617 HRVATICE DAS GEDICHT IM KRIEG Kein knatternder steifer Vogel der sich schrdg aus den Augen stiehlt mit seiner Last keine wirkliche Rettung es bewacht nur den zuriickbleibenden Schmerz es sucht nach leiseren Wortern fiir den Ldrm den die Menschen einander antun Schlafduft im Kissen der schwdcher wird die gebiigelte Wdsche im Schrank POUK ZGODOVINE Včasih ga še vidim hoditi kakor da ga žene metla ostra ko veter že napol klečečega navetega v najbližjo cerkev mahajoč z aktovko z ozko notri en sam list visoko v pozdrav Dolgo smo morali prositi za njegovo najznamenitejšo šalo za dovtip o torbici dadaistični skeč izpred alp Evelyn Schlag HRVATICE Pesem v vojni Nobene ropotave okorne ptice ki se poševno ukrade iz oči s svojim bremenom nobene resnične rešitve straži samo preostalo bolečino išče tišje besede za ropot ki si ga prizadenejo ljudje vonj spanja v blazini ki pojenjuje zlikano perilo v omari Evelyn Schlag 618 povedan z naraščajočo hitrostjo upirajočih se oči bala sem se da se ne bi razletel na kose Po prvi svetovni vojni so nas razglasili za zrele ne o nacistični dobi nismo vedeli ničesar samo ensamkrat smo videli vagon in notri ljudi spravili so jih v taborišče se je reklo mi pa nismo več spraševali Pouk ponazorjen s sivimi skopimi obrazi pruski kralj francoski cesar Slovani ali sužnji bi bile poročile tega Lotte Helene in Vroni? Ne? Pridne. Toda temu si mislim bi se morda le vdala tako lepe čeljusti visoko čelo temne meni namenjene oči lica tako ozka je vojaški minister slovenske republike in mlajši od mene GESCHICHTSUNTERR1CHT Manchmal sehe ich ihn noch geben wie von Gottes windscharfem Besen gejagt schon halb kniend in die ndchstbeste Kirche gefegt seine Aktentasche die diinne mit nur einem Blatt drin schwenkend hoch zum Grufi Lange muflten wir bilten um seine beriihmteste Nummer den Handtaschl-Witz dadaistischer Voralpensketch mit zunehmender Geschwindigkeit erzdhlt die Augen gestrdubt ich hatte Angst er konnte in Stiicke zerfliegen Nach dem Ersten Weltkrieg wurden wir fiir reif erkldrt nein von der Nazizeit haben wir nichts gewufit nur einmai 619 HRVATICE sahen wir einen Waggon mit Leuten drin die kamen ins Arbeitslager hieji es aber wir stellten keine weiteren Fragen Der Unterricht illustriert mit grauen sparlichen Gesichtern Preufienkonig Franzosenkaiser Slawen oder Sklaven hdttet Ihr den geheiratet Lotte Helene und Vroni? Nein? Brav. Aber bei dem denke ich ware ich vielleicht doch schwach geworden so schone Kiefer hohe Stirn die dunklen mich meinenden Augen Wangen so schmal es ist der Kriegsminister der slowenischen Republik und er ist jiinger als ich POROČANJE O MIRU Naletela sem na prazen svet na poti s severa nikogar pri žetvi ni kaj žeti zapuščeni skednji so nasanjali polne trebuhe njihove duri so se prepuščale bolj razgibanim časom Starejše slike flirtajo pred odstavljeno tehniko babje zadnjice temna vihteča krila ki so skušala ujeti iztekajočo se svetlobo med hribi Vozilo udje zlomljeni je poslušalo nepreskrbljeno zvočniki so stegovali vratove v njihovih gobcih je gnezdila že nova pesem V kotih oken je čepelo majhno pobeglo listje pretekle jeseni naboji na polici so se svetili negibno niso prepovedali gibanja Na drugem koncu vasi so razgrajali grobovi delili imena cestam in trgom oponašali odšle vladarje ko otroci ki so jim pravila najvažnejša pri igri Morda so možje odšli le na pivo v večer na drugo mesto Ena pričakuje vračajoče se barbare želi si stati pred njimi komaj z besedami le na višini svojega otroštva videti bližanje gozda poiskati senco pod seboj Zavrzite željo po glasnem kromosomu Victorv vpije FRIEDENSBERICHTERSTA TTUNG Ich traf auf eine menschenleere Welt von Norden kommend niemand bei der Ernte nichts zu ernten die verlassnen Scheunen trdumten sich die Bduche voli ihre Tore hingen bewegteren Zeiten nach Altere Bilder flirrten vor die abgedankte Technik Weiberhintem dunkle schwingende Ročke die versuchten das auslaufende Licht einzufangen zwischen den Hiigeln Fahrzeug die Glieder gebrochen horchte unversorgt die Lautsprecher reckten den Hals in ihren Mdulern nistete schon ein neues Lied In Fensterecken kauerte kleines gefluchtetes Laub vom vergangenen Herbst Patronen auf dem Sims gldnzten regungsios imtersagten keine Regung Am andern Ende des Dorfs larmten die Grdber verteilten Namen an Strafien und den Platz ahmten die abgezogenen Herrscher nach wie Kinder denen die Regeln das wichtigste sind am Spiel Vielleicht sind die Mdnner nur ins Bier gegangen in den Abend in einen anderen Fleck Eine wartet auf die heimkehrenden Barbaren wiinscht sich sie stiinde davor kaum mit Worten Evelyn Schlag 620 621 HRVATICE _________________________________________________________;--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------^—-——--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------——^-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------——-----------------------------------------------------------------------------------¦¦-----------------------------------------------^—----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------___-----------------------------------------------------_„ nur in der Hohe ihrer Kindheit sdhe den Wald sich ndhern Schatten zu suchen unter ihr Verwirft den Wunsch nach dem lauten Chromosom das Victory schreit HRVATICE (ženska besedila k sliki) 1 Moj oče je bil povrnjenec vsako soboto sem stala v kuhinjskih durih in je metal nož naredila sem se negibno zadel je natanko v les nož se je še enkrat kratko zagugal ne vem kaj si naj želim da me le to obotavljanje že ne dela vdove 2 Ko smo prišli iz cerkve sem z rokami bila na ušesu vsi so se pognali kvišku v zrak belo oblečena sem se zgrozila pred skrivnimi jopiči eden je udaril s svojim škornjem po moji golenici od veselja od nasladnosti 3 Take sardine smo pogosto jedli rumene doze ne vem ali zdaj name misli ko z njimi krasi to božično drevo in s tisto kaj je to ročno granato mojbog kaže da je velikansko tolsto čokoladno jajce in tudi visi na drevesu Eveljn Schlag 622 4 Videz je bil kakor da leži na obali na trebuhu podplati proti soncu le da je nosil lisasto obleko in bele nogavice od potu strjene pege večkrat sem jih držala v rokah pri pranju in se gnusila pred njimi 5 Takega še nikoli nisem videla tako razkoračenega v topih škornjih in pod njim ta mrtvi ti kaj misliš kdo da si kdo si ti že - drugače pa bi bil on ja tisti tu na tleh 6 Da ta skrbnost se ujema z njim prav tako nežno pogrne čez kosilnico plastično pokrivalo pred nevihto in traktorjev brisalec pridvigne ko ročico otroka visoko potisne lepenko podenj ob zmrzali ja to je on 7 Tega poznam je že zelo star brez klobuka ga še nisem videla tudi ne pri najhujši vročini potni pas se je gotovo zmočil ko potni pasovi teh mladeničev tu tega ne bom pozabila kako je jedel jagodov sladoled grižljaj za grižljajem odgriznil in poljubil raz rezilo 8 Če je tako spal ob meni obraz napol zakrit cepilno znamenje na roki tuj napis ki me ni vznemirjal nikoli 623 HRVATICE je spal pač samo vojak ki je z gramofonsko ploščo pregnal metulja tistega ki me prestraši na smrt DIE KROATINNEN (WEIBLICHE TEXTE ZUM BILD) I Mein Vater war Heimkehrer jeden Samstag stand ich in der Kuchentur und er warf das Messer ich machte mich steif er traf genau ins Holz das Messer vvippte noch einmal kurz nach ich weifl nicht was in ich mir wiinschen soli wenn mich nur dieses Zogern nicht schon zur Witwe macht 2 Als wir aus der Kirche kamen schlug ich mir die Hdnde an die Ohren alle schossen hoch in die Luft mir grame im weifien Kleid vor den Tarnanziigen einer trat mit seinem Stiefel gegen mein Schienbein vor Freude vor Lust 3 Solche Sardinen aflen wir oft die gelben Dosen ich weifl nicht denkt er jetzt an mich wenn er damit diesen Christbaum schmiickt und mit dieser was ist das eine Handgranate mein Gott das sieht aus wie ein riesiges dickes Schokoladenei und hdngt auch auf dem Baum 4 Es sah aus als liege er am Strand auf dem Bauch die Sohlen zur Sonne nur trug er das fleckige Gewand und Evelyn Schlag 624 weifie Socken schweifiharte Flecken ich habe sie oft in der Hand gehabt bei der Wasche und mich geekelt davor 5 So habe ich ihn noch nie gesehn so breitbeinig in dumpfen Stiefeln und unter ihm dieser Tote du was glaubst du denn wer du bist wer bist du denn - aber sonst wdre ja er der auf dem Boden da 6 Ja diese Fiirsorglichkeit pafit zu ihm genauso zdrtlich legt er dem Maher die Plastikhiille um vor dem Gewitter und den Scheibenwischer des Traktors wie ein Kinderdrmchen hebt er ihn hoch schiebt Pappe darunter bei Frost ja das ist er 7 Den kenne ich der ist schon sehr alt hab ihn nie ohne Hut gesehn auch bei der argsten Hitze nicht das Schweifiband war sicher so nafi me die Stirnbdnder dieser Jungen hier eins werd ich nie vergessen wie er Erdbeereis afi Bissen um Bissen abschnitt und von der Klinge kiifite 8 Wenn er so neben mir schlief Gesicht halbverdeckt das Impfmal auf dem Arm fremde Inschrift die mir nie die Ruhe stahl schlief doch nur ein Krieger der mit der Schallplatte den Falter vertrieb der mich zu Tode erschreckt Izbral in prevedel Florjan Lipuš