE
Letošnji nastop URE v Royal Albert Hall v Londonu je iz kraljevske lože spremljal tudi Iztok Mirošič, slovenski veleposlanik v Londonu, ki je med drugim povedal, da je opazil največji aplavz prav ob najavi zbora iz Slovenije. Prosila sem ga za kratek pogovor in ga vprašala, kako so se pred šti-
v celoti spremljali od blizu. Kaj njen obisk pomeni za Slovenijo in kako gledate nanj Vi, kot slovenski veleposlanik v Londonu?
»Vsa štiri leta sem se kot slovenski veleposlanik v Londonu trudil za ta obisk. Državniški obisk britanske kraljice Elizabete II. je veliko priznanje za Slovenijo in
Zdravljica na veleposlaništvu v Londonu.
rimi leti med njim in LIRO stkale prijateljske vezi?
»Ko sem 20. oktobra 2004 odhajal na novo službeno dolžnost veleposlanika v Londonu, sem na letališču Brnik opazil skupino ljudi, ki je potovala z istim letalom. Na letališču smo se razšli, toda sledilo je presenečenje - ista skupina ljudi, pozneje sem izvedel, da je to zbor LIRA iz Kamnika, mi je pred slovenskim veleposlaništvom zapela slovensko podoknico. Sprejel sem jih, zapeli so Zdravljico in še nekaj slovenskih pesmi. To je bil zelo prijeten in tudi čustven začetek mojega prvega delovnega dne v Londonu. Povabili so me na koncert v Royal Albert Hall. Vabilo sem seveda sprejel. Od takrat sem s posamezniki ohranjal kontakte in - kakšna simbolika - ko po štirih letih odhajam iz Londona, spet pride LIRA v London, mi zapoje podoknico, grem jih poslušat na festival in domov se, dva dni pred državniškim obiskom britanske kraljice Elizabete II., vračamo z istim letalom!«
Zagotovo je tudi Vaša zasluga, daje britanska kraljica Elizabeta II. obiskala Slovenijo. Med prvimi ste jo sprejeli na Brniku in njen obisk
nosi pomembno sporočilo - to je priznanje Velike Britanije, da je Slovenija uspešna država, ki ji je vredno slediti. Obisk kraljice je potrdilo, da so med državama odlični bilateralni odnosi. Nekatere države na tak obisk čakajo dolga leta, nam pa je uspelo zelo hitro. Opazil pa sem, da so se morda v Sloveniji preveč ukvarjali s protokolarnimi vidiki obiska, kot pa s sporočilom državniškega obiska. Naj povem, da so najbolj strogi protokoli zelo sproščeni in pri nas je bilo vse v najlepšem redu.
Večje, pomembnejše sporočilo je, da so udeleženci sproščeni in pri nas se je kraljica dobro počutila. Zame, kot veleposlanika, je bil državniški obisk kraljice Elizabete II. v Sloveniji vrhunec mojega prizadevanja in dela v Veliki Britaniji.«
Štiri leta ste bili veleposlanik RS v Londonu. Kaj je pravzaprav delo veleposlanika?
»Veleposlanik ali ambasador je najvišji diplomatski predstavnik slovenske države v drugi državi, v mojem primeru v Veliki Britaniji, ki tudi vodi veleposlaništvo. Veleposlanika imenuje predsednik države in ima omejen mandat. Skrbi za stike, tudi politične, z vlado in ministrstvi, predstavlja šefa države pri šefu države gostiteljice.
Med drugim sem sodeloval pri pripravi prvega obiska podpredsednika britanske vlade v Sloveniji, prav tako pri prvem uradnem obisku predsednika vlade Janeza Janše s sprejemom pri kraljici in predsednika države Danila Turka v Veliki Britaniji pri britanskem prvem ministru. Slovenijo je lani obiskal tudi Vojvoda Yorški Princ Andrevv v vlogi posebnega trgovinskega predstavnika. Ponosen sem na državniški obisk britanske kraljice v Sloveniji. Veliko sem delal predvsem na področju gospodarstva, pomagal sem slovenskim podjetjem pri prodoru na britansko tržišče in v tem času se je zelo povečala blagovna in storitvena menjava. V sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo se je povečalo število britanskih turistov v Sloveniji. Izjemno pomembna je kultura, kulturna promocija. Veleposlaništvo je
| ZNIŽANJE CEN I
| ZA PŠENICO, KORUZO,	j
1 JEČMEN, REPIČNE TROPINE I
j Jabolka za ozimnico in prešanje j
I	VSE ZA KOLINE	I
! AGROPROMET CERKLJE !
[ Ul. 4. okt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40 J
Veleposlanik Iztok Mirošič v pogovoru z Lirinim dirigentom prof. dr. Andrejem Missonom.
organiziralo številne kulturne dogodke, na veleposlaništvu je bila promocija slovenskih vinarjev, različne razstave. Že prej sem 12 let izjemno intenzivno deloval v zunanji politiki,v zadnjih štirih letih sem si pridobil zelo veliko prijateljev v Londo-■ ~| nu. Veleposlaništvo v Londonu ! je pravzaprav dom Slovencev v Veliki Britaniji. Veliko sloven-I skih skupin (šolske skupine, j kulturniki,...) in posameznikov (gospodarstvenikov, umetni-I kov, politikov,..) sem sprejel, seveda ne vseh in si prizadeval za kar najboljšo predstavitev in promocijo Slovenije v Veliki Britaniji.«
LIRA je veleposlaniku Iztoku Mirošiču v zahvalo za sprčjem na veleposlaništvu podarila Kamniški zbornik 2008. Njegov mandat v Londonu se izteka. Kot diplomatu in še posebej kot našemu kamniškemu sosedu mu želimo vse dobro!
ZASEBNA ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA dr. Jagoda Strehovec
Potočnikova 15, Domžale, tel j 7212-990
Delovni čas: ponedeljek, sreda, četrtek 13h-18h, torek, petek

Pogled na 800 pevcev, razvrščenih po glasovih, in orkester v znameniti koncertni dvorani Royal Albert Hall v Londonu. Pevci LIRE so na levi v predzadnji vrsti in na desni strani v zadnji vrsti (levo od orgel).
lišmmMv: :r-	'
"4T* st , n
•V, v v *’-v’ ••

. , *-“» ■<* 6 i .	j - „
Jul k LM SP*

s$ Ilir B
tu vu mmv

in zagotovo ostane v spominu nastopajočih, pa tudi poslušalcev. Veličasten je bil že samo pogled na več kot 800 pevcev z vsega sveta, toda ko so se ob spremljavi orgel in Cory Banda oglasili še ubrani glasovi, je glasbeni užitek dosegel vrhunec, kar je dokazal aplavz šesttisočglave množice zadovoljnih poslušalcev. Za nastop so se morali zbori naučiti 18 pesmi v angleškem in valižanskem jeziku, kar vsaj za LIRO ni bilo lahko, a je bil s pohvalo organizatorjev in zadovoljstvom maestra prof. dr. Andreja Missona po uspešnem nastopu ves trud poplačan!
Poleg omenjenega nastopa je LIRA imela v Londonu še koncert v cerkvi sv. Andreja, ki ga je s pomočjo slovenskega veleposlaništva organiziralo društvo British Slovenc Society, kjer je v petek, 17. oktobra zvečer, pod vodstvom prof. dr. Andreja Missona, zazvenela lepa slovenska pesem. Za presenečenje poslušalcev je poskrbela klapa Mali grad, ki je
sodelovala v programu z dalmatinskimi klapskimi melodijami. Program je tenkočutno (tako v angleščini kot v slovenščini) povezala Barbara Božič. Poslušalci so bili navdušeni in ganjeni, kar so iskreno povedali na druženju po koncertu.
Nastopajočim se je na poseben način zahvalila angleška glasbenica Shirley Roden, saj je Jožetu Prezlju, predsedniku LIRE, podarila knjigo o Sloveniji, ki jo je sama napisala, v njej pa so fotografije slovenskega fotografa Bogdana Kladnika.
LIRA se je zadovoljna vrnila domov. V petih dneh smo si kar dobro ogledali londonske znamenitosti, obiskali smo tudi Windsor - kraljica je bila takrat še doma, potem pa je prišla za nami v Slovenijo! Za njen obisk ima veliko zaslug tudi veleposlanik Iztok Mirošič, ki jo je ob njenem prihodu tudi med prvimi pozdravil na Brniku.
Slovenska pesem združila angleški srci...
Zadovoljstvo nad dobro opravljenim nastopom se je s pesmijo nadaljevalo tudi v podzemni železnici, kjer je bil tudi mlad angleški par. Mladenič je pozorno prisluhnil. Vprašal je, če smo Rusi in o čem poje pesem, Barbara mu je razložila, da pevci prihajajo iz Slovenije, da pesem poje o veliki ljubezni, ki traja do konca življenja. Fant je pogledal svoje dekle in jo v tistem trenutku - zasnubil! Šokirana je komaj dojela, da misli resno. Šele ko ji je zatrdil, da je to najprimernejši trenutek za to, saj jo je na metroju tudi spoznal, je ganjena pristala, LIRAŠI pa so jima še enkrat zapeli. Si upa kdo reči, da slovenska pesem ni nekaj posebnega?
Tekst: MARINKA MOŠNIK, foto: A. HANČIČ, M. MOŠNIK
Cantemus gostoval na Mokranjčevih dnevih v Srbiji
Mešani pevski zbor Cantemus predhodnega. A se v Srbiji zave-Kamnik je od 11. do 13. septem- dajo, da je ime Stevana Stojanovi-bra gostoval na 43. Mokranjčevih ča Mokranjca potrebno zaščititi dnevih, ki so potekali v srbskem kot se za državo spodobi, saj gre Negotinu. Gre za enega najpo- za ime, na katerem temelji kul-membnejših festivalov v Srbiji, ki turna identiteta in osnove srbske poteka v rojstnem kraju Stevana kulture. Na festivalu, ki v Srbiji Stojanoviča Mokranjca, največje- uživa velik ugled, udeležujejo se ga srbskega skladatelja. Za zbor je	ga vrhunski pevski sestavi iz šte-
bila udeležba na festivalu pose- vilnih držav, je letos sodelovalo ben izziv, saj nas pot le redkokdaj	10 zborov. Sodelujoči zbori smo
zanese v države bivše Jugoslavije, sodelovali na otvoritveni sloves-v Srbiji pa zbor v tridesetletnem nosti 43. Mokranjčevih dnevov
Cantemusa so sodelovali še zbor »Rondo Histriae« s Hrvaške, zbor »Kočo Racin« iz Makedonije ter zbor »Iuventus cantat« iz Srbije. Poleg obvezne skladbe - Mokranj-čev XI. Rukovet z naslovom »Pesmi iz stare Srbije« je vsak zbor izvedel še tri skladbe po svoji izbiri.
Na festivalu smo se odlično predstavili, po mnenju poslušalcev - poznavalcev najbolje od vseh, kljub ne preveč naklo-
delovanju še ni gostoval. Žal se turneje zborovodja Matjaž Šček zaradi bolezni ni mogel udeležiti, zato smo nastopili pod vodstvom korepetitorke Marjete Naglič, ki je na svoja pleča prevzela težko delo.
Takoj po prihodu v Negotin, ki se nahaja na tromeji med Bolgarijo, Romunijo in Srbijo, so nas sprejeli organizatorji z direktorico festivala Dragano Kneževič, ki je izjavila, da je organizacija festivala vsako leto težja in zahtevnejša, saj je cilj »prekositi«
ter izvedli XI. Rukovet - Iz moje domovine »Hajduk Veljko«. Slovesnost, ki je potekala pred Mo-kranjčevo rojstno hišo, je odprl minister za kulturo, podeljene so bile najvišje nagrade za dosežke na kulturnem področju, dogodek pa je v celoti prenašala srbska televizija.
Vrhunec Mokranjčevih dni je predstavljala večerna prireditev z naslovom »Natpevanje«, ki ima tudi status tekmovanja in v katerem so sodelovali zbori iz držav bivše Jugoslavije. Poleg
njeni komisiji. Vseeno smo bili s svojim nastopom zadovoljni, saj smo dali vse od sebe in kar je najpomembneje, na odru smo uživali. Po tekmovanju smo vsi sodelujoči zbori preživeli enkraten večer ob odlični glasbi, niso pa manjkali tudi značilni srbski »trubači«. Srbska izkušnja je bila za nas tudi po pevski plati izredna, saj Mokranjac kot skladatelj le redko zaide v program slovenskih zborov.
CILKA PLEVEL

ZANIMIVOSTI
6. november 2008	9
Kamniški OBČAN
| PESTRA IZBIRA JESENSKIH ŽENSKIH 1 OBLAČIL IN MODNIH DODATKOV
*	MAJICE OD 9.90 €
^ • PULIJI IN PULOVERJI OD 1 2,90 €
*	MODNE VOLNENE JAKNE IN PLAŠČI OD 49 €
*	HLAČE OD 22,90 €
TUNIKE, JOPICE, TOPI, KRILA ...
TUHINJSKI ŠPORTNIKI V PREKMURJU
Članice in člani Športnega društva Tuhinj so se v soboto, 18. oktobra, odpravili na izlet v Prekmurje in Prlekijo. Na poti so obiskali različne turistične kraje in se srečali z njihovimi zanimivostmi. Izletniki so se že v jutranjih urah v Ormožu podprli s cigansko malico, nato pa se po vinski cesti popeljali do priznane kleti Malek, kjer so degustirali odlična vina ormoškega vinorodnega okoliša. Pot so nadaljevali do Ljutomera in si ogledali manjšo muzejsko
zbirko motorjev Johana - Janeza Pucha. Ko se je dan prevesil v popoldne, so prečkali reko Muro z njenimi rokavi in v Ižakovcih obiskali otok ljubezni ter si ogledali prikaz in predstavitev bujraške malice (kruh se popeče na ognju, podrgne s česnom in namaže z zaseko). Za zaključek izleta so se udeleženci ustavili še v priznani gostilni na pozno kosilo in prijetno zabavo.
CVETKA SLAPNIK
MEŠANI PEVSKI ZBOR PGD ŠMARCA NA SREČANJU GASILSKIH PEVSKIH ZBOROV
GASILCI ZNAJO TUDI PETI
V soboto, 11. oktobra, je v Sveti Trojici pri Lenartu, mladi občini sredi Slovenskih goric, potekalo 24. srečanje gasilskih pevskih zborov iz vse Slovenije. Zbralo se je štirinajst zborov gasilk in gasilcev z ljubeznijo do petja, med katerimi prevladujejo moški. Da pa gasilstvo ni zgolj moška domena, dokazujeta še dva ženska in dva mešana pevska zbora. Tokrat smo se srečanja prvič udeležili tudi pevke in pevci gasilskega zbora PGD Šmarca z zborovodkinjo Veroniko Šarec. Prireditev se je začela s slovesno parado od gasilskega doma do dvorane tamkajšnje nove osnovne šole, kjer se je nato vsak zbor predstavil z eno pesmijo. Vrhunec večera sta bila nastopa združenega ženskega in združenega moškega pevskega zbora, pesmi Slovenec sem, Oj Triglav, moj dom, Popotnik ter Gasilska himna iz več sto gasilskih grl so veličastno zazvenele in zatresle vse prizorišče.
Prostovoljna gasilska dejavnost ima v Sveti Trojici prav posebno mesto, saj tam delujejo kar tri prostovoljna gasilska društva, najstarejše PGD Sv. Trojica, PGD Osek in PGD Gočova, ki so se, kot mnoga društva po Sloveniji, še posebej izkazala ob odpravljanju posledic neurij, ki so letošnje poletje divjala skozi njihove kraje.
Sončen dan smo izkoristili še za sprehod ob jezeru in ogled prelepe baročne cerkve sv. Trojice s tremi zvoniki in frančiškanskim samostanom na gričku nad naseljem, katere po-
■ /r: j■ ji
sebno bogastvo so ene naj večjih orgel slovenskih cerkva, ki smo jih imeli čast slišati in z njimi tudi zapeti. Srečanje se je v sproščenem vzdušju nadaljevalo tudi po koncertu, gostitelji so s svojo
gostoljubnostjo, preprostostjo in prijaznostjo poskrbeli, da smo se vsi dobro počutili, navezali nova poznanstva in združili glasove še v marsikateri pesmi.
HELENA SPRUK
Priložnost 24. srečanja gasilskih pevskih zborov iz vse Slovenije smo izkoristili tudi za ogled prelepe baročne cerkve sv. Trojice s tremi zvoniki in frančiškanskim samostanom na gričku nad naseljem, katere posebno bogastvo so ene največjih orgel slovenskih cerkva, ki smo jih imeli čast slišati in z njimi tudi zapeti.
|M\vyN
Trgovina z žensko in otroško
na Glavnem trgu 8, v Kamniku (nasproti kavarne Veronika), teL:

Obiščite nas od ponedeljka do petka med 8. in 19. uro, ob sobotah med 8. in 12. uro!
HIMNA I.
V Planinskem društvu Eta zares prav luštno je, saj tam so vsa dekleta zaljubljena v gore.
Veseli fantje ’z Ete smo zvedeli za to, s seboj so nas vzela, oh, kako je fletno b’lo.
Prehodili smo planine, osvojili vse vrhe, na poti v dolino je vriskalo srce.
Planinskem ’ društvu Eta zato bom zvest ostal, bom hodil še v planine, vrhe bom vse obral.
Marjan Rak
MARJAN RAK IN NJEGOVE PESMI
S harmoniko, pesmijo, izvirnimi skladbami in nasmejanim obrazom nam polepša dan
Na nedavnem srečanju krajanov Brezij je stekel pogovor tudi z zanimivim Brezjanom Marjanom Rakom, daleč naokrog znanim lovcem, godcem, planincem in nasploh zaljubljencem v naravo in vse tisto, kar življenju daje vrednost in lepoto. Letos je izdal pesniško zbirko PESMI ZA PLANINCE, njeno naslovnico krasi risba s planinskim motivom kamniške ljudske umetnice Kati Turk, spremno besedo je pripravil Ivan Sivec - Peresnik, lektura in korektura je delo Sonje Sivec - MetPce.
Marjan Rak se je rodil 18. februarja 1941 na Brezjah nad Kamnikom, kjer zdaj z ženo Anico uživata lepote zrelih let in upokojitve. Oba sta bila več let zaposlena v ETA Kamnik in bila, tako kot sta še danes, zelo aktivna tudi v planinski sekciji Kumarce.
Marjan Rak, po planinsko imenovan Gams I., kot lovec deluje od leta 1968 v LD Kamnik. Je skrben ljubitelj narave in živali, ponosen je tudi na več kot dvesto trofej, med njimi še posebej na trofejo kapitalnega kozoroga iz Kazahstana in na štirinajst trofej, ki jih je prinesel z lova v Namibiji. Zelo rad je med ljudmi in večkrat ga srečamo tudi v lovski koči v Palovčah, kjer članom zelene bratovščine rad zaigra na harmoniko, na katero je začel igrati pri devetih letih. Prvo znanje je dobil pri vaškem muzikantu Bevškovemu Matevžu, potem pa je pri dvanajstih letih prenehal z igranjem. Pri sedemindvajsetih letih se je kot glasbeni samouk znova lotil igranja, izpopolnjeval se je tudi v glasbeni šoli Robija Stoparja.
Kot vnet lovec in pohodnik se je leta 1990 pridružil Etini planinski sekciji Kumarce, katero je kmalu po prvih pohodih razveseljeval s svojim veselim mehom. Število skladb, ki jih je izvabljal iz harmonike, je raslo s pohoda do pohoda. Iz nekaj deset skladb je v sedemnajstih letih, kolikor ta sekcija obstaja, naraslo na nekaj sto. Planinci planinske sekcije Kumarce imajo navado, da po večurnem planinskem pohodu zavijejo na kosilo v bližnjo planinsko kočo, gostišče ali na kmečki turizem, kjer se razvije živahno rajanje s plesom in prepevanjem. Marjanovi planinski prijatelji imajo v lepem spominu več kot sto petdeset tovrstnih zaključkov pohodov, med njimi je tudi slovenska planinska transverzala, osvojili pa so tudi nekaj vrhov v Italiji, Avstriji in na Hrvaškem. Največ zaslug pri izbiri pohodniških poti ima poglavar Encijan, za organizacijski in družabni del pa s svojo izvirnostjo in duhovitostjo poskrbijo drugi planinci.
Marjan oziroma Gams I. skoraj sedemnajst let za planince in druge najbližje sklada izvirne skladbe, ki mu spontano privrejo iz srca. Zanje je napisal tako besedila kot melodije, pesmice pa so namenjene planinskim slavljencem ob okroglih obletnicah. Teh je več kot štirideset in so objavljene na začetku pesmarice, Marjan pa jih je tudi posnel na dve zgoščenki. V knjižici je dodal še narodne in ponarodele pesmi, ki jih na srečanjih s svojimi planinskimi prijatelji prepeva in spremlja na harmoniki.
Marjanov planinski prijatelj Ivan Sivec - Peresnik je v spremni besedi med drugim zapisal: »Pri Marjanovih avtorskih skladbah je treba poudariti, da je vsaka pesem napisana s posebno ljubeznijo in prijateljsko naklonjenostjo, kar zmore samo pravi pristni ljudski godec, kar je Marjan od vsega začetka igranja. Zato je vsaka pesem poseben cvet v našem planinskem raju. Za vse pesmi smo mu iz srca hvaležni in se mu zanje tudi javno zahvaljujemo. Vsa naša praznovanja in naši zaključki pohodov so bili prav zaradi Marjanovih pesmi in igranja nepozabna doživetja, ki so nam polepšala veliko planinskih dni. Njegova harmonika, glas, nasmejan obraz in izvirne skladbe so lepota, ki živi vse dni v naših srcih.«
Od leta 2000 Marjan kot harmonikar sodeluje tudi v Klubu harmonikarjev Stopar, od samega začetka pa tudi v Klubu prijateljev harmonikarjev Godič. Vesel je, da po njegovi glasbeni poti stopata tudi sin Matej in vnuk Rok, sin Boštjan pa je tudi velik ljubitelj narave. Od leta 2004 se na Brezjah vsako leto odvija Breško srečanje vaščanov in Marjan je posvetil eno od pesmi breškim harmonikarjem. Pesem, ki je ena najlepših Marjanovih skladb, namenjena - kot rad poudari - Brezjam, raju na zemlji, je postala Breška himna. Ustvaril pa je tudi kar dve himni za Kumarce.
VERA MEJAČ
Pogledi članov slovenske delegacije na delo v Odboru regij EU
Odbor regij EU je posvetovalno telo. Komisija EU in svet EU sta se pri ustvarjanju novih predlogov dolžna posvetovati z odborom regij, v katerem je 344 predstavnikov lokalnih skupnosti. Mnenja odbora sicer nista dolžna upoštevati, a kljub temu ima odbor močan glas lokalne in regionalne ravni, ki izraža interese lokalnih skupnosti.
Med junijskem zasedanjem odbora regij EU v Bruslju smo za mnenje o vlogi in delu sedemčlanske slovenske delegacije v tem telesu EU povprašali nekaj njenih članov. Želeli smo kratko oceno dosedanjega dela Odbora, njihov pogled na predlog Lizbonske pogodbe, ki naj bi Odboru regij dodelila pravico
do pritožbe zaradi nespoštovanja načela subsidiarnosti, metode dela delegacije, sodelovanje z drugimi delegacijami in strokovno podporo delu delegacije.
Našemu povabilu so se prijazno odzvali Irena Majcen, vodja delegacije in županja občine Slovenska Bistrica, Tone Smolnikar, župan občine Kamnik, Jasmina Vidmar, svetnica Mestne občine Maribor, in Siniša Germovšek, svetnik občine Bovec, ki v delegaciji deluje kot nadomestni član.
Irena Majcen je povedala, da se je slovenska delegacija izpopolnila konec lanskega leta, ker sta po lokalnih volitvah 2006 v delegaciji ostala samo dva člana. Delo poteka preko komisij, ki oblikujejo mnenja odbora regij. Mnenja odbora regij so za komisijo in Svet EU pomembna, saj se tri četrtine evropske zakonodaje nanaša na lokalno in regionalno raven. Kot je dejala, zelo pogreša stalnega predstavnika naše delegacije pri odboru regij, ki bi tehnično sledil vsem postopkom. Po dogovoru s službo vlade za lokalno samoupravo naj bi do konca leta to težavo rešili.
Delegati pa delujejo tudi znotraj političnih strank. V času predsedovanja Slovenije EU so gostili kar nekaj dogodkov OR, kar je slovenski delegaciji prineslo tudi boljšo prepoznavnost in sodelovanje z drugimi delegacijami.
Priprava in vložitev amandmajev zahteva dobro poznavanje
vsebine in sodelovanje z ostalimi delegacijami, da je amandma tudi potrjen. »Za našo delegacijo bo veliko pomenilo, če bo kateri od članov dobil nalogo pripraviti mnenje in bo poročevalec,« pravi Majcnova.
Tone Smolnikar poudarja, da je delo Odbora regij še premalo prepoznavno. Zadnja leta je na zasedanjih vse več komisarjev in sodelavcev komisije, ki predstavljajo posamezna vsebinska vprašanja in tudi prisluhnejo članom odbora regij. Res pa je, da člani slovenske delegacije pogrešajo sodelovanje s slovenskimi poslanci v evropskem parlamentu.
Novi predsednik Odbora regij Luc Van den Brande, ki je to vlo-
go prevzel letos spomladi, je ponovno opozoril na nujno krepitev vloge odbora in še posebej na naloge, ki jih imajo člani odbora v svojih sredinah. Dejal je, da mora to postati gibanje, ki predvsem z obravnavo življenjskih in v okolje zasidranih problemov, hitreje razrešuje regionalne interese.
Pred plenarnimi zasedanji odbora, ki jih je vsako leto pet, se delegacija sestane s predstavniki vlade, ki pripravijo stališča o obravnavanih vprašanjih v Odboru. Seveda pa je to le pogled in stališče vlade, ki pa lahko ni identično z razmišljanjem članov delegacije, saj ob številnih problemih na lokalni ravni vidijo drugačne usmeritve.
Glede načina in metod dela Odbora je Smolnikar povedal, da v njem deluje sedem delovnih skupin za različna področja, v katerih člani slovenske delegacije sodelujejo na podlagi lastnih opredelitev oziroma strankarskih pripadnosti v politične skupine. Prepričan je, da je neformalno srečevanje članov delegacij iz različnih držav prav tako pomembno, izmenjava izkušenj na takšnih srečanjih pa je pogosto tudi podlaga za poznejša glasovanja. Slovenska delegacija si že nekaj časa prizadeva, da bi dobila stalnega sodelavca, ki bi na sedežu v Bruslju skrbel za koordinacijo in vsebinsko z drugimi koordinatorji pomagal delegaciji pri odločitvah.
Jasmina Vidmar sicer pravi, da je po dobrega pol leta, odkar je članica odbora regij, težko korektno soditi o delu tega organa, vendar je v tem času spoznala, da se odbor regij EU redno in natančno odziva na vse tiste zakonodajne predloge koniisjje, ki se kakorkoli tičejo življenja regij in občin. Vloga in pomen odbora regij naj bi se z Lizbonsko pogodbo okrepila. Lokalne in regionalne skupnosti v državah članicah EU na podlagi zakonov lahko omejujejo poseganje centralnih oblasti v zakonsko določene ali predlagane naloge regiji ali lokalnih skupnosti. Zato je razumljivo pričakovanje, da se tudi na ravni institucij EU vzpostavijo instrumenti za večji vpliv regij in lokalnih skupnosti na vse tiste zakone, ki določajo pristojnosti in delovanje teh. V tem smislu se vloga Odbora regij iz posvetovalnega organa komisije ali parlamenta spreminja v vlogo nadzornika in zastopnika interesov regij in lokalnih skupnosti.
Glede dela slovenske delegacije v odboru regij Vidmarjeva opozarja, da bi morala država poleg financiranja delovanja delegacije poskrbeti tudi za ostale pogoje, ki bi delegaciji omogočili učinkovitejše delovanje. Predvsem bi morala delegacija imeti v Bruslju vsaj enega predstavnika, kot jih imajo vse druge asociacije regij ali lokalnih skupnosti. Za aktivno delovanje so namreč potrebne informacije, poznavanje postopkov, vključenost v procese odločanja, lobiranja in podobno, česar pa ni mogoče doseči iz pisarn v Sloveniji. Brez tega bo delegacija le bolj ali manj aktiven spremljevalec dogajanja v Bruslju, brez ustreznega vpliva in možnosti, da sooblikuje evropsko politiko za regije in občine. Seveda pa bo moralo biti tako predstavništvo samostojno in neodvisno, saj so pričakovanja in potrebe občin v mnogočem v nasprotju s pričakovanju in potrebami države.
Glede načina in metod dela v Odboru regij Vidmarjeva pravi, da je delo vezano na delovanje
štirih političnih skupin, kjer se dogovorijo in uskladijo predlogi, pobude in akcije. Politične skupine so tudi tiste, ki nato medsebojno usklajujejo in dogovarjajo stališča, amandmaje, pobude in drugo. Kadar pa gre za zadeve, ki so pomembne z vidika nacionalnih interesov, pa se povezujejo tudi preko »političnih« meja. Tako so letos že uskladili in najprej od nekaterih nacionalnih delegacij (Avstrije, Litve...) dobili podporo za amandma, ki so ga vložili v zvezi z mejo oz. odnosi med Slovenijo in Hrvaško, v naslednjem koraku pa so za podporo pridobili tudi politično skupino Alde (evropski liberalci i demokrati). Prav tako so podporo za predlagani amandma dobili tudi od ostalih političnih skupin.
Siniša Germovšek pravi, da kot nadomestni član težko ocenjuje dosedanje delo odbora regij in njegov vpliv, vendar se zdi, da je njegov formalni vpliv zgolj simboličen. Dejanski vpliv močno presega takšno oceno in je posledica delovanja evropskih institucij, ko se veliko doseže na neformalen način.
Določilo o pravici do pritožbe, ki ga vsebuje predlog Lizbonske pogodbe, je za odbor regij ključnega pomena, zato je epilog Lizbonske pogodbe zelo pomemben. Pri načelu subsidiarnosti gre za dejstvo, da izvajanje večine evropske zakonodaje bremeni regije in lokalne skupnosti, zato je zelo pomembno, da imajo zagotovljen vpliv na sprejemanje te zakonodaje.
O delu slovenske delegacije v odboru regij slovenska javnost zelo malo ve. Prav nič bolj pa ni poznana tudi državni administraciji in med politično srenjo. Od tod izhaja vrsta nerešenih zadev, kot so financiranje, strokovna podpora in vse to vpliva na njeno delo in učinkovitost. Stiki z drugimi delegacijami so bolj na zasebni ravni oziroma kontakti med posameznimi člani delegacij. Konkretnejše je sodelovanje znotraj političnih skupin, kjer se sprejemajo opredelitve do posameznih mnenj in amandmajev. »Vsekakor je strokovni sodelavec delegacije v Bruslju nujen pogoj, da se preseže sedanje stanje, s katerim ne moremo biti povsem zadovoljni,« poudarja Germovšek.
FRANC SVETEIJ
Pogled na dvorano EU parlamenta v Bruslju med sejo Odbora regij
Tone Smolnikar s člani delegacije in novinarji pred parlamentom EU junija 2008
OBISK GASILCEV
V oktobru, mesecu požarne varnosti, sta nas obiskala gasilca Marjan Semprimožnik, gasilski častnik I.st., in Franci Urisk, gasilski častnik. Svetovala sta nam, kako se v primeru požara hitro in varno rešimo iz šole. Zelo izčrpno sta nam povedala mnogo zanimivega, pokazala gasilsko orodje in nam pustila, da smo sami za kratek čas postali gasilci. Bilo je zelo zanimivo in poučno, ko smo na hidrant nastavili cev in gasili. Bili smo malo mokri, a vendarle pohvaljeni za opravljeno delo in tudi nagrajeni, saj smo se z gasilskim vozilom lahko peljali do gasilskega doma. Tam smo si ogledali še veliko zanimivih reči, se pogovarjali preko postaje, si nataknili čelade, maske, spraševali in ugotovili, da je biti gasilec častno in seveda
zelo odgovorno delo. Naši ga- Čim manj neprijetnosti in in Franci, ker sta si vzela čas silci so nam vzor in mi imamo čim več uspešnih gašenj želimo za nas! z njimi prijetne izkušnje. Da bi našim motniškim gasilcem!	Motmski polžki: Tilen, Lea,
bilo še dolgo tako!	Lepa hvala, gasilca Marjan	Maruša, Maja in Sasa
Kmetice kmetujejo, tekmujejo, zmagujejo in praznujejo
Kmetice iz občine Kamnik in Komenda smo organizirane v dveh društvih: Društvo podeželskih žena Tuhinjske doline, ki ga vodi Janja Pestotnik, in Društvo podeželskih žena Kamnik -Komenda, ki ga vodi Jerneja Kemperl.
Društvo podeželskih žena Tuhinjske doline združuje dekleta in žene od Nevelj do Motnika in deluje že od leta 1993. Dosedanji uspešni predsednici sta bili: Tončka Zalaznik iz Srednje vasi in Ivica Vrankar iz Buča. Društvo vsa leta šteje preko 150 članic. Društvo podeželskih žena Kamnik- Komenda združuje dekleta in žene vasi izpod Velike planine, porečja Kamniške Bistrice do porečja Pšate v občini Komenda. Društvo šteje okrog 100 članic. Obe društvi sta tudi člana Zveze kmetic Slovenije, ki združuje preko 80 društev in 6250 članic iz vse Slovenije, vodi pa jo predsednica Irena Ule.
Kmetice poleg dela na kmetijah, marsikatera še ob službi, skrbimo za dom in družino. Kljub temu, da se naše delo na kmetijah ob tehnologiji in napredku, obilici administracije močno spreminja in postaja vedno bolj obremenjeno, kmetice še najdemo čas za izobraževanje, kulturo, humanitarne akcije, promocijo podeželja in naših občin, predvsem pa za druženje. Z našim delom in predstavitvami v javnosti želimo stalno opozarjati prebivalstvo, predvsem pa našega potrošnika in uporabnika prostora, da imamo veliko nevidno poslanstvo v pridelavi hrane in pri ohranjanju podeželja. Svetovni dan kmetic praznujemo 15. oktobra. V društvih in zvezi ga obeležimo na posebej slovesen način. V zadnjih letih skušamo v društvih v svoji sredini izbrati kmetico leta, ki se pridruži ostalim kmeticam na izboru za kmetico leta. Zaslužne kmetice leta, ki jih je predlagalo Društvo Kamnik Komenda v preteklih letih so bile: Angela Hočevar iz Žej pri Komendi, Marija Hribar s Kališ, Angela Homšak s Krivčevega, Vida Grajzar iz Šmarce.
Za letošnji izbor kmetice leta je Društvo podeželskih žena Tuhinjske doline predlagalo Ivico Kadunc iz Zg. Tuhinja 21, ki je ustanovna članica društva in prihaja s čiste hribovske kmetije. Društvo podeželskih žena Kamnik Komenda je za letošnjo kandidatko predlagalo Majdo Zamljen s Kregarjevega 15 z manjše hribovsko gorske kmetije. V društvih jih predlagamo, ker jih cenimo in menimo, da imajo pogum in voljo, ki jo izkazujejo s svojim delom za uveljavljanje mesta kmetice. Na svečano prireditev v Postojno smo jih pospremile članice društev. Prireditve se je udeležil tudi sam predsednik države dr. Danilo Turk, s katerim so se imele kandidatke za kmetico leta priložnost tudi osebno srečati. V nagovoru nam je med drugim dejal: »Danes je delo kmetic bolj cenjeno in bolj poznano, potrebno pa je tudi javno in družbeno spoštovanje, zato so prireditve, kot je
Marinka Pogačnik (prva z leve) v skupini ostalih tekmovalk na državnem prvenstvu v spretnostni vožnji s traktorjem.
vaša, pomembne, saj dajejo predstavo o vašem delu.« Izmed sedemnajstih kandidatk iz vse Slovenije je bila za kmetico leta 2008 izbrana Štefka Pavlin iz Naklega, ki smo jo pred leti obiskale na njeni kmetiji. Vsem dosedanjim našim kandidatkam gre zahvala in še posebne čestitke letošnjima kandidatkama, - našima kmeticama leta 2008.
V letošnjem letu se je Zveza kmetic Slovenije odločila, da se pridružijo oračem na državnem prvenstvu tudi kmetice, ki so se pomerile v spretnostni vožnji s traktorjem. V Društvu podeželskih žena Komenda Kamnik je ta izziv na pobudo društva sprejela Marinka Pogačnik iz Godiča. V avgustu se je v Rakičanu zbralo dvanajst pogumnih traktoristk, ki jih ni motilo niti to, da so šele dan pred tekmovanjem izvedele, da bodo tekmovale s traktorjem Same. Večina tekmovalk ga še ni vozila. Tudi namočen teren in s tem blatna proga tekmovalk ni spravilo v slabo voljo. Narava je pač narava. In spretnost je potrebna v vsaki situaciji. Tekmovalke so imele poskusno vožnjo in so se hitro navadile na traktor. Pogumno so vijugale med količki, se jim spretno izogibale, nekatere so imele nekoliko težav pri vzvratni vožnji oz. parkiranju po blatu. Razlike v času so bile minimalne, kar je kazalo na to, da so bile vse vešče vožnje s traktorjem. Marinka je za štiri stotinke zgrešila tretje mesto. Za pogum in dosežen rezultat ji čestitamo. Ob tem naj še dodamo novičko, da si nekatere kmetice nabirajo kondicijo ne samo ob delu na kmetijah, ampak tudi drugače. Marinka je bila tudi tista, ki je v družbi še šestih članic društva letošnje poletje prvič osvojila Triglav.
MARTA KOS
eri
ETI ELEKTROELEMENT d.d. - kot glavna družba mednarodnega koncerna, ki proizvaja in prodaja elektrotehnične izdelke za distribucijo in krmiljenje električne energije ter izdelke tehnične keramike in zahtevnejša orodja, tudi letos
razpisuje
4 štipendije za univerzitetni ali visokošolski študij strojništva, smer proizvodno strojništvo ali konstruiranje in vzdrževanje 1 štipendijo za univerzitetni ali visokošolski študij elektrotehnike smer močnostna elektrotehnika ali smer avtomatika
Vloge za štipendije sprejema kadrovska služba ETI Elektroelement, Obrezija 5, 1411 Izlake. K vlogi naj kandidati priložijo potrdilo o vpisu v študijskem letu 2008/09 in dokazilo o doseženem uspehu v zadnjem letu šolanja. Vloge sprejemamo do 30. 11.2008.
Pri podelitvi štipendije bodo imeli prednost kandidati višjih letnikov.
Za dodatne informacije se lahko kandidati obrnejo na Silvo Velkavrh, tel. št. 03 56 57 410 ali po mailu silva.velkavrh@eti.si. Informacije o družbi in koncernu so na voljo na naslovu www.eti.si.
Dijaki ŠCRM sodelovali pri mednarodnem projektu
»JE KAJ TRDEN MOST?«
»Okolje gradi mostove« (Um-welt baut Brucken) je pravkar zaključen triletni (2005/2008) mednarodni projekt, pri katerem je sodelovalo 34 šol iz držav novih članic Evropske unije, poleg šestih slovenskih še šole z Madžarske, Slovaške, Češke in Poljske, s partnerskimi šolami v Nemčiji. Nosilci projekta so bile ugledne nemške okoljske organizacije DBU (Deutsche Bundesstiftung fur Umwelt), IZOP (Institut zur Objektivierung von Lern- und Prufungsverfahren), ZUK (Zen-trum fur Umweltkommunikati-on) ter priznani časniki - v naši deželi časopis Delo, pokrovitelji projekta pa so bili predsedniki sodelujočih držav.
Ker je bil glavni cilj projekta medkulturni dialog oz. spoznavanje mladih iz Nemčije in vzhodnoevropskih držav, je bila vsaki sodelujoči šoli dodeljena nemška partnerska šola. Po besedah Marije Švraka, prof. nemškega jezika na kamniški gimnaziji in vodje projekta, si boljše šole kot je Kurfurst-Ru-precht-Gymnasium (KRG) iz mesta Neustadt v zvezni deželi Rheinland-Pfalz tudi sami ne bi mogli izbrati, saj je to urejena in ugledna šola z dobrimi dijaki in profesorji.
Potek projekta
V šolskem oz. projektnem letu je vsaka šola v enoteden-
ski izmenjavi obiskala svojo partnersko šolo, tako da so se v treh letih spoznale tri generacije sovrstnikov. V tem času so dijaki bivali pri družinah tujega prijatelja, kjer so spoznavali njihove navade in vsakodnevno življenje. Dijaki so med seboj govorili tako nemško kot angleško, po prihodu z izmenjave so profesorice opazile ne le napredek pri govorjenju tujega jezika, temveč tudi večje zanimanje za učenje. Vsakdo je pri izmenjavi našel nekaj zase, za nekatere je bilo najpomembnejše druženje, za druge učenje jezika, za tretje spoznavanje nove dežele in njenih navad.
Po mnenju prof. Švrake je projekt veliko prispeval ne le k znanju jezika in zanimanju zanj, temveč tudi k razvijanju strpnosti in doživljanju ter sprejemanju drugačnega kulturnega okolja. »Za dijake je bila izmenjava zagotovo velik osebni izziv, saj so se morali sami spoprijeti s predstavitvijo sebe, svoje družine, šole in dežele tuji in neznani družini ter tudi sovrstnikom.«
Drugi cilj projekta je bil razvijanje okoljske ozaveščenosti, zato je bil en dan izmenjave namenjen izbrani temi okoljskega značaja. Vsi dijaki so skupaj poslušali predavanja na izbrano temo ali v skupinah raziskovali določen okoljski problem. Kamniški dijaki so med izmenjavami
v Nemčiji raziskovali solarno energijo, obiskali so kemijski koncern BASF v Ludwigshafnu ter v zadnji izmenjavi na Visoki tehniški šoli v Bingnu veliko izvedeli o varovanju pred hrupom ter o študiju okoljevarstva. V Sloveniji pa so se dijaki posvetili Veliki planini kot območju ekološkega kmetovanja in blagega turizma, kamniški in domžalski pitni vodi ter lesni biomasi kot obnovljivemu viru energije. Poudariti je potrebno, da so pri vseh »domačih« projektnih temah sodelovali tudi domačini, strokovnjaki iz Kamnika in okolice. Po besedah prof. Švrake je okoljska problematika univerzalna tema, ki v današnjem času zadeva vse nas. Pri vsakem projektu so dijaki izvedeli nekaj novega, o tem so razmišljali in pisali članke.
Tretji cilj projekta je bilo spodbujati branje časopisja in razvijati kritičen odnos do medijev. Sodelujoči dijaki so v projektnem letu tri mesece dobivali svoj časopis, pri nas torej Delo. V tem času so se pri pouku pripravljali na pisanje člankov na obravnavano projektno temo. Spoznali so sestavo časopisa in časopisne besedilne vrste in na koncu objavili svoje članke o obravnavani tematiki na celi strani časopisa. Naši dijaki so objavljali v Delu, dijaki naše partnerske šole pa v časopisu
Rhein-Pfalz (objavljene članke najdete na: http://www.umwelt-baut-bruecken.de/334artikel44. html).
Projekt se nadaljuje
S 30. septembrom se je projekt, ki so ga nemški pokrovitelji finančno podprli, zaključil. Prof. Švraka pravi, da so se med šolama in sodelujočimi profesorji spletle pristne medčloveške vezi. Prav zato sta se obe šoli odločili nadaljevati partnerstvo. K temu so zagotovo pripomogle dosedanje generacije dijakov, ki so na izmenjavah odlično predstavili sebe, svojo družino, šolo in deželo. Vsebinski okvir izmenjave za dijake ostaja enak. Med trajanjem projekta so pri izmenjavah sodelovali profesorji nemščine, v nadaljevanju pa želijo k sodelovanju pritegniti tudi profesorje z drugih predmetnih področij in partnerstvu na ta način dodati novo dimenzijo. Prva ‘postprojektna’ generacija, kot jo je poimenovala prof. Švraka, je od 13- do 19. septembra letos v družbi dveh profesoric obiskala Neustadt, nemški dijaki pa bodo obiskali naše mesto junija prihodnje leto.
Pri projektu je in še vedno sodeluje vrsta ljudi, ki vsak po svoje prispeva svoj delež k večji prepoznavnosti kamniške gimnazije, našega mesta in naše dežele. Samo mesto Kamnik je spoznalo širši krog tujcev, ki se bodo radi vračali nazaj, konec koncev pa so članki naših in nemških dijakov tudi prispevali k prepoznavnosti našega mesta. Zagotovo je projekt in njegovo
Med dijaki kamniške gimnazije ŠCRM in gimnazije v nemškem Neustadtu so se v okviru nadaljevanja mednarodnega projekta spletle prijateljske vezi.
Kaj se dogaja v MC Kotlovnica?
Krompirjeve počitnice so za nami in v tem času so se v Kotlovnici najbolj zabavali najmlajši - oblikovali so glino, se igrali s kartami, barvali, izrezovali papirnate buče in duhce, izdelovali čarovniške klobuke, vse skupaj pa »kronali« s čarovniškim žurom, na katerem so ob kotlu plesali in se zabavali čarovniki, vampirji, duhci in druge pošasti. Seveda pa lepih trenutkov niso zamudili tudi tisti malo starejši
- rockerji so na svoj račun prišli na koncertu zasedbe Mit, ki se v svojih pesmih ukvarja z junaštvom, zmago dobrega nad zlim, tokrat pa je predstavila tudi videospot za pesem Neskončen dan. Na noč čarovnic so kletne prostore Doma kulture po dolgem času zapolnili hip-hop ritmi, saj so mladi hip-hoperji kamniški publiki predstavili svojo ploščo »Trzin High Side« in s seboj pripeljali še po-
Uspeli smo s projektom Mladi v akciji, ki ga podpira Evropska komisija. Tako bomo v decembru pripravili že drugo mednarodno mladinsko izmenjavo. Na sliki utrinek z lanskoletnega srečanja mladih iz različnih koncev Evrope.
sebnega gosta - raperja Zlatka.
Prav ta petek, 7. novembra, se v Kotlovnici mudi legendarna madžarska zasedba, ki koncertira že od leta 1989 - Trot-tel Stereodream Experience s predskupino Carnaval. Napovedujemo tudi izvrsten glasbeni in vizualni spektakel za vse privržence težkometalne glasbe - 14. novembra igrajo pri nas Dekadent, Bleeding Fist in Vin-ternatt. Dekadent bodo zavrteli tudi svoj kratkometražni film The Deliverance of the Fali.
V Kotlovnici pa smo prejeli še dve veseli novici - odobrena sta oba prijavljena projekta v okviru programa Mladi v akciji, ki ga podpira Evropska komisija. Tako bomo od 9. do 16. decembra pripravili že drugo mednarodno mladinsko izmenjavo »Media Cottage«, v goste pa bomo na Veliko planino povabili mlade iz Italije, Španije, Litve, Poljske, Estonije in Slovenije. V lanskem letu smo že izvedli mladinsko izmenjavo »Euro«, na kateri so udeleženci poglabljali svoje znanje o skupni evropski valuti, tokrat pa je osrednja tema izmenjave dialog med različnimi kulturami. 42 udeležencev, starih od 18
do 25 let, bo skozi multime-dijske delavnice izražalo svoje poglede na medkulturni dialog in se kalilo v kritičnem pogledu na medije, ideje pa bodo predstavili tudi na spletni strani ter v obliki kratkega filma in fotografske razstave.
Od konca letošnjega leta pa bomo v MC Kotlovnica gostili mlado prostovoljko s Poljske preko Evropske prostovoljne službe, ki je prav tako del programa Mladi v akciji. V Kamniku bo bivala pol leta in v tem času spoznavala delo v mladinskem centru, se naučila osnov urejanja spletnih strani, fotografiranja in snemanja. Tudi ta projekt, ki smo ga poimenovali »Rušimo zidove«, se bo osredotočal na medkulturni dialog in strpnost, saj poudarja medsebojno spoznavanje različnih kultur. Prostovoljka nam bo skozi kulturne, družabne in filmske večere skušala predstaviti svojo kulturo, z življenjem v našem mestu pa bo spoznavala slovensko.
Pri nas se torej dogaja veliko zanimivih reči, zato pridite v Kotlovnico - kjer se žge!
TJAŠA PETROČNIK MC KOTLOVNICA
Četrta generacija kamniških in nemških dijakov seje na nedavnem srečanju v septembru v Neustadtu seznanila tudi z genskim inženiringom.
nadaljevanje doseglo svoj na- svojih gostiteljev, o kateri širijo
men, kamniški in nemški dijaki dobro besedo.
ter profesorji so spoznali deželo	BOJANA KLEMENC
Kaj o projektu menijo sodelujoči dijaki?
Miha Klemenčič. 4.d : Preden so Nemci prišli k nam, smo bili vsi skeptični do izmenjave. Vendar smo se nato počasi ujeli. Organizirali smo razne športne igre, kopanje v Atlantisu, ogled Ljubljane. Razlike med nami so postajale čedalje manjše, ko se je bilo treba posloviti. A je sledil še naš odhod k njim in »stari« prijatelji smo se ponovno srečali. Izmenjava je v vsakem izmed nas pustila izkušnje, ki mu bodo v nadaljnjem življenju prišle prav.
Špela Klemen. 4.d: Mednarodna izmenjava v okviru projekta Umvvelt baut Brucken je bila zelo zanimiva in zagotovo nepozabna izkušnja. Zanimivo je videti drugo okolje, novo kulturo, nove navade in običaje. Sprva je bila večina mojih sošolcev in sošolk vključno z menoj rahlo sramežljiva, vendar ko mineta dan ali dva, se v tujini lahko počutiš kot doma. Prepričana sem, da je to zelo pozitivna dejavnost, ki nam je omogočena v okviru šole, saj sem se v Nemčiji naučila predvsem nekaj novih nemških besed, lahko sem vadila jezikovne spretnosti in spoznavala Nemčijo kot državo.
Špela Janežič. 3.d: Naša izmenjava z Neustadtom je name naredila pozitiven vtis, saj smo spoznali nove ljudi, pridobili tuje prijatelje in prakticirali nemški jezik. Imeli smo tudi nekaj izletov, kar je izmenjavo še popestrilo. Delali smo projekte, se učili nemško, pisali članke in se hkrati zabavali z nemškimi dijaki.
Nina Marinšek. 3.d : Izmenjava se Ji mi je zdela zelo dober projekt, saj H smo spoznali veliko novih sovrstnikov iz Nemčije, lahko smo izboljševali naše znanje nemščine in angleščine in se v Neustadtu seznanili z njihovim načinom življenja, ki je kar dosti drugačen od našega.
Ažbe Dimeč. 2.c: Izmenjava v Nemčiji je bila zelo zanimiva, saj smo bili prvič na takem projektu in izkušnja je vsekakor lepa. Osebno menim, da je lepo spoznati sovrstnike in njihove družine iz drugih držav. Spoznal sem, da se jezika najlažje naučiš, če se enostavno pogovarjaš. Izmenjava nam je dala veliko lepih spominov, poznanstev in tudi novega znanja. Bilo je zabavno, zato upam, da bomo še vključeni v take projekte.
Matic Slabe. 2.c: Na izmenjavi v Nemčiji je bilo predvsem zelo veselo in živo. Teden dni, ki smo ga preživeli v Neustadtu, je minil kar prehitro. Čeprav so bili ogledi mest, spomenikov in pomembnih zgradb zanimivi, si bom vseeno bolj zapomnil stvari, ki smo jih počeli izven šolskih dejavnosti. Vsekakor so bili naši partnerji iz Nemčije sdper ljudje, ki se znajo dobro zabavati, pa tudi njihove družine so bile zelo prijetne in gostoljubne. Menim, da so takšne ^ izmenjave dobra stvar, saj se naučiš veliko novega, prav tako pa ne izostaja niti zabava.
Rainer Nosbiisch. vodja projekta na KRG Neustadt:
Na KRG smo s sodelovanjem z gimnazijo Kamnik zelo zadovoljni, zato smo se odločili za nadaljevanje partnerstva. Naši učenci so imeli možnost spoznati deželo, ki je bila večini zelo tuja. Spoznali so, da imajo s slovenskimi vrstniki veliko skupnega. Lahko rečem, da je to najboljša vzgoja za mir, medsebojno spoštovanje in strpnost.
RAČUNOVODSKE iMIBOJdo.o
STORITVE	Kamnik, Zikova ul. 4
za podjetja, društva, s.p. tel.: 01/831-45-15.031/305-451
PRVI MESEC BREZPLAČNO!
12 6.november2008 ____________________REPORTAŽA_____________________________Kamniški OBČAN
NEKAJ VTISOV IN OPAŽANJ S POLETNE VELIKE PLANINE
Poletno jutro na planini. Sonce je ravno dobro zlezlo izza obzorja. Na travnih bilkah se v kapljicah rose lomijo sončni žarki v mavričnih barvah. Ptice se spreletavajo nad lužo, v kateri se ogledujejo pastirski stanovi. Za robom kipijo v nebo skalni vršaci. Mir, tišina, kravji zvonci se komaj slišijo od daleč. Zrak tak, da bi ga kar jedel. Užitek v dihanju s polnimi pljuči. Tedaj pa nenadoma zvok motorja in mimo pripelje osebni avto. Idila je uničena, prekinjena. Zasmrdi po izpušnih plinih, da človeku, ki je navajen čistega planinskega zraka, skoraj postane slabo... Izmišljena zgodba? Ne, ampak resničnost na Veliki planini.
PROMET UNIČUJE VELIKOPLANINSKO IDILO
Letos je bilo v pastirskem naselju prisotnih precej manj avtomobilov kot lani. Za to je poskrbela policija, ki je skoraj vsak teden preverila spoštovanje zakona in odloka. Vendar ni mogla »dežurati« ves čas. Zato je bilo veliko nezakonitih voženj avtov, štirokolesnikov in motornih koles. Tudi turisti in »turisti«, ki so prihajali v pastirsko naselje bivat za krajši ali daljši čas, so se velikokrat pripeljali z avtom prav do bajte in ga običajno puščali kar pred njo.
Policista na konjih dajeta nasvete turistom
Na Veliki planini se ne da in se tudi ne bo dalo izogniti motornemu dostopu, čeprav so avtomobili izredno moteči za obiskovalce, pa tudi prebivalce. Lani zgrajena cesta je primernejša od stare skozi Mačkin kot, Veliko in Malo Vlačico. Že pokojni arhitekt Vlasto Kopač je popolnoma ločil turistično naselje od pastirskega. Zato bi moral biti ločen tudi motorni dostop - npr. nad Mačkinim kotom južno ali pa severno pod Koritnim vrhom najame. Od tam pa dovoz do vsake počitniške hišice. In to bi moralo biti urejeno z načrtom, ne pa tako kot sedaj, ko si dovoz naredi vsak po svoje, kjer mu najbolj ustreza, ne oziraje se na naravo. Pri tem bi se zemljišče za cesto in dovoze moralo odkupiti po normalni tržni ceni za infrastrukturna zemljišča. Na ta način bi dosegli, da se počitnikarji ne bi več s svojimi avtomobili vozili po tuji zemlji in motili pastirjev, krav in turistov ter onesnaževali, ne bi več kvarili vedut, imeli bi svoj režim dostopa, parkiranja in vse ostalo, kar spada zraven. Celo garaže - z nepropustnimi tlemi, lovilci olja in podobno - seveda upoštevajoč velikoplaninsko arhitekturo in mere, bi lahko imeli, da jim toča ne bi zbila jeklenih konjičkov..
BAJTE SE OBNAVLJAJO, A NE V TRADICIONALNI OBLIKI
Obnovljenih je bilo kar nekaj stanov, vendar žal ne v tradicionalno ovalno obliko. Pri tem sta krivi tudi država in občina (bi bilo v pokrajini kaj več posluha???), saj še vedno ni prišlo do spoznanja o pomembnosti edinstvene, avtohtone veliko-planinske arhitekture. Zato prav nič ne stimulirata njeno ohranjanje. Enostavneje in ceneje je narediti oglato bajto, ki je tudi prostornejša, kot pa ovalno. Spodobilo bi se in tudi prav bi bilo, če bi država ali občina vsakemu, ki bi obnovil ali pa na novo postavil pastirski stan v tradicionalni obliki, nepovratno prispevala za povečane stroške vsaj 10.000 EUR.
Lepo bi bilo tudi, če bi strokovnjaki svetovali, kako najoptimal-neje ohranjati kritino - skodle. Vplivi podnebnih sprememb in onesnaževanja zraka so vzdržljivost skodel s tudi več kot 30 let ponekod znižali že na 15. Če se jih premaže, zdržijo bistveno dlje. Razni premazi (v preteklosti tudi ibitol, odpadno strojno olje in
podobno, saj so (bili) posebni premazi za les (pre)dragi, v zadnjem času pa predvsem jedilno olje) sicer podaljšajo življenjsko dobo, vendar bistveno spremenijo podobo bajte - iz srebrno sive v črno, po drugi strani pa so velika nevarnost za onesnaževanje vode - podtalnice oz. izvirov v dolini.
Pohvalno je tudi, da so na precej strehah zamenjali skodle, manj pohvalen pa je drug način prekrivanja, ki bi bil za kapelo morda še dopusten, saj je ta pravzaprav tujek - postavljena prvič šele leta 1938 (takrat je imela streho pokrito na tradicionalen način!), medtem ko so stanovi in njihova arhitektura stari več stoletij.
Ni pa pohvalno, čeprav razumljivo, pokrivanje streh z deščicami namesto s skodlami. Celo macesnove deščice so cenejše od smrekovih skodel, pa še dlje naj bi trajale. Tudi tu bi morala država oz. občina dati vzpodbudo za ohranjanje originalne kritine.
ŠE NEKAJ REČI, S KATERIMI SE NE GRE HVALITI
Turisti, vikendaši (ne vsi - večina je še vedno takih, ki poskušajo ohranjevati planino in običaje) prinašajo svoje mestne navade tudi sem gor. Namesto, da bi v oskih pokosili s koso, nekateri že kosijo z motorno kosilnico, kar je za ta kraj skrajno neprimerno. Kdor ne zna več kositi, naj reče sosedu ali pa naj za kakšno uro spusti krave v osek, pa mu bodo lepo pomulile vso »odvečno« travo.
Na vseh dostopih na planino piše, da je potrebno dati pse na vrvico. Nekateri psi, ki pridejo gor, so sicer navajeni na krave, vendar je vprašanje, če so tudi vse krave navajene na te pse. Drugi psi krav ne poznajo in bi se morda celo z njimi radi igrali. Toda krave niso za take igre in spet lahko napadejo psa, pa tudi njegovega gospodarja, če se vtakne vmes.
Dogajale pa so se še druge nečednosti, kot je npr. kopanje psov v lužah in koritih, iz katerih krave pijejo vodo. Tudi pasjih kakcev, ki nikakor ne sodijo na pašnik in se jih pasji gospodarji še niso naučili pobirati, je bilo preveč.
Podobno je tudi z nadlegovanjem krav: »Kako »luštni« so telički, pa kako prijetno je pobožati kravo...« Ampak tudi kravam je enkrat dovolj ali pa se zbojijo za svoje otroke - teličke. In takrat lahko tudi napadejo in koga poškodujejo.
Druga zadeva je razgrajanje v stanovih. Prišli so turisti, pa tudi domači, vendar tisti, ki niso imeli krav na planini oz. ne pasejo in so razgrajali tudi po cele noči. Le malo je manjkalo do posredovanja policije.
Žal pa je Planina še vedno premalo »turistično« opremljena. Ne bi govoril o samih poteh, ki bi jih bilo, vsaj nekatere, glede na profil -obiskovalcev potrebno spremeniti iz planinskih v turistične. PD Bajtar je res že lani postavilo na vrhu Gradišča rožo vrhov in nekaj klopic, za kar jim gre vsa pohvala, medtem ko ostale znamenitosti ostajajo »skrite« oz. nepojasnjene, kot npr.: Luknja, Kofca, Dovja griča, arheološka najdišča, najdišča boksita itd. Zelo redki smerokazi opozarjajo na Vetrnici, na kapelo, še redkejši pa na muzej, tako da turisti sredi Velikega stanu sprašujejo, kje je.
Velika planina je vedno bolj zanimiva tudi za kolesarje. Ti
imajo na gondoli popust za večkratno vožnjo z žičnico navzgor. Resnično zasluži priznanje vsak, ki se kolesom po cesti pripelje gor, pa tudi grajo prav vsak, ki se po planinski poti - ali čez Dol ali mimo Sv. Primoža spusti v dolino, ali pa se vozi po pašniku izven urejenih cest oz. za to določenih poti (ki pa niso označene).
Poseben »dosežek« je opravil kolesar, ki se je 13- krat v enem dnevu spustil po Dolskem grabnu!
Po planinskih poteh in izven utrjenih poti je namreč vožnja s kolesi prepovedana!
www.peugeot.si
Bogata letina.
Peugeot 207 in 308 z obilnima paketoma dodatne opreme.
	jjjHg	
		
		
207 1.4 TRENDY(75 KM)
10.990 EUR
308 1.6 VTi CONFORT PACK (120 KM)
13.990 EUR
Letošnja jesen je pri Peugeotu bogata, kot že dolgo ne. Letina je 207 in 308 namenila živahne motorje in obilje dodatne opreme, ki vam še nikoli ni bila na voljo po tako ugodni ceni. Petvratni Peugeot 207 1,4 TRENDV je lahko vaš za 10.990 evrov, Peugeot 308 1,6 VTi CONFORT PACK z avtomatsko klimatsko napravo pa za samo 13.990 evrov.
*
PEUGEOT
PEUGEOT priporoča TOTAL
Ponudba velja za fizične osebe za vozila na zalogi dobavljena končnemu kupcu do 30. II. 2008.1 Slika vozila je simbolična. I Poraba Peugeot 207 1,4 (75 KM) Trend/ (kombiniran način vožnje, l/l00 km): 6,3. Emisija C02 (g/km): 150.1 Poraba Peugeot 308 1,6 VTi (120 KM) Confort Pack (kombiniran način vožnje, 1/100 km): 6,7. Emisija C02. (g/km): 159.
RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje, www. rodex.si, servis: 01/729 92 01, prodaja: 01/729 92 00, 722 81 31, 031/669 367
POTREBNO JE POHVALITI
Družba Velika planina - zaklad narave je izdala nov, ličen in privlačen prospekt o Veliki planini v več jezikih. Sicer je nekaj poti vrisanih malce narobe, vendar je ostalo v redu. Pohvalno je, da lahko na spletni strani www.velikaplanina.si vsak trenutek vidimo, kakšno je vreme na Veliki planini. Pri zgornji postaji sedežnice je namreč kamera, usmerjena čez naselje Na jamah proti Rzeniku in Planjavi, katere posnetki se prenašajo na splet.
Kljub velikemu številu obiskovalcev, ki so prišli na planino -zagotovo jih je bilo preko 30.000, je za njimi ostalo relativno zelo čisto. Le tu in tam se je našel kakšen papirček od bonbonov, robček in nekaj praznih pločevink piva. Tudi stranišče na »štrbunk« na Pečicah je opravljalo svojo vlogo, tako da ni bilo skoraj nič »takega« v okolici.
Ta tršast« med pastirji - nekdanja in sedanja pastirska »noša«.
Tudi glede turizma je bilo letos bolje. Spet je bil skoraj vsak dan na Planini Andrej v pastirski noši (»ta tršast«) in pri njemu so se dobile tudi njegove razglednice, ki se jih drugače v pastirskem naselju ne more kupiti. Občasno pa sta se v nošo napravila tudi Rošo-va France in Peter.
Potekali so vodeni ogledi planine, odprt je bil tudi muzej.
Za 3 EUR je obiskovalec dobil lično brošuro s prikazom pastirske dediščine in slišal zanimivo zgodbo o Veliki planini in drugem. Pripovedovala je ena od študentk, ki so vse poletje redno »dežurale« pred muzejem.
VELIKOPLANINSKI SPOMINKI
Med veselico ob dnevu Marije Snežne je potekala tudi prodaja spominkov. Nekaj podobnega je mogoče dobiti v planinskih domovih, drugače pa praktično nikjer ničesar. Tu smo v primerjavi s tujino (bili) čisto na dnu. Končno se je le nekaj premaknilo in upajmo, da bo v prihodnje bolje. Obiskovalci so lahko izbirali med različnimi ročno izdelanimi spominki.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
Tudi na Kisovcu so obnovili skupni hlev, tako da ne dela več sramote,
ampak nasprotno, je lahko v ponos.
Na Kisovcu oz. Pirčevi planini je lično obnovljen nekdanji železničarski dom in tudi okolica, vendar ni bila ravno posrečeno izbrana barva kritine. Rdeča nekako ne sodi v planinsko okolje, saj se sedaj streha v jasnem vremenu vidi celo iz Kamnika.
(se nadaljuje na 13. strani)
Kamniški OBČAN
ŠPORT
6. november 2008	13
Nadaljevanje z 12. strani
Nekaj vtisov in opažanj s poletne Velike planine
Zelo veliko je bilo narejenega za vzdrževanje planine. Na Veliki planini so tudi redno kosili čmeriko in šišernik, na vse treh planinah pa čistili pašnike in posekali precej drevja, da bi tako pridobili nazaj pašne površine, ki se stalno zaraščajo.






'gm

Popravljena so bila tudi korita za napajanje živine, opravljenih je bilo veliko drugih vzdrževalnih del, med drugim so naredili novo ograjo okoli Vosranke.
Postavljanje ograje okoli novega parkirišča, ki naj bi ga uporabljali samo pastirji.
Živina potrebuje vsak dan določeno količino soli. Zato so po drevesih obesili solne kamne.
BOJČ
Ekipi Calcita korak pred četrtfinalom pokala
Za odbojkarice in odbojkarje Calcita sta bila pretekla dva tedna precej uspešna. Odbojkarji Calcita so namreč na gostovanju pri Pomurju osvojili svojo prvo točko v prvenstvu, v Pokalu pa so v gosteh gladko premagali Fu-žinars 3:0.
V Murski Soboti so bili sicer Kamničani že v izgubljenem položaju, saj so domači vodili 2:0, a so se nato pobrali in izid izenačili, v petem setu pa jim je zmanjkalo moči, saj se še vedno pozna
odsotnost nekaterih igralcev. Izkazalo pa se je, da je Turk So-ner Mezgitci prava okrepitev na sprejemalskem mestu v nadaljevanju sezone. Prav tako je trener Hribar priložnost na liberu dal Makovcu, ki je nalogo opravil z odliko. Na Ravnah so Kamničani dobro igrali le prvi set, nato pa tudi zaradi slabih domačinov popustili in igrali le še na zmago. Tako imajo Kamničani pred povratno tekmo (19. 11.) lepo
prednost in se bodo, kot kažejo rezultati, v četrtfinalu pomerili s Triglavom. Omenimo še, da so Kamničani na trening tekmi v prejšnjem tednu Triglav tudi premagali. Kamničanom se bo te dni v ekipi pridružil še Slovak Karol Šramek, ki bo prav tako igral na mestu sprejemalca, kjer je največ težav s poškodbami. V naslednjem kolu igrajo Kamničani doma proti Šempetru (5. 11.) in v gosteh proti Škofji Loki. Kaj drugega kot dve gladki zmagi in napredovanje po lestvici navzgor pa bo prav gotovo neuspeh za kamniško ekipo. Ze naslednja tekma pa bo precej težja, saj 15.11., ob 20.00 uri v Kamniku gostuje vodeča ekipa Pr-vačine.
Še več razlogov za dobro voljo imajo dekleta
V derbiju tretjega kroga v Ljubljani so sicer zabeležile minimalen poraz s 3:2, a bi z nekaj sreče lahko tudi zmagale. Svojo kvaliteto pa so dokazale v četrtem krogu, ko so drugouvrščeno ekipo Kopra v Kamniku nadigrale s 3:0 in se tako same povzpele na vrh lestvice, ki ga bodo poizkušale zadržati tudi po naslednjem krogu, ko gostujejo pri Benediktu, ki bo, kot kaže, tudi njihov nasprotnik v boju za Finalni turnir v Pokalu. Kamničanke so namreč v prvi tekmi osmine finala v Kamniku razbile Ptujčanke in morajo na Ptuju osvojiti »vsega« 48 točk za napredovanje. Naslednjo tekmo pa bodo Kamničanke igrale 15.11., ob 17.30, ko gostijo ekipo Grosuplja.
Želite svojo hišo, stanovanje, lokal?
Obrnite se na nas, za vas bomo našli najboljšo rešitev!
-> POSREDOVANJE PRI NEPREMIČNINAH -► VPIS V ZEMLJIŠKO KNJIGO -> UREJANJE ETAŽNE LASTNINE
NEPREMIČNINE ŽAFRAN
Franci Ostrež s.p.
TPC Duplica Ljubljanska c. 21E, tel.: 031/651-166, www.zafran.si
Druga zmaga druge ekipe
Drugo zmago pa so v gosteh pri Brezovici s 3:2 zabeležili tudi igralci druge ekipe Calcita, ki so tako trenutno na prvem mestu, to soboto, 8. novembra, pa bodo ob 15 00 uri v Stranjah gostili ekipo Logatca.
Cicol.
Karate
MATEJ JEGLIČ DRUGI NA DRŽAVNEM PRVENSTVU
V Mariboru je 25. oktobra potekalo državno prvenstvo v karateju za tekmovalce do 21 let. Kamniške ban/e so zastopali karateisti Karate kluba Virtus Duplica v sestavi: Nejc Kralj, Metod Golob, Aljaž Slapničar Vegnuti, Rok Matoh, Jan Ma-gyar, Primož Kyrinov, Matej Jeglič, Matic Klančnik in Lana Bučevec. Vsi tekmovalci razen Lane, ki se je pomerila v katah, so tekmovali v karate bojih.
Najprej je na tatami stopila Lana, ki je prvič sodelovala na državnem prvenstvu, a je že v prvem kolu izpadla in ostala brez dobre uvrstitve. Nejc Kralj je v kategoriji mlajših dečkov moral priznati premoč tekmovalcu iz KKTermo-tehna Maribor. Aljaž se je uvrstil v drugo kolo, tam je boj izgubil in tako zasedel 7.-8. mesto, enako uvrstitev si je v kategoriji mlajših dečkov-40kg priboril tudi Metod. Jan Magyar je prvo borbo izgubil, nato je v prvi repasažni borbi zmagal, v drugi pa na žalost izgubil ter na koncu zasedel 5. mesto. V repasažih sta se za tretje mesto borila tudi Matic in Rok, a sta izgubila in zasedla 5. mesto. Naj omenimo, da je lanskoletni državni prvak Rok Matoh, letos imel smolo kljub dobrim bojem, saj je le te izgubljal v zadnjih sekundah zaradi nekontroliranih udarcev. Je pa bila športna sreča letos naklonjena Primožu Kyrinovu, ki je v kategoriji mlajših dečkov -45kg zasedel 3. mesto. Najbolj seje uspeha veselil Matej Jeglič, ki je zasedel 2. mesto v kategoriji mlajših kadetov-57kg, borbe. V finalni borbi je izgubil
Matej Jeglič
šele po podaljšku zaradi nekontroliranega udarca.
Uspeha svojih varovancev se je veselil trener Vladimir Stanič, ki si je letošnje poletje nabiral nova znanja na mednarodnem karate seminarju v Kladovu v Srbiji, ki sta ga vodila brata dr. Ilija in dr. Vladimir Jorga, legendi jugoslovanskega karateja. Dr. Ilija je nosilec najvišje stopnje v karateju 10. DAN, dr. Vladimir pa 8. DAN. Svoje znanje sta nesebično razdajala tečajnikom, ki so vsi po vrsti bili tudi nosilci visokih karate nazivov. Pridobljeno znanje s seminarja pa trener Vladimir že prenaša na svoje tekmovalce in člane kluba.
Klub se je letos tudi številčno okrepil, saj se je vpisalo veliko število novih članov, ki se že pridno spoznavajo s karate veščino. Veliko je tudi odraslih, ki so spoznali, da je karate varen in koristen šport.
B.S.
mmm eurogume - kumho
SITAR EUROGUME iz Kamnika, podjetje, ki se specializirano ukvarja s prodajo pnevmatik, je mlado po duši, a izkušeno po tradiciji. Pred slabima dvema letoma seje namreč direktor Marko Sitar po 25-ih letih ustvarjanja v družinskem podjetju Sitar pneumatic center odločil za samostojno pot. Rast mladega podjetja pa nikakor ni naključna. Z vizijo sodobnega managerja je že v preteklosti pridobil zaupanje tako med poslovnimi partnerji v Sloveniji kot tudi v tujini.
Temelj vsega je tudi vlaganje v kadrovski potencial, v vsega osmih mesecih delovanja se mu je pridružilo že 10 stalno zaposlenih strokovnjakov, ki jim obvladovanje zahtevnega trga pnevmatik ni tuje, saj imajo vsi že večletne izkušnje, tako tehnične kot prodajne.	.	.
Inovativnost in sodoben pristop k tržnemu poslovanju sta prepričala korejske	MarKo Sitar,
predstavnike KUMHO TYRES, da podjetju SITAR EUROGUME dodeli naziv uradnega	direktor podjetja
zastopnika za Slovenijo. Tako je danes pnevmatika KUMHO, katero je skupina SITAR EUROGUME d.o.o. ADACin AUT0BILD v zadnjih testih označila kot zelo priporočljivo in jo uvrstila v
zgornji svetovni kakovostni razred, v Sloveniji zastopana v vseh segmentih, novodobni program proizvodnje pnevmatik pokriva kompleten trg motornih vozil, pri podjetju SITAR EUROGUME se tako lahko oskrbite s pnevmatikami za osebna in tovorna vozila. KUMHO, kije danes veliko svetovno ime med gumarji, izdela 50 milijonov pnevmatik za vozila iz kar 160 držav. Velik del teh pnevmatik se namesti tudi na gradbene stroje, letala in motocikle, od leta 2003 pa se pojavljajo celo na bolidih Formule 3. Za piko na i so se pnevmatike KUMHO leta 2007 več kot odlično izkazale na legendarni dirki 24 ur Le Mans-a. Dosežke podjetje dokazuje tudi z novimi tehnologijami, s katerimi sledijo trendu razvoja ali ga celo postavljajo. Tehnologijo RUN - FLAT pnevmatik je kot četrti proizvajalec na svetu uvedel tudi KUMHO v svoj program. Področje, kjer KUMHO uvaja nove smernice, pa je zagotovo pri razvoju dišečih gum! Razvoj je omogočil izdelavo pnevmatik, ki ob obremenjevanju koles v ozračje spušča prijetne arome sivke, pomaranče, rožmarina ali jasmina. A to še ni vse, KUMHO je prvi na svetu tržišču predstavil pnevmatiko smoke, katera pri hitrem pospeševanju, drsenju čez ovinke in podobnih spektakularnih avtomobilističnih prireditvah, proizvaja dim izrazito rdeče, modre ali rumene barve, za katere tudi slovenski navdušenci ne bodo prikrajšani in bodo lahko poskrbeli za senzacionalen nastop in tako poskrbeli za dobro ime znamke KUMHO, ki si gaje pridobila tekom desetletij. Razvejana mreža preverjenih vulkanizerjev, specializiranih servisov in večjih trgovcev že omogoča, da imajo zahtevni slovenski vozniki možnost izbire KUMHO pnevmatik. Glede na omenjeno visoko kakovost in ugodno ceno ne gre dvomiti, da se bo marsikateri slovenski voznik odločil ravno za KUMHO pnevmatike.
Velika skrb za vlaganje v razvoj blagovne znamke KUMHO, v kadrovsko in prostorsko širitev pa je vodilo, ki Marka Sitarja skupaj s kolektivom vodi, da podjetje SITAR EUROGUME pri kupcih pnevmatik postane njihova prva izbira.
liJ>
KUMHO TYRES
www.kumhotyres.si
www.eurogume.si
Prodai
vorBlhiiicn
Testurteil
AutoCild n ?07

051 310 100
uradni zastopnik za SLO - Sitar eurogume d.o.o.
Odlične pnevmatike KUMHO dobite tudi pri vseh boljših Vulkanizerjih in Avtoservisih.
14	6. november 2008
Generacija, žrtvovana razvoju na Slovenskem
Velike težave so se začele sredi 80. let, ko je več sto odstotna mesečna inflacija mnoge dušila. Kako je bilo slovenskim fantom, ki so služili vojaščino, vedo najbolje oni. Kakih 7000 jih je bilo. Kako jih žive dobiti nazaj in kam z njimi kot dezerterji v domači Sloveniji? Hudo! Kaj ukreniti, da naborniki ne bi bili vpoklicani v vojsko? Preprečili smo.
Druga huda preizkušnja je bila takoj po osamosvojitvi. V Sloveniji je bilo prvič čez 130.000 brezposelnih - prej jih v Kamniku skoraj ni bilo. Država je skušala pomagati s predčasnim upokojevanjem. S privatizacijo in avtomatizacijo proizvodnje sp še zaposleni izgubljali delo. Šolanje je bilo takrat še brezplačno in starši so bili veseli, da je imel otrok vsaj neko obveznost. Mladi pa po končani šoli niso dobili zaposlitve. Družili so se ob cigareti, alkoholu, mamilih. Zdaj se velikemu številu zaposlenih ne dogaja nič bolje. Iz močne tekmovalnosti in pogoste zaposlenosti za določen čas, ko ima delodajalec veliko moč, izvirajo tudi medsebojni odnosi pri delu. V tekmi za čim več delodajalca pogosto premalo zanima skrb zaposlenega za družino. Ti odnosi pri delu tudi bistveno pogojujejo varnost pri delu, zdravstveno stanje zaposlenih, njihovo ustvarjalnost in jim jemljejo moč, da uresničijo svoj želje. Ne najdejo potrebne umirjenosti, nujne za strpnost in zdravje. Čedalje težje je dobiti zaposlitev. Kandidat za delo pa bi moral v sebi nositi čustveno stabilnost, ki je nenehne spremembe zahtev ne bi mogle izničiti. Vrstniki, sodelavci so postali konkurenti za dobrine, kot so delovno mesto, ugled,
kariera. Za nekaj sto tisoč zaposlenih, brezposelnih, upokojencev, brezdomcev je zdaj pri nas tako hudo in traja že predolgo, da jih potiska pod prag revščine, da so prisiljeni v sivo zaposlitev, si z dodatnim delom zagotavljati preživetje. Odrinjeni so na rob. Prevladujejo nova nenalezljiva obolenja: rak, aids, samomori, nesreče itd. Duševne težave pa se rojevajo pogosto iz socialnih stisk in izgubi orientacije v moralnih vrednotah. Marljivost, varčnost in druge lastnosti, ki so v velikih težavah v zgodovini reševale Slovence, v globalizacijskih procesih postajajo nesmiselne. Denar postaja Bog. Za zelo veliko število prebivalcev Slovenije to ni sprejemljivo. Ogroža jih. V tej situaciji materialnih, socialnih in čustvenih stisk veliko posameznikov ne najde ustreznega izhoda in varnosti. Če pa stiska staršev v materialnem, socialnem in čustvenem smislu traja predolgo in so prikrajšani tudi otroci, še zlasti, če jim starši ne nudijo dovolj topline in varnosti, mladostniki to nadomeščajo z druženjem v klapah. Velikokrat tudi zato niso sposobni sočustvovanja. Ta del duše jim zamre in v odraslosti tega ni mogoče normalizirati. Umaknejo se v zasebnost, pogosto tudi v zasvojenost. Pa tudi medijska in potrošniška družba mlade zasipa z neangažiranimi sporočili, ki služijo le ohranjanju mladostniške samopodobe tudi v zrelih letih. Premalo pa usmerja v iskanje še drugih oblik samopotr-ditve, sprejemanja odgovornosti. Tradicionalno mladost doživljajo ljudje, ki po končanem šolanju dobijo zaposlitev, postanejo starši
in se ločijo od izvorne družine. Za prelomno starost štejemo med 25. in 30. letom. Mnogi mladi pa so vzgojeni tako, da se imajo za središče sveta. Za ljubeč partnerski odnos so v odraslosti nesposobni. Begajo od enega do drugega čutnega užitka in ostajajo nepoteše-nl Ob neuspehih se še v 40. letih starosti vračajo k staršem, uživajo samskost na račun pogosto minimalne pokojnine staršev.
Pravne, socialne države zapisane v naši ustavi ni mogoče ohranjati brez pravičnejše delitve nacionalnega bogastva. Ne smemo dopustiti, da bi zdajšnja svetovna kriza prevalila največje breme prav na te že sedaj odrinjene. Izboljševati je treba materialno stanje in zagotavljati čisto zdravo okolje za vse državljane. Saj je gospodarska rast Slovenije je zelo visoka. Treba bo najprej spremeniti družbeno in politično vzdušje, ki bo omogočilo aktualni oblasti (tako v
Kamniku kot v Sloveniji) oblikovanje za vse državljane prijaznejše zakonodaje. Materialna ureditev stanja bi več sto tisočim na rob odrinjenih, t.j. razvoju družbe žrtvovana generacija. rešila propadanja. Nekateri od teh so za družbo izgubljeni. To niso kamikaze. Nihče jih ni vprašal, družbene razmere so jih izrinile na rob. To ni le veliko število zaposlenih, brezposelnih, brezdomcev, ampak tudi veliko upokojencev. Vsi ti so pravi heroji razvoja Slovenije.
Baloh Stanka, univ., dipl. psih., spec. in psihoterapevt.
MALI OGLASI
Inštruiram matematiko in fizike. Tel.: 723-81-57, 041/322-571.
NARAVEN hlevski gnoj prodam. Tel.: 01/831-73-89.
STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE
01/721 57 17, 01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98
*	ALU in PVC okna in vrata
*	izdelava termopan stekla
*	brušenje stekla in ogledal
*	izdelava izbočenih stekel
*	peskanje stekel
*	fuzije - vitraži
*	okvirjanje slik
KLINIKA ZA MALE ŽIVALI
VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o.
Ulica padlih borcev 23, Ljubljana
Tel.: 01/56-55-120 www.klinika-vtz.si
ZAPOSLIMO PRODAJALKO,
lahko tudi pripravnica, za nedoločen čas s poskusnim delom.
Inf. po tel.: 041/723-272
Trgovina Žgajnar, Klavčičeva 11, Kamnik
Vsak list drevesa enkrat v zemljo leže, vsak pisan cvet le enkrat vene, a človek tisočkrat vzkali in tisočkrat ovene, še smrt mu zadnje rane ne zadene.
V SPOMIN
7. novembra minevajo tri leta, odkar ni več med nami našega dragega
SIMONA MODRIJANA
Hvala vsem, ki ga skupaj z nami nosite v srcih, po-stojite ob njegovem grobu ali se ga kakor koli drugače spominjate.
Njegovi najbližji
Sidol, november 2008
ZAHVALA
V 89. letu nas je za vedno zapustil
VIKTOR LOGAR
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče.
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji
poti.
Vsi njegovi
Kamnik, oktober 2008
Zaman je bil tvoj boj,
zaman vsi dnevi upanja, trpljenja,
bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
Po hudi bolezni nas je v 58. letu življenja zapustil naš dragi mož, oče, stari ata, sin, brat in stric
JANEZ SOVINSEK
iz Zakala
Hvala sorodnikom, sosedom prijateljem in sodelavcem Svilanita za izražena sožalja, tolažbo in pomoč, podarjeno cvetje, sveče in za svete maše. Zahvala g župnikoma za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem, trobentaču in govorniku za besede slovesa. Hvala vsem, ki ste se od našega Janeza poslovili v tako velikem številu.
Žalujoči: vsi njegovi Oktober 2008
Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
ZAHVALA
Sporočamo, da je v 87. letu starosti na pota večnosti odšla naša mama, babica in prababica
PAVLA TOMC
po domače Javorška mama z Gozda
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in sv.
maše ter spremstvo na njeni zadnji poti.
Iskrena hvala tudi g. župnikoma Pavletu Piberniku in Srečku Golobu za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke.
Žalujoči hčerki Pavla in Marija z družinama, sestra Ivanka Oktober 2008
V življenju nimamo ničesar, kar bi bilo naša last.
Vse nam je dano za določen čas.
Tudi ljudje, ki jih imamo radi.
ZAHVALA
Zapustil nas je naš dragi mož, oče, tast, stari ata in pradedek
STANE NAJGER
(1926 - 2008)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče.
Žalujoči: vsi njegovi Oktober 2008
»Jesen je, Bog je prišel požet, kar je posejal.«
ZAHVALA
V 78. letu nas je po težki bolezni zapustil dobri mož, oče in dedek
JURIJ MUHIČ
Iskreno se zahvaljujem vsem, ki ste mi v težkem obdobju očetove bolezni stali ob strani, sosedom, sorodnikom in prijateljem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče, posebej pa dr. Marti Jerman za pomoč pri lajšanju trpljenja v njegovih poslednjih urah, ge. Silvi, Vesni in Milki za nenadomestljivo pomoč pri negi, patronažni sestri Katarini in glavni sestri DSO Kamnik za prijazne in koristne nasvete, društvu Hospic in prostovoljcu Branetu, mojim sodelavcem lekarne Novi trg, Lekarne Šutna in vodstvu JZ Mestne lekarne za vse razumevanje in izrečena sožalja ter podarjeno cvetje in sveče, g. duhovniškemu pomočniku Jožetu Razingerju za duhovno oporo, g. Francetu Pavlovčiču za duhovno oporo, ganljiv govor in dar za sveto mašo ter članom LD Moravče za izkazane časti, s katerimi so ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Hči Darja in vsi njegovi Kamnik, oktober 2008
ODDAM večji lokal v centru Kamnika za trgovsko ali podobno dejavnost.
Tel.: 041-707-425
DEKLE ZA STREŽBO
takoj redno ali honorarno zaposlimo.
Tel.: 041-707-425
Pub Pod Skalo,
Maistrova 32, Kamnik
ZAHVALA
V 103. letu starosti nas je zapustila mama, babi, prababi, praprababi, tašča, sestra in teta
LUCIJA ANTONIN
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Posebno se zahvaljujemo osebju Doma starejših občanov v Kamniku za nesebično in požrtvovalno pomoč v času njenega bivanja. Hvala tudi sostanovalki gospe Rozki za prijateljstvo.
Zahvala gospodu župniku Dularju za obiske v domu in lepo opravljen pogrebni obred ter pevcem za lepo zapete pesmi slovesa.
Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
Kamnik, oktober 2008
Tiho in prazno je postalo v hiši in nadlisniku.
Niti adijo nisi rekel, le odšel si.
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj je odšel od nas naš
MARJAN KRIŽNIK
iz Špitaliča
Toliko je še bilo povedati, toliko še postoriti, doživeti, a ostanemo sami z veliko bolečino in težko praznino v srcu. Neskončno pogrešamo tvojo bližino, besedo, prijeten nasmeh in dobro srce. Hvala za vse, kar si nam podaril. Iskrena hvala vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem za izrečena pisna in ustna sožalja, podarjene sveče, cvetje in svete maše.
Iskrena hvala tovarišem LD Motnik-Špitalič, OZVVS Kamnik, ZRČS Kamnik-Komenda, SD Kamnik, KS, GD in ŠD Špitalič. Hvala za lepe govore, častno stražo, zadnji lovski pozdrav, pevcem, gospodu župniku Francu Hočevarju za lepo opravljen pogrebni obred, g. Marku Drolcu za ganljivo žalno sejo. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala.
Žalujoči: vsi njegovi najbližji Oktober 2008


Novo nezgodno zavarovanje AdriaticSlovenica
»Nezgoda nikjer in nikdar ne počiva. V ADRIATIC SLOVENICA smo pripravili novo nezgodno zavarovanje, ki smo ga začeli sklepati v mesecu novembru,« pravi mag. Božidar Marot, vodja poslovalnice Domžale.
Nezgodno zavarovanje
Novo nezgodno zavarovanje ponuja zavarovancem kvalitetno razširjeno kritje za primer nezgod posameznikov kot tudi zaposlenih (kolektivno nezgodno zavarovanje), zavarovanje zaposlenih na službeni poti in nezgodno zavarovanje poslovodnih oseb.
Z novim zavarovanjem nudimo naslednja kritja:
-	smrt zaradi nezgode
-	trajna invalidnost.
-	dnevno nadomestilo zaradi nezgode
-	dnevno nadomestilo za zdravljenje v bolnišnici
-	dnevno nadomestilo za zdravljenje v zdravilišču
-	smrt zaradi bolezni
-	stroški zdravljenja zaradi nezgode
Kaj konkretno novega prinaša novo nezgodno zavarovanje AdriaticSlovenica?
1.	AdriaticSlovenica kot prva na trgu dviguje izplačilo dnevnega nadomestila z 200 na 230 dni.
2.	Kot prvi uvajamo tudi progresivno odškodnino za invalidnost pri ocenjevanju invalidnosti nad 50 %.
3.	Zvišujejo se maksimalne vrednosti v tabeli invalidnosti.
4.	Krijemo stroške izdaje zdravniških potrdil (na zahtevo zavarovanca) do določenega zneska.
Za več informacij smo vam na voljo v Poslovalnicah Adriatic Slovenice	a i •	• Cl
v Domžalah, Ljubljanska cesta 90, v Trzinu, Blatnica 12 in v Kamniku, Au TlStl CulOV6niC3.
Maistrova 1 oz. na tel.: 01/724 04 11, 563 73 60, 839 71 66.	Zavarovalna družba d-d."Članica Skupine KD Group
mnmMjmmtmmimmiv
TEHNIČNA TRGOVINA jpf
emNeCEniTBgg,#«
Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203
UGODNA JESENSKA PONUDBA!
7»^
TAGOI/tAJE ,C/y
SUŠILNI STROJI
-10%
SESALNIKI ®
ORODJE
-15%
AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO DO PRODAJE ZALOG UGODNO PONUDBO Sl OGLEJTE V NAŠI PRODAJALNI
• BREZPLAČNA DOSTAVA • BANKKREDIT 1+3 DO 1+24!
. i f V. , •	, J < t ' j ,
Vesele urice
Akcija velja v Mercatorjevih hipermarketih. Popust sc obračuna za vse nakupe artiklov, ki so vključeni v akcijo Vesele urice, opravljene med 9. in tl. uro ter med 14. in 17. uro. Opravljen nakup pomeni čas zapisa prvega izdelka na računu na blagajni. Nakup je predviden za količine, ki so običajne za gospodinjstvo. Popusti se med seboj seštevajo. Popust se obračuna na blagajni in ne velja za pravne osebe. Popust velja za blago na zalogi.
Si Hipermarket
TEL.: 01/723 7016, GSM: 041 409 500
v
ZA DELO S KERAMIKO, KUPLJENO PRI NAS, PRIZNAMO 10% POPUST!
S strokovnimi nasveti vam pomagamo oblikovati prijazno in moderno kopalnico.
Franci Škufca s.p. GSM: 041 409 500
Kamniška c. 75, 1240 Kamnik www.franci-skufca.com keramika@siol.net
Mercator Center Kamnik
od četrtka, e.u. do nedelje, 9.11.2000.
Popust ne velja za peneča vina In vina, ki so vključena v Posebne Pikine popuste.
Akcija velja v vseh živilskih prodajalnah Mercator, ne velja pa v prodajalnah HURA' in v franšiznih prodajalnah Predvidena je za prodajo količin, ki so običajne za gospodinjstvo Popu« se obračuna na blagajni in ne velja za pravne osebe. Popust velja za blago na zalogi. Popust velja tudi za akdjeke izdelke In se obračuna od akdjeke cene
vabi s prijetnimi dogodki in najboljšo ponudbo
petek. 7. novembra, med 17. in 19. uro:
Ustvarjalna delavnica Miniaturni gozdiček
sobota. 8. novembra, med 10. in 12. uro:
MARTINOVANJE NAJBOLJŠEGA SOSEDA
z narodnozabavnim triom in nagradnimi igrami v petek. 14. novembra, med 17. in 19. uro:
Ustvarjalna delavnica Drobne rdeče hišice
Mercator Pekarna Grosuplje
Redna cena: 2,27 EUR
MadaMfefllčfa
jgagS i
pofiftmba
EUR
Gosi
zamrznjene,
Race
zamrznjene, cena za kg Nyirsegi Szarnyas
y Mercator Center Kamnik
Kovinarska 36, Kamnik, telefon: 01 83 08 787
ciiš:
P1ZZERIA, MC KAMNIK, Kovinarska 36 DvU.iV.m čas :
poM.-čet, ; 08-2211 ,	pei.-sob, OK-23h
fied,-ptaz,:08-i$h
Slastne pice, solate, testenine, hot dog, lazanja, hamburger, toast...
Brezplačna dostava na dom-od iOii do 22h : Tei: 831 17 60, GSM: 040 335 226 Možnost plačila s karticami tudi na domu !
POSEBNO UGODNE CENE ZA ČLANE ŠTUDENTSKEGA KLUBA KAMNIK!!!
-#2Z	ANATOMSKO
OBLIKOVANA OBUTEV PRIZNANIH BLAGOVNIH ZNAMK ®d It. 16 - 40 * CICIBAN *ceoX t .. *SUPERFIT *NIKe £rgovina z obutvijo * FRODDO
Velika ponudba šolskih im sobnih copat |
M
Mercator
Hipermarket

vedno nekaj zorne

(a) ACCE S SORI E S


ANDOR - Mercator Center Kamnik
ELITA Kamnik z največjo ponudbo ženskih in moških zimskih jaken.
• spodnje perilo- nedrčki že od 6,90 €
kompleti ( nedrček + hlačke) že za 9,90 €. posteljne garniture od 16,90 € dalje. AKCIJA NA IZBRANE ARTIKLE
50 % POPUST.
Obiščite nas in se pustite presenetiti!
Ne bo vam žal!
	
movo v
‘S? G bodi cepneteTkS
ČISTILNICA IN PRALNICA tel oi/8m74i


■1
Znižanje določenih Šolskih | programov
Ugodnosti in presenečenja | na prodajnem mestu
Posebne ugodnosti za Mercator Pika kartičarje
I-
Knjigarna in papirnica Pultite se presenetiti!
www ,:>r»kt> si	<
Izberite kvalitetno obutev iz naše pestre ponudbe. ^
V kVRAk ' 'OMVJt M!.
Vabljeni!
www.atplna.sl
messnn opsihu
Mestna optika je podjetje z dolgo in bogato tradicijo poslovanja na področju korekcije in zaščite vida. Poleg centrale na Kongresnem trgu 9 v Ljubljani ima podjetje še 17 poslovalnic po vsej Sloveniji, od tega kar 13 v vseh večjih Mercatorjevih centrih.,
V vseh enotah se opravljajo pregledi za določanje dioptrije. Na Kongresnem trgu se pregledi izvajajo vsak dan brez naročila, v ostalih poslovalnicah pa vsak teden ob predhodnem naročilu.
Mestna optika nudi svojim strankam možnost plačila z Mercator Pika kartico.
	■i~l
hfisimpLE	. i
PODALJŠEVANJE LAS	i jffi
AKCIJA samo 300€	m
za 100 pramen dolžine 40cm.	
DARILNI BON ideja za darilo?	
t48SVi
A
Fabiani nogavice, MC Kamnik, tel,: 01 839 S3 10, www.fabiani-nogavice.sl
VINTERSPORT
Kjer se šport začne
V7 EMONA OBALA
Nttjbd židljtTijt’ igra
Trgovina IANA vas vabi v 1. nadstropje Mercator centra v Kamniku, kjer vam poleg pestre izbire oblačil za otroke od Odo 14.let nudimo tudi lesena otroška	VS1 ,
kolesa.	^ ^
Na otroško leseno kolo vam nudimo	S
10% popust od 7.11. do 17,11,2008,
Popust velja samo ob predložitvi oglasa,
iiltT.. čMčiŠ^^SUŠšš!,	. /.4.1
www.iana.si
Podarite sebi aii vam najdrazjim katero od prelepih cvetlic, rezanih ali v lončku,
Ne pozabite na posebno ponudbo tega meseca ‘m ugodne cene.
L1 W Butik cvetlic Kalia, WWW.kalia.si Telefon: 8309752
KAMNI kV
2oor\c

prečo.
Butik m Mak Zbali Strokoven nasvet in širok Izbor »hrane, opreme In vsega kar potrebujejo vali ljubljene!
ZOOT1C Kamnik, tel.; 01 / 839 52 16
WWW.ZOOtlC.8l
#v W- :
Ob nakupu Mirih srečk sam srečko Ekspres poba rimo’
Delovni čas od ponedeljka do sobote od 8. do 20. ure, nedelja in prazniki od 8. do 13. ure.