EU GLAS Uto XLV - št. 21 - CENA 35 SLT Kranj, torek, 17. marca 1992 Malenkostna pocenitev mlečnih izdelkov Trgovci znižali marže Marže za mlečne izdelke naj ne bi presegle 30 odstotkov nabavne cene. Ljubljana - Mlekarne in trgovske organizacije so se pred grožnjo, da bo vlada posegla po administrativnem določanju cen tudi pri mlečnih izdelkih, dogovorile, da bodo mlekarne kljub povečanju odkupne cene mleka podražile le konzumno mleko, ne pa tudi mlečnih izdelkov, in da se bo trgovina odrekla delu zaslužka. Čeprav je trgovina včeraj, 16. marca, za petino zmanjšala marže, je vpliv na končno ceno dokaj skromen. Mlečni izdelki so se pocenili povprečno za vsega štiri odstotke -sir gauda iz Ljubljanskih mlekarn, na primer, s 590 na 567 tolarjev. Združenje trgovine, ki deluje pri Gospodarski zbornici Slovenije, je na pobudo ministrstva za trgovino priporočilo trgovskim organizacijam, veliko- in maloprodajne marže za mlečne izdelke ne bi skupno presegle 30 odstotkov oz. da bi za posamezne izdelke veljale naslednje marže: za konzumno mleko 15-od-stotna, za sterilizirano mleko 26-odstotna, za surovo maslo 28-odstotna, za smetano, jogurt in kislo mleko 20-odstot-na in za sveži sir 22-odstotna. Trgovina naj bi mlečne izdelke, s katerimi se neposredno oskrbuje iz mlekarn, plačevala v 15 dneh od dneva nabave, izdelke, ki jih dobavlja prek trgovine na debelo, pa v 30 dneh. Predstavniki trgovskih organizacij, med njimi je bil tudi Peter Sajovic iz kranjskih Živil, so na novinarski konferenci, ki jo je pripravilo zbornično združenje trgovine, opozorili na nevarnost vse širšega administrativnega določanja cen hrane in na nelogičnost, da država kljub veli- kim presežkom mleka in velikim zalogam izdelkov v mlekarnah draži mleko (kot surovino). Težko je verjeti, da se mleka ne splača pridelovati, so dejali, saj se sicer količina odkupljenega mleka ne bi povečevala. (Več na 12. stra- m■> • C. Zaplotnik Kranj, 13. marca - V Kranju so oddajo davčnih napovedi za odmero dohodnine uredili kar v občinski *v)i, večje gneče ni, mnogi verjetno čakajo na zadnje dni marca. Davkarji svetujejo, naj preveč ne odlagajo, da se zadnje dni zaradi tega komu ne bi zataknilo in napovedi zaradi gneče ne bi mogel oddati, čemur seveda sledi kazen v višini 25.000 tolarjev. Še nekaj informacij o dohodnini lahko preberete na '0. strani. Foto: G. Si ni k Podpora Gospodinjski šoli v Adergasu Velesovo, 16. marca - Javna tribuna v krajevni skupnosti Velesovo v kranjski občini minuli petek zvečer v dvorani v Adergasu je, če ne drugega, nedvoumno podprla idejo o Gospodinjski šoli v tem kraju. Res je, da je, kot je rekel minister dr. Peter Vencelj, ob kar precejšnjih željah po takšni šoli v Sloveniji, še precej nejasnosti, vendar izoblikovana je vendarle opredelitev, da naj bi bila to šola posebnega pomena. Kako idejo uresničiti, je po mnenju tako ministra Venclja, kot predsednika izvršnega sveta Kranja Vladimirja Mohoriča, ta trenutek težje vprašanje. Ne v občini, ne v republiki, vsaj letos, za uresničitev ni denarja. Vendar pa tudi časa, po mnenju predsednika Mohoriča zaradi pričakovane reorganizacije občin v prihodnjih dveh letih ni veliko. Prostor in kraj sta v Velesovem oziroma Adergasu vsekakor zelo primerna in lepo bi bilo, da bi s takšno, vsaj na začetku enoletno šolo v Adergasu uspeli začeti. Za ureditev prostora, s čimer bi objekt v Adergasu dobil tudi gospodarja, si bodo prizadevali v občini, za program pa v republiki. Kar pa zadeva denar je bila ocena, da bi veljalo vključiti tudi druge resorje oziroma vire. Sicer pa je dve leti stara ideja na tribuni, ki so se je udeležili poleg krajanov, predstavnikov sosednjih krajevnih skupnosti tudi predstavniki strank v občini in člani izvršnega sveta občine, v njej pa so sodelovali poleg ministra za šolstvo in predsednika kranjskega izvršnega sveta še namestnica ministra za turizem Marija Beza-všek, minister za obrt Viktor Brezar, predsednik kranjske občinske skupščine Vitomir Gros in Marijan Kne z občinskega sekretariata za šolstvo, dobila podporo. Podrobneje bomo o tribuni še pisali. • A. Zalar S T V L t TRGOVINA s perilom in kozmetiko Gregorčičeva 8, KRANJ /O ljubljanska banka Gorenjska banka Kranj GORENJCin formul^ BANI PRIH KA IRANKA V znamenju stavke Pogajanja za socialni pakt so obtičala, plače so ostale zamrznjene, kar je prizadelo zlasti nižje delavske sloje, kolektivna pogodba je ob državnem vmešavanju v plače neobvezujoča, socialne razmere na Slovenskem postajajo nevzdržne, saj vlada nima niti gospodarskega niti razvojnega niti socialnega programa, brezposelnost se približuje številki 100 tisoč, vrh vsega pa ignorira sindikate in njihove zahteve po izboljšanju življenjskih razmer delavstva. Vsi ti razlogi so botrovali odločitvi svobodnih sindikatov, največje sindikalne organizacije na Slovenskem, za opozorilno stavko. Čeprav je med pogajanji za socialni sporazum z vlado med slovenskimi sindikati prišlo do razdora (posebej Tomšičev sindikat Neodvisnost se je izrazito ogradil od prej soglasnih skupnih stališč), jih je napoved svobodnjakov za dve-urno opozorilno stavko znova združila. Interesi delavcev so namreč skupni vsem, ne glede na siceršnji sindikalni pluralizem in razlike zaradi prestiža. Že tako ljudje začenjajo očitati, da imajo poleg slabe oblasti tudi zanič sindikate. Ali to res drži, se bo izkazalo tudi ob jutrišnji stavki. Vprašanje je, kako bo učinkovala dveurna opozorilna stavka, ki ima podporo številnih sindikatov, vendar se ji bodo odzvali na različne načine. Poštarji ne bodo raznašali pošte, javni prevoz bo za dve uri zastal, komunalci ne bodo odvažali smeti, proizvodnja bo stala dve uri, tudi izvozniki z napetimi roki bodo ob koncu izmene ustavili stroje, v vrtcih bo le varstvo, ne pa tudi vzgojnega dela. Toda povsod ne bo tako, ponekod bodo vendarle delali, kar učinkovitost stavke postavlja pod vprašaj. Se bo vlada zdramila in kaj ukrenila zoper siromašenje delavstva, ali pa bo za to potreben generalni štrajk s popolnoma ohromljenim življenjem ? Ali pa se bo navsezadnje v splošni bedi in brezpravju delavsko nezadovoljstvo sponatno prelilo čez rob in tako dalo nezaupnico obema, oblasti in sindikatom. • D. Z. Z.lebir NARAVA UJETA V MARMOR Izdelki MARMOR Hotavlje po izjemno nizkih cenah v MERKURJEVIH prodajalnah "k Zastopstvo za poljski Impexmetal Dolnov zastopnik za ležaje Kranj, 16. marca - Podjetje Dolnov iz Kranja je v četrtek, 12. marca, s poljskim Impexmeta-lom podpisalo pogodbo o zastopstvu za ležaje na območju držav bivše Jugoslavije, v Sloveniji pa bodo prodajali tudi drugo blaga velikega poljskega izvoznika kovin. Podpis pogodbe o ekskluziv-nem zastopstvu je za kranjsko podjetje Dolnov vsekakor velik uspeh, direktor Peter Žibert pravi, da tudi izziv, saj je njihov prvi večji tuji posel. Impexmetal je leta 1990 na območju Jugoslavije prodal za 5,5 milijona dolarjev ležajev, lani je zaradi političnih razmer padel na 1 milijon dolarjev, svojo pisarno pa je doslej imel v Beogradu. Zastopstvo za vse države bivše Jugoslavije je zdaj prevzel Dolnov, centralno bo v Kranju, v Beogradu pa pri njihovem podjetju Beometal. Že prihodnje leto računajo na 2 milijona dolarjev prometa, kmalu pa naj bi ponovno dosegli 5 milijonov dolarjev. Podjetje Dolnov bo prodajalo tudi druge izdelke poljskega Im-pexmetala, celotno črno in barvno metalurgijo, zlasti lakirano žiro in kable, v treh mesecih bodo v Kranju odprli konsignacijsko skladišče. • M. V. p GLASOVA k -e* StotinkA Zlata puščica Alenki Kavar Cirilova četica plava rekorde V dveh dneh dve pomembni zmagi -DELAVKE IN DELAVCI!- Že dolgo ni bilo tako hudo, kot je danes. Vsak dan težje je preživljati sebe in družino. Vsak dan več ljudi je brez dela. Oblast pa bolj skrbi za svoj položaj, kot za izhod iz krize. Vzvišeno zavrača pogajanja z delavstvom. Tragično in ne-odpustljivo bi bilo, da bi bil od vseh zaželeni čas demokracije tudi čas revščine, brezposelnosti in brezpravnosti delavk in delavcev. ČLANICE IN ČLANI, SIMPATIZERKE IN SIMPATIZERJI SDP! Pridružimo se zahtevam opozorilne stavke slovenskega delavstva, ki so jih izoblikovali sindikati. SDP je za pravico delavk in delavcev do pravičnega zaslužka, za človeka vredno življenje/za zaščito pred brezposelnostjo in med njo, za so-upravljalske pravice in družbeno dostojanstvo vseh. STAVKAJOČI! 18. MAREC 1992 BO DAN DELAVSKE SOLIDARNOSTI NA SLOVENSKEM! SDP Kran|'Jesenice' Radovljica, šk. Loka, Tržič Glas gorenjskih sindikatov - Poziv k splošni opozorilni stavki 18. marca - Delavkam in delavcem Gorenjske - Stavkovne zahteve: Kaj hočemo - Položaj delavcev je nevzdržen - Pomoč pri davčni napovedi - Usposabljanje sindikalnih zaupnikov v podjetjih - Razvrščanje delavcev v gospodarstvu - Sindikalna lista Glas gorenjskih sindikatov danes na dveh straneh! Stran 6 in 7. C o tudi, da bodo v Železarni obdržali samo donosno proizvodnjo 'n da se slabo piše Jeklarni I, Žičarni in Žebljarni oz. več kot tretjini ^Poslenim. • C. Zaplotnik ški turizem, po moči tretji v Avstriji za Tirolsko in Salzburško, sploh veliko gradi na tej panogi, očitno pa je do razvoja tega sejma v osrčju Alpe - Jadrana, kot sami poudarjajo, tudi dunajskim zveznim oblastem, saj ga je prišla odpreti državna sekretarka za gradbeništvo in turizem dr. Mana Fekter s pooblastilom zveznega gospodarskega ministra dr. Wolf-ganga Schiissela. Brez celovite predstavitve Bleda Če bi šlo vse tako, kot je bilo zamišljeno, bi bil slovenski oziroma gorenjski nastop na Gastu popolnejši in zato učinkovitejši. Ideja, da bi se celovito predstavil Bled, pa morda še Kranjska Gora in Bohinj, je padla v vodo. Tako je bil na sejmu z Bleda samo Hotel Lovec, ki je razstavni prostor delil s Steklarsko šolo iz Rogaške Slatine in rogaškim zasebnim steklarjem Francem Sajkom. Razstavni prostor pa jim je omogočila celovška trgovska družba Breim-peks, katere lastnik je Christian Breznik. "Na ravni poslovne skupnosti smo se dogovarjali za skupen organiziran nastop, vendar nismo prišli skupaj. Zato smo šli sami, ker smo prepričani, da je treba biti zraven in se pojaviti, saj je Bled blizu Koroške," je povedala direktorica Hotela Lovec z Bleda Ljudmila Potočnik. Dvanajst zasebnih in družbenih firm se predstavlja na 100 kvadratnih metrih velikem razstavnem prostoru Slovenije. V desetih dneh pred začetkom sejma je kranjska območna gospodarska zbornica po pooblastilu državne zbornice začela zbirati ^azstavljalce in jih -našla 12. Predsednik zbornice Andrej Prislan ni nezadovoljen, ampak šteje tolikšen odziv v tako kratkem času za uspeh. Celotna organizacija nastopa je bila naložena firmi Estok z Dunaja, ki jo vodi Ot-mar Kotnik. Če bi bilo za pripravo več časa in če bi zbornica ali država spodbujala sejemske nastope na tujem (Otmar Kotnik je navedel primer Avstrije in Madžarske, kjer pokrije država od 30 do 40 odstotkov nastopa na tujem), bi bil slovenski prostor bogatejši. Po Prislanovi in Kotniko-vi oceni smo predstavili komaj 10 odstotkov tega, kar bi lahko. Bombažna predilnica in tkalnica iz Tržiča s ponudbo pogrinjkov, Kovinostroj Grosuplje in Vako Črnomelj z gostinsko opremo, podjetje Mam iz Zgornjih Pirnič s svetili, HIT Nova Gorica s ponudbo igralnic in turizma, Mercator iz Ljubljane s slaščičarskimi in pekovskimi izdelki ter ponudbo Ete Kamnik, Kmetijska zadruga Krško z vini, Kmetijski kombinat Jeruzalem iz Ormoža z vini, Postojna s svojo ponudbo ter Gostišče Smuk iz Retenj pri Tržiču, TGT iz Podljubelja in Minerali in turizem iz Tržiča so pripravili predstavitev po svojih najboljših močeh. Prakso rednega sodelovanja na največjih sejmih tudi v Celovcu nadaljuje Kovinoplastika iz Loža, korak prek meje v Celovec pa je naredil tudi Gorenjski tisk iz Kranja h skupaj s firmo Veld-ner Kunst Werke, vodilno na področju oblikovanja in risanja, s katero Kranjčani sodelujejo že 4 leta. Predstavnik Gorenjskega tiska Marko Konc je povedal, da razen z vrbsko firmo sodelujejo z enim od celovških založnikov in da postaja avstrijski trg zanimiv in obvladljiv, sploh pa se nam je zdelo nedopustno, je dejal Konc, da izvoz v Avstrijo ne doseže niti 10 odstotkov izvoza v Nemčijo. Če nas lani na tem celovškem sejmu ni bilo, potem so se letos nekateri ojunačili. Predvsem bi kazalo gospodarsko izkoristiti ugodno politično klimo v prid Slovenije. Avstrija in Koroška, vsaj tako so povedali, tudi sejemsko politiko podrejata končnemu cilju, vstopu Avstrije v Evropsko gospodarsko skupnost in se nam bo očitno splačalo biti zraven. Sicer bodo drugi. Tokrat so bili na primer izrazito ofenzivni Madžari in Čehi, ki vidijo v celovških sejemskih prireditvah turističnega značaja svojo šanso. • J. K STRANKARSKE NOVICE Socialdemokratski večer v Tržiču Kako rešiti domače težave Tržič, 15. marca - Za sinoćnje srečanje so tržiški socialdemokrati izbrali temo z naslovom Delo tržiške vlade. Glede na poprej zastavljena pismena vprašanja so gostje manj govorili o tem in več o perečih problemih domačinov. Za njihovo reševanje so pokazali zanimanje tudi obiskovalci, žal pa se jih je tokrat zbralo komaj trinajst. Tržiški župan Peter Smuk je govoril predvsem o vprašanjih zaposlovanja. Lani so v Tržiču na novo zaposlili 282 oseb, od tega 13 pripravnikov. Poleg tega je 71 pripravnikov na plačilni listi zavoda za zaposlovanje. Težave brezposelnih so reševali s sofinanciranjem pripravništva za 89 oseb, z raznimi tečaji za 31 udeležencev, usposabljanjem 4 invalidov, pripravo 10 ljudi na zaposlovanje in vključitvijo 20 oseb v javna dela. Ob tem so trem podjetnikom dodelili finančno pomoč za odpiranje novih delovnih mest. Kot je med drugim seznanil udeležence srečanja župan Smuk, med približno 1130 brezposelnimi prevladujejo nešolani in priučeni delavci; takih je kar 672. Pri zaposlenih imajo v Tržiču najslabšo izobrazbeno sestavo na Gorenjskem. Predsednik izvršnega sveta Frančišek Meglic je predstavil delo pri odprodaji občinskih stanovanj. Doslej so prodali okrog 130 stanovanj različnih velikosti, pri čemer se je večina kupcev odločila za takojšnje plačilo. Denar iz stanovanjskega sklada bodo porabili za izgradnjo novih stanovanj, subvencioniranje najemnin, revitalizacijo mestnega jedra in pripravo raznih planskih dokumentov. Upravljanje občinskega stanovanjskega fonda so zaupali kranjski stanovanjski zadrugi, ki je sposobna poskrbeti tudi za večja popravila. Direktor tržiškega komunalnega podjetja Ladislav Srečnik je opisal problematiko cen komunalnih storitev. Kot je med drugim dejal, imajo veliko stroškov z vzdrževanjem skoraj 90 kilometrov vodovoda in 60 različnih vodovodnih objektov. Razen tega potrebujejo denar za razvoj; pri vodovodu je najprej na vrsti izgradnja večje akumulacije na Brezjah, pri kanalizaciji pa nadaljnja izgradnja glavnega kolektorja in priprava dokumentacije za čistilno napravo. Glede na tako zahtevne naloge je tudi ob sorazmerno visokih cenah denarja premalo za hitro uresničitev načrtov. Nekoliko drugače je o denarju spregovoril Pavel Gros iz občinske davčne uprave, ki je pojasnil vse naloge okrog zbiranja letošnjih davčnih napovedi. V Tržiču jih pričakujejo od 9 do 10 tisoč, vendar si od večine zavezancev z olajšavami ne obetajo veliko denarja. Poseben problem pa je, da se tudi od drugih davkov vrača iz republike vse manj denarja občinam. Celo v kulturi se vse vrti okrog denarja, je med drugim ugotovila Zvonka Pretnar iz tržiškega zavoda za kulturo in izobraževanje. Kot je ocenila, ga v Tržiču vse preveč porabijo za uradniška opravila, za dejavnosti - naj bodo amaterske ali poklicne - pa ga je vedno premalo. Zato bi namesto obreganja ob vložena sredstva v označitev 500-letnice trških pravic v Tržiču vsem priporočila razmislek, kako s tem povečati svoj ugled in obenem najti tudi ekonomske koristi. Čeprav je v dvorani gasilskega doma do konca srečanja ostalo le še deset obiskovalcev, zanimanja za razpravo ni manjkalo. Manj so spraševali in več sami razmišljali o razlogih za slabo izobrazbeno sestavo prebivalstva, o novih možnostih zaposlovanja, o morebitnem preoblikovanju tržiške občine in še čem. Ob skupni ugotovitvi, da je kjub majhnosti v tržiški občini mnogo lepot, so ocenili, da je bilo doslej preveč prezrto prav to bogastvo. V prihodnje bi kazalo izluščiti iz njega vsak košček posebej, da bi premagali sedanjo gospodarsko revščino. • Stojan Saje Večina je obupala nad sedanjo vlado Šesterica išče novega premiera Na sestankovanju pretekli teden so se dogovorili, da se bodo o morebitnem novem skupnem mandatarju odločali ta teden, po seji komisije za ustavna vprašanja, ki je bila včeraj in je obravnavala možnosti izvedbe parlamentarnih volitev. Ljubljana, 17. marca - Da sedanja vlada Lojzeta Peterleta nima več večine v parlamentu, je sedaj dokončno jasno. Podporo so ji dokončno odrekli še Zeleni Slovenije, Socialdemokratska stranka in Slovenska ljudska stranka. Nastal je blok šestih strank, sicer programsko različnih, ki imajo v družbenopolitičnem zboru slovenskega parlamenta, ki je izraz politične strukturiranosti Slovenije, 46 poslancev od 80, to je večino. Te stranke so Slovenska ljudska stranka, Liberalno-demokratska stranka, Zeleni Slovenije, Socialdemokratska stranka, Socialistična stranka Slovenije in Demokratska stranka. V tej druščini ni prenoviteljev, ki so po nekaterih glasovih užaljeni, ker niso bili povabljeni k sodelovanju, čeprav so najmočnejša opozicijska stranka v parlamentu. Premier Lojze Peterle ima oporo še v Stranki slovenskih krščanskih demokratov, v Narodnodemokratski stranki in Liberalni stranki. Ta teden bo jasno, kaj bo storila nova koalicija. Če bodo volitve junija (o tem se je včeraj odločala skupščinska ustavna komisija), se utegnejo vezi med temi strankami zrahljati, če pa bodo kasneje, bo prvi korak šesterice strank, ki jim znajo pritegniti še neodvisni, nov mandatar. Del teh strank, posebej Ljudska stranka, nima nič proti sodelovanju s krščanskimi demokrati, vendar brez Lojzeta Peterleta, ki je očitno zaigral vse karte možne podpore, Zeleni pa so ob obračanju hrbta sedanji vladi povedali, da to ni sovraštvo do krščanskih demokratov, kar se pogosto sliši, ampak so obrnili hrbet Peterletu, ki ni več kos nalogam. Na dan prihajajo tudi imena možnih kandidatov za mandatarja. Dr. Janez Drnovšek je še vedno aktualen. Zeleni so predlagali dr. Petra Tanciga, sedanjega ministra za znanost in tehnologijo, vendar so dogovorno pripravljeni glasovati tudi za drugo ime. V igri je tudi dr. Jože Pučnik, ki bi, kot je sam dejal, nalogo prevzel samo v skrajni sili. Janez Janša je možnost mandatarstva zavrnil, pojavilo pa se je tudi ime socialistične poslanke Darje Lavtižar - Bebler. Morda pa ima še kdo kakšnega skritega aduta v stilu mag. Marka Voljča, ki ga je bilo pretekli teden mogoče večkrat srečati in poslušati v Ljubljani. • J. Košnjek Pogovor o delu tržiške mladine Tržič, 17. marca - Pojutrišnjem, 19. marca 1992, ob 14. uri bo v mali sejni sobi tržiške občinske skupščine pogovor o delu Urada Republike Slovenije za mladino. Delo te ustanove, ki je organizirana pri ministrstvu za šolstvo in šport, bo predstavil Mirko Vaupotič. Predstavnik mladih liberalnih demokratov iz Tržiča Vasja Roblek pa bo opisal koncept ustanovitve in organizacije takšnega urada v Tržiču. Kot je predvideno, bi v njem razreševali problematiko mladih, skrbeli za dopolnilno izobraževanje in si prizadevali za navezavo stikov z mladimi Slovenci v zamejstvu.• S. Saje Socialistična stranka in socialdemokratska unija Združitev za novi levi blok Ljubljana, 13. marca - Danes sta Predsednik Socialistične stranke Slovenije Viktor Žakelj in predsednik Socialdemokratske unije dr. Rastko Močnik podpisala sporazum o sodelovanju in namenih, po katerem naj bi se stranki na bližnjih kongresih združili. Kot motiv za take korake sta najvidnejša predstavnika omenila željo po oblikovanju nove levosredinske stranke in s tem povečanja vpliva te misli v Sloveniji. Novonastala zveza ne bo zaprta za povezovanje z drugimi strankami s podobnimi programi, pomeni pa korak k raz-bistritvi slovenskega političnega prizorišča obremenjenega z veil-kim številom pretežno nerazpoznavnih strank. Znano je, da je Socialistična stranka zastopana v parlamentu. Socialdemokratska unija pa je nastala po volitvah, vendar so v njene vrste pristopili kar trije republiški poslanci. Sporazumeli so se, da bodo poslanci SDU poslej delovali v poslanskem klubu Socialistov, do formalne združitve strank na kongresih pa bodo organi obeh strank zasedali skupaj. # S. Ž. Stranka demokratične prenove Lastninsko dogovarjanje pod mizo Ljubljana, 13. marca - Vsi Demosovi poskusi pri lastninski zakonodaji so propadli, ker so bili vsiljeni. Koje že vse kazalo, da je razpadajoči Demos spoznal, da je za rešitev tega vprašanja potrebno sodelovanje vseh strank, so se začeli pogovori o lastninski zakonodaji za zaprtimi vrati, v katerih sodelujejo tudi tisti, ki so nasprotovali dogovorom iz Poljč in kritizirali vlado, pravi v izjavi Stranka demokratične prenove. Javne zadeve, usodne za vse državljane, so se pri nas sprivatizirale do take mere, da so strankarske kupčije osnova za reševanje. Zato zahtevamo, da so v dogovore o lastninjenju vključene vse stranke. • J. K. Slovenski krščanski demokrati Ustanovljena Slovenska ženska zveza Ljubljana, 14. marca - Slovenska ženska zveza je prva od interesnih zvez, ki jih bodo Slovenski krščanski demokrati ustanovili na osnovi svojega statuta. Stranka s tem potrjuje svoje zavzemanje za enakopravnost žensk na vseh področjih. Prva predsednica Slovenske ženske zveze je Milica Šturm, organizacija pa bo delovala na osnovi krščanskega etosa. • J. K. GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: ANDREJ ŽALAR Za koga! Marsikdo, tudi med tistimi, ki so danes v občinah in v republiki "zadolženi" za turizem, še vedno ni najbolj prepričan, ali so turistična društva pri nas za naprej potrebna ali ne. Ob tržni naravnanosti sijih je pravzaprav zaradi dosedanjega načina dela težko zamišljati. Vendar pa bi se, ko gre beseda o turističnem društvu, morali najbrž vprašati drugače. Nekateri so prepričani, da je turizem v Sloveniji izključno in samo le gost. In to gost. ki bo polnil z denarjem po eni strani kraj oziroma bivalni prostor z okoljem ter državo. In zakaj naj bi biLi potem potrebna še nekakšna turistična društva. Če je povsod tako, da gost po vsem svetu, ki "počne" takšen ali drugačen turizem, predvsem troši in prinaša na ta način dobiček, potem je povsem nesmiselno v to ponudbo "tlačiti" še nekakšna turistična društva, ki so zaradi zahtev, da potrebujejo celo nekakšen denar za delovanje, prej nadležna, predvsem pa ne v sodijo v prav noben okvir tržne naravnanosti. Računica bi bila celo utemeljena in vsakomur razmulji-va, če ta turizem in predvsem "ta gost", ki "zganja" najrazličnejše oblike turizma, ne bi bil predvsem zelo "muhast". Ni mu dovolj samo. kako je postrežen, kakšna je soba, izbirčen je s trgovinami, jezi se. kadar ne more početi kaj slabemu vremenu primernega, če so slabe ceste, poti, če je okolica nadomestilo smetišču, če ga ljudje "ne vidijo"... In kaj imajo pri tem turistična društva'.' Na prvi pogled nič, sicer pa vse. Vse pa zato, ker turistična društva niso namenjena zgolj in samo zadovoljnemu gostu, ampak še kako tudi urejenemu kraju in zadovoljnemu domačinu. Ob zadovoljnem domačinu pa vemo, da so trije "neznanci" že lahko pevski zbor. • A. Žalar Samozvani ankctar - Radovljica - Na sedež Društva upokojencev Radovljica prihajajo posamezni upokojenci z vprašanji, zakaj neko Društvo terja odgovore na neko anketo, ki jo izvaja lepo oblečen mladenič med 23. in 25 letom po domovih upokojencev. Seveda so bili v vodstvu Društva presenečeni, saj niso vedeli nič o tej akciji. Mladenič, kot kaže, najraje prihaja k osamljenim upokojenkam in upokojencem in se pri tem spretno povabi v hišo. Med vnaprej pripravljenimi vprašanji si ogleduje stanovanje, poizveduje še za drugimi podatki in to vse v imenu Društva upokojencev Radovljica. Predsednik Društva Stanko Adam zato opozarja, da člani ne nasedajo takšnim in morebitnim podobnim "anketarjem". Zaključek je torej enostaven: Društvo ne izvaja nobene ankete, "anketarja" pa prijavite policijski postaji. 0 (jr) Tisoč ur drsanja - Kranj - Prejšnjo nedeljo je bila na kranjskem drsališču končana drsalna sezona, ki je trajala od novembra lani. Kljub iztrošenosti naprav za vzdrževanje umetnega ledu, med celotno sezono ni bilo okvar in je drsališče obratovalo neprekinjeno ves čas. Največ ur, kar 430, je v sezoni uporabljal led Hokejski klub Triglav, na drugem mestu je bila z 220 urami Trim liga, na tretjem s 150 rekreacija, skoraj 100 ur je odpadlo na športne dneve in nekaj deset ur so bili na ledu tudi otroci iz kranjskih vrtcev. Posebnost minule sezone je bila, da Poslovno prireditveni center za obratovanje drsališča ni zaračunaval cene, ki bi prinašala dobiček, marveč je skušal pokrivati zgolj normalne oziroma vzdrževalne stroške. Še več, s pomočjo Zavarovalnice Triglav sta sejem in Programski svet sejma med božičnimi in zimskimi počitnicami omogočila tudi brezplačno drsanje. Ob končani drsalni sezoni v Kranju pa upravljalci drsališča že zdaj napovedujejo, da bo do prihodnje sezone treba razrešiti več vprašanj. Glavno bo vsekakor zagotovitev normalnega obratovanja zaradi iztrošenosti naprav zaradi dosedanjega obratovanja. Če bo tudi prihodnjo sezono hokej imel prednost pred drugimi športi, bo treba poskrbeti tudi za dodatno opremo na drsališču. Sicer pa ne bi bilo presenečenje, če bi se na ledu predstavile tudi nekatere druge rekreativne dejavnosti. • (až) Zborovanje planincev - Jesenice - Minuli teden v petek je bil v restavraciji Kazina na Jesenicah občni zbor Planinskega društva Jesenice. Društvo je po številu članstva med najmnoži-čnejšimi, poleg osnovne dejavnosti pa člani skrbijo tudi za več postojank. Še posebno veliko dela imajo z gradnjo Erjavčeve koče na Vršiču. • (rj) Jožefov sejem - Jesenice - V soboto se je na Jesenicah spet začel tradicionalni Jožefov sejem, ki je bil doslej na različnih lokacijah, od lani pa je na prireditvenem prostoru na Čufarje-vem trgu. Tudi letos sejem, ki bo odprt do 19. marca, prirejata Turistično društvo Jesenice in Kovinar. Prireditelja sta si še posebno prizadevala, da bi bila letošnja prireditev po ponudbi in organizaciji čimbolj privlačna. Na sejmu sodeluje okrog 100 razstavljalcev iz Slovenije in Hrvaške. • (rj) Gasilska odlikovanja - Škofja Loka - Predsedstvo Gasilske zveze Slovenije je odlikovalo tudi nekaj gasilcev iz Škofje Loke. Plamenico I. stopnje je dobil Anton Čemažar iz GD Jelovica, plamenico II. stopnje pa Jože Rupar, Janez Miklavčič in Božo Masnec iz Industrijskega gasilskega društva Jelovica. • (ip) Ciprese so posajene - Prejšnjo soboto je v Cerkljah pod Krvavcem potekal še tretji del letošnje velike akcije za ureditev pokopališča. Po odstranitvi starih cipres, ureditvi in pripravi tal za nove sadike, so potem posadili še 1600 novih sadik. Akcije se je udeležilo okrog 70 krajanov iz vseh krajev pod Krvavcem. Da bo pokopališče v celoti urejeno, jih zdaj čakata še ureditev pokopališkega zidu in obnova strehe na stari mrtvašnici. Vodstvo krajevne skupnosti in pokopališka uprava se vsem, ki so podprli akcijo in sodelovali pri dosedanjih delih, zahvaljujejo. Hkrati pa upajo, da se bodo krajani odzvali tudi pri naslednjih akcijah za dokončno ureditev pokopališča. - Foto: P. Močnik O cesti Hotavlje - Kopačnica že 15 let Vt Mi eno, občina pa dve tretjini Vsa leta smo delali in tudi danes smo pripravljeni. Vendar pa se ta cesta ne ustavi v Kopačnici in ne moremo se tudi strinjati, da so naše potrebe Miklavževe želje. Kopačnica, 16. marca - Niso sicer povedali, kolikokrat že so sedli skupaj, da bi se dogovorili za usposobitev, kot so zapisali v vabilo, ceste Hotavlje - Kopačnica, vendar pa so na sestanku v sredo s predstavniki občine v Kopačnici v krajevni skupnosti Gorenja vas nedvoumno poudarili, da si za cesto prizadevajo že 15 let. Vedno so bili odgovori, da prav tisti hip ni denarja, da je kriza, naj malo počakajo. In tako so dočakali, da se je število domačinov še bolj zmanjšalo. Pa so sicer vedno radi prijeli za delo, saj so na primer v zadnjih petnajstih letih za mostove, elektriko, telefon, za ceste, za preskrbo z vodo... naredili več kot 10 tisoč delovnih ur in prispevali denar ter material. Za cesto, pravzaprav za 2,2 kilometra dolg makadamski odsek med Hotavljami in Ko-pačnico so pripravljeni prispevati in delati tudi sedaj. Vendar pa so užaljeni, da zdaj, ko so toliko časa čakali, ko so sami že toliko naredili, ko gre nenazadnje za cesto, ki se ne konča v Kopačnici, saj je bila včasih celo regionalka in pomembna povezava z idrijsko občino (pa tudi v trenutku, če se na cesti skozi Sovodenj kaj zgodi, bo spet glavna), in ko gre nenazadnje za nenavadno dolg odsek za 60 krajanov v 19 domačijah, da bi morali problem reševati po merilih, ki so za tovrstne kategorizirane (a doslej vedno krajše) ceste v občini. Polovico sami, polovico (načrtovana sta v osnutku proraču- na 2 milijona tolarjev) pa občina, je izven razuma. Očitki na sestanku niso iz-zvenili kot jeza. Prej bi jih lahko razumeli kot željo in zdravo oceno, da problema, ki se vleče že toliko let, ne bi smeli še naprej obravnavati in reševati parcialno. Želja krajanov sicer je, da bi takoj dobili urejeno, asfaltirano, dobra dva kilometra dolgo cesto. Vendar je nazadnje, kot so tudi sami svetovali poslancem v občini, prevladal razum. Letos bi uredili vse, kar je treba, da bi bila cesta na celotnem odseku do zime urejena v makadamu, asfalt pa bi položili potem. Vendar pa se z merilom 50 odstotkov sami oziroma krajevna skupnost, 50 odstotkov pa občina ne morejo strinjati. Tokrat in na tej cesti, so poudarili, bi bila potrebna izjema. Naj da občina dve tretjini, sami pa da bodo zagotovili eno tretjino oziroma dva milijona. Zemljišče ob cesti odstopajo, sami bodo zbirali eno leto 3 odstotke od osebnih dohodkov, kmetje pa prav tako. Delali bodo, kot so ob vsaki akciji, ki jih zadnjih petnajst let ni bilo malo. Na ta način najbrž tudi občini oziroma poslancem v skupščini ob glasovanju ne bi smelo biti preveč težko, predvsem pa ne nerazumljivo, da ne gre za izjemo, da se bodo morda nekakšni vplivni posamezniki vozili potem po asfaltu. Gre za ljudi, in tudi iz drugih krajev, naprej od Kopačni-ce in tudi iz sosednje KS Trebi-ja. Res je, da Kopačnica ni višinsko območje in da tudi ni uvrščena med demografsko ogrožene, vendar pa je prav tako res, da njim in tudi drugim urejena cesta veliko pomeni za obstoj in razvoj prednostno opredeljenega turizma v občini. Najbrž ne bi bilo predsedniku izvršnega sveta Vincenciju Demšarju, ki je udeležbo zaradi zadržanosti na sestanku opravičil, pri utemeljevanju možnosti in razlago različitog potreb v občini ob letošnjMti proračunu nič lažje, kot je hipne Članu izvršnega sveta Ruparjuk j. Mihi Bizjaku iz sekretariata »u družbeni razvoj, ko sta z razini mevanjem pritrjevala po e»r strani ugotovitvam krajanoma po drugi pa naštevala in razljru gala težave in probleme v ob^»r ni ob letošnjem proračunu. Nazadnje pa je potem vend«ta, le obveljala obveza, ki naj :er krajevna skupnost in oba pre i0( stavnika občine preneseta nk0 prej, da so ob že našteti udeleŽ ;a, v kraju in krajevni skupno^ pripravljeni na 2 milijona tol*ijn jev udeležbe, vendar pa naj obi ,a| na prispeva dve tretjini ozirofl)0 4 milijone. Dogovorili so se %e di, naj se trasa takoj zakoli|; skem deležu pa je obvisel v zD >r, ku kot upanje. V Kopačnici Ht prepričani, da imajo prav in t< krat to ne bi smela biti le Mie klavževa želja.• A. Žalar )h --le Proslavili so 20-letnico društva "Želeli smo ohraniti bajerje" Kokrica pri Kranju, 16. marca - S svečano akademijo, ki so se je poleg članov turističnega društva v dvorani kulturnega doma na Kokrici v soboto zvečer udeležili tudi predsednik Turistične zveze Slovenije Marijan Rožič, predsednik kranjske občinske skupščine Vitomir Gros, predstavniki gorenjske in občinske turistične zveze in turističnih društev v občini, je Turistično društvo Kokrica proslavilo 20-letnico delovanja. Bogato 20-letno delo društva je nekako simboliziral tudi pester kulturni program, v katerem so sodelovale domače skupine. voljen, ker so uspeli, da Bobov-ške jame niso bile zasute z odpadki. "Če bi kje drugje v Evropi imeli takšni jezerci, bi ob njih zrasel hotel. Mi smo si želeli le ohraniti to, kar je bilo, in urediti okolico. Takrat je v prizadevanjih za odločitev, da bajerji Na akademiji v soboto so podelili tudi več priznanj ob 20-letni-ci društva. Čeprav je sedanji predsednik društva Janez Rihter v govoru ugotovil, da si je društvo ob ustanovitvi zastavilo "zelo ambiciozen program, ki na žalost še danes ni v celoti uresničen," je vendarle res, da se je društvo z danes več kot 500 člani vsa ta leta ne le potrjevalo, V BRATISLAVO! 26. marca 1992 organiziramo enodnevni izlet v Bratislavo. Odhod avtobusa bo 26 marca 1992 ob 22 uri z avtobusne postaie v Tržiču. Za potnike iz Krania je predvidena brezplačna povezava z avtobusom, ki ima odhod proti Tržiču ob 21.25. Vsi imetniki mesečnih, polletnih ah celoletnih vozovnic Integral Tržič, ki poseduieio navedene vozovnice najmani tri mesece, imaio pri udeležbi izleta 10 % popusta. Povratek iz Bratislave ie predviden 27. marca 1992 ob 16. uri s prihodom v Krani v zgodnph |utran|ih urah. CENA IZLETA JE SAMO 1.350.00 SLT Prijavite se lahko do vkl|učno 24 marca 1992 v: Integral Tržič urad v Kran|u na Maistrovem trgu 11 od 11. do 15. ure ali po telefonu 217-867. Ali pri Integral Tržič Predilniška 1 v Tržiču tel. 50-394 ampak tudi živelo z ljudmi in krajem in s svojo dejavnostjo ustvarjalno prispevalo tudi k osnovnemu cilju: urejenosti kraja. Brez Turističnega društva in njegovih prvih pobudnikov bi najbrž bile danes Bo-bovške jame drugačne, kot so. Brez društva se danes tudi ne bi mogli pogovarjati, kakšen naj bo Bobovek v prihodnje, da bo zadovoljeval tako domačine, in tiste številne po Sloveniji, ki ga zaradi dosedanjih dejavnosti tudi poznajo, in da bo tudi ohranjeval naravno ravnotežje. In prav Turističnemu društvu gre nenazadnje zasluga, da so bogat program na akademiji popestrili pevci, mladi in starejši folkloristi, re-citatorji, glasbeniki in potem še ansambel Kranjski kvintet. V krajevni skupnosti jih resnično ni treba skrbeti, kako sestaviti program ob različnih priložnostih Prvi predsednik društva Jernej Teropšič pravi, da je zado- ostanejo, zelo pomagal tudi Peter Finžgar." Franc Kern, ki je že 20 let v upravnem odboru društva, pa je prepričan, da je še kar lepo število članov, ki so pripravljeni marsikaj narediti tudi prostovoljno. "Denar ni vse. To, kar smo naredili, v d štvu nismo naredili zaradi z služka in denarja. Največje % dovoljstvo pa je, da smo ohrani jezeri. Kakorkoli že bo v prih nje, nekaj se bo okrog bajerjev Bobovku prav gotovo vedno d gajalo, da pa bomo na ta nač ohranili urejen kraj, je bil v< čas glavni cilj in namen." Ob jubileju so v soboto p' delili tudi več priznanj. Bron ste plakete Turistične zve; Slovenije, ki jih je podelil pred sednik TZS Marijan Rožič, sj^ dobili Peter Škofic, Ivica Dij pa je s sklepom o podelitvi pf I znanja presenetil tudi sedanj* j ga predsednika Janeza Rihtef ja, ki pa je sicer v govoru napo ' vedal, da bo v kratkem prepij stil funkcijo novemu predse^ niku. • A. Žalar Gneča v stari šoli Podljubelj - Še pred tremi leti sta bila v Poljubelju le dva razreda osnovne šole, učenci tretjega in četrtega razreda pa so se vozili v Tržič. Potem pa so se stvari spremenile: pod ljubeljska šola je postala spet večja za dva razreda. Seveda pa je ostalo pri kombiniranem pouku. Pred tremi leti je tretji in četrti razred kombiniranega pouka prevzela Helena Košir. Ker pa ima v že tako tesni stavbi prostor tudi mala šola s cicibanovimi uricami, si je gnečo komajda lahko predstavljati. "Malo lažje sicer je letos," pravi Helena Koširjeva, ki s kolegico Ahačičevo "kroti" osnovnošolce, Tatjana Malovrh pa ima male šolarje. "Stavbi so namreč dozidali vetrolov, v katerem je zdaj garderoba, tako da je gneče vsaj malo manj. Toda razredi so ostali enako veliki: v prvih dveh razredih je dvanajst učencev, v tretjem in četrtem pa je dvajset učencev. To, da se ne vozijo v Tržič najmlajši osnovnošolci, je že dobra stvar, vendar pa ostajajo po štiri leta v tesnih in nefunkcionalnih prostorih domače šole. V kraju si že vrsto let prizadevajo, da bi šola dobila ustreznejše prostore. Že to, da je stavba stara sto let, pove veliko o bivalnih pogojih otrok." Kaže, da se bodo o novi stavbi za šolo v Podljubelju pogovarjali še dolgo, morda ne ravno toliko časa kot doslej - vse povojno obdobje. Bodo pa zagotovo še naprej tudi v tako skromnih razmerah skušali z otroki narediti kar največ. Njihova dramska skupina, že dolga leta je njihov pokrovitelj tržiška Lepenka, vsako leto pripravi najmanj eno predstavo, s katero gostujejo tudi po Tržiču, ne le v domačem Podljubelju. Obe učiteljici, Koširjeva in Ahačičeva sta mentorici te skupine: letos sta s svojimi malimi gledališčni-ki še posebej zadovoljni - povabljeni so namreč na Gorenjsko srečanje otroških gledaliških skupin.• L. M. GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR javita opozarja na nevzdržne socialne razmere V V« evscina gnezdi v slovenskih domovih *lače so zamrznjene, cene divjajo, vlada se ne zmeni za naraščajočo socialno stisko, zato indikati napovedujejo opozorilno stavko. ičnrogajanja za sklenitev socialnega pakta so zastala, vlada in sindi-nj&ti niso prišli skupaj. Skupnega jezika niso našli niti slovenski bi'indikati. Kljub poprejšnjim nesoglasjem (prestižnega značaja) so ju* pobudi svobodnih sindikatov za opozorilno stavko pridružili tudi ta f^gi, razen Neodvisnosti KNSS. Slednji stavki pripisujejo politi-azfni pomen, pobudniki pa zatrjujejo, da gre za vnovično resno opo- etoriio vladi in parlamentu, da končno sprejmeta konkretne ukrepe noU zaustavitev revščine, naglega podvajanja nezaposlenosti in širitve izljfugih negativnih socialnih posledic, ki so plod neurejenih gospodarskih razmer. .j Ker sta se za opozorilno '.jlavko odločili obe sindikalni |Jentrali, se pravi Zveza svobodnih sindikatov Slovenije in onfederacija sindikatov 90, v ioJaleri je povezana tudi velika .^Čina članic Sveta kranjskih \?'ndikatov, so tudi slednji poz-' 'ali k izvedbi stavke. Odziv v "podjetjih je bil različen, od te-j.j^eljito pripravljenega stavkovna scenarija, kakršne pozna-' f na zahodu, do omahljivosti, ^prevozniki, smetarji, trgov-r(;i si ne moremo privoščiti dve-.'rnega zastoja... Nedvomno pa * stavki bolj goreče odzivajo >ni ^er se kopičijo tu£*' riotra-L'ji problemi in zaradi nizkih r r *'ač in težkega življenja tudi ' >rez sindikalnih napovedi tli ^zadovoljstvo. ^ Kako bodo jutri stavkali po-Hod na Gorenjskem in kako ^čutijo naraščajoče delavsko ^[Nezadovoljstvo? s< Mirko Rakuš, predsednik sindikata v LIP Bled: »Pridružujemo se stavki, saj smo tudi v j* naši tovarni nezadovoljni, ker i* P'ače niso skladne s kolektivno n Pogodbo. Plače so za vse pre-^'zke, vodstvo se drži edinole P ^govora o roku izplačil. Do-jj j.'eJ so bile plače še vselej deve-\ l| delovni dan v mesecu. V j Podjetju je 1100 zaposlenih, e Prizadevamo si tudi za skleni-f tev podjetniške kolektivne po-f Sodbe. Toda kako jo bomo J ?Pravili v življenje, kdo nam bo ^ Jamčil njeno izvajanje.« Pavla Šavs iz Vzgojno-varstve-nega zavoda Kranj: »Narava dela v vrtcih ne omogoča popolno stavko, zato se bomo vzgojiteljice odzvale zgolj z dveurnim bojkotom vzgojnega dela. Sicer pa smo tokrat prvič dobili plače po kolektivni pogodbi in še razliko za december, tako da je bilo manj nezadovoljstva kot poprej. Realna slika se bo pokazala z naslednjim izplačilom. Sicer pa se v vrtcih odslikava tudi splošna revščina, ki jo zdaj čuti družba. Starši otrok sicer še ne izpisujejo (skrbi nas, kako bo jeseni), stiska se opazi drugače. Vidimo na primer, kako se otroci zdaj vsake stvari bolj razveselijo, ker so vajeni skromnejšega, po dvakrat odhajamo v kuhinjo po hrano. Ravno zdaj imamo razpis za vrtec na Pokljuki: koliko staršev ga bo za 4.500 tolarjev lahko privoščilo svojim otrokom?« Slavko Renko iz Elektra Gorenjske: »Energetiki smo že imeli splošno stavko, tudi zdaj se pridružujemo opozorilni. V našem podjetju sta dve tretjini članstva v Konfederaciji 90 (in v svetu kranjskih sindikatov), tretjina pa v svobodnih. Kako bomo stavkali, ali bomo šli v redukcijo pete stopnje v sredo od 7. do 9. ure dopoldne, je odvisno tudi od tega, kako se bosta o izvedbi stavke dogovorili obe sindikalni centrali. S stav- j strina operacija na Japonskem je bila uspešna Tisoč žerjavov je prineslo srečo pšenice, 16. marca - 16-letna Petra Divjak, dijakinja jeseniške gimnazije, se je po uspeli operaciji srečna vrnila z Japonskega domov! Ta no-V|°a je najbolj razveselila vse tiste, ki so v izjemno odmevni humanitarni ?*ciji Radia Triglav prispevali denar, da je Petra na Japonsko sploh '•hko odpotovala. ^ Ob Petri je bila vseh 44 dni na Japonskem njena mama Zvonka °'vjak, ki je pripovedovala: »Moj najsrečnejši dan v življenju je bil tedaj, ko mi je japonski ^ravnik sporočil, da je operacija popolnoma uspela! Petra je zbolela *a izjemno redko boleznijo bele rase, za boleznijo moya - moya, ki jo Pravijo le na Japonskem. Zanimivo je, da mi je pred operativnim pose-f°m japonski zdravnik povedal vse najslabše: opozoril me je na same '••be in hude posledice, ki bi nastale v primeru neuspešne operacije. Ne Petra in ne jaz ne moreva prehvaliti ljubeznivosti in prijaznosti dveh zdravnikov, ki sta Petro zdravila, zdravstvenega osebja to-*j'jske klinike in vseh Slovencev, ki živijo v Tokiu in ki so Petro vsak aan obiskovali. Sama sem stanovala precej daleč stran od klinike za Nevrokirurgijo, kjer se je zdravila Petra, zato, ker je bilo stanovanje lam cenejše. Ko sem se vsak dan zjutraj vozila k Petri v bolnišnico in *večer odhajala, sem nekoliko spoznala tudi življenje v Tokiu. Mo-[an reči, da so moje izkušnje odlične: Japonci so pridni, čisti in spo-l°vanja vredni ljudje, povsod je velik red, nikjer čakanja. Je pa tira-na in vse po vrsti za naš standard zelo drago, medtem ko imajo Ja-P°nci seveda visok standard. Zdravniki, osebje in bolniki so Petro zelo lepo sprejeli; zdravnik ?eje vsak dan z njo, in drugimi pacienti, zelo podrobno ukvarjal in •° Pripravljal na operacijo. V veliko veselje ji je bilo. ker so bili iz-Jetnno pozorni tudi vsi Slovenci, ki so zvedeli, da je v bolnišnici. Go-r?*d Vilhar, ki je živel na Jesenicah in zdaj poučuje na japonski šoli, Jl Je prinesel tisoč papirnatih žerjavov, ki so jih za Petro izdelali perici in ki pomenijo srečo. V tem času se je na Japonskem mudil tu-71 naš zunanji minister Dimitrij Rupel, ki je Slovence - med drugim U(li mene - povabil na večerjo v tokijsko restavracijo. Ko je zvedel, *akaj sem v Tokiu, je za Petro zaželel, da bi čimprej okrevala. . Zdaj Petra redno jemlje tablete in zdravila za krepitev žil in srca !n proti epilepsiji, decembra pa je ponovni pregled na kliniki. Še en-pravi Zvonka Divjak, ki je telefonistka v jeseniški Zele/arni. *"'se rada od vsega srca zahvalila tisočem dobrim ljudem, ki so prispetji denar za operacijo. Še kako se zavedam, kako so danes visoki stro- a mnogi so vendarle dali, zato bom vsem dobrim ljudem hvaležna do k°nca življenja...« • D. Sedej podjetju, ki je sad združitve Iskre TIV, MKD in Eleka, prvikrat dobili plače po kolektivnih pogodbah. Samo razvrstitev v tarifne razrede še ni popolna. Pred reorganizacijo smo imeli zelo slabe plače, zdaj pa so se precej popravile, tako da so ljudje zadovoljni in je tudi delavsko enotnost glede stavke manj čutiti.« ko se ne pridružujemo zgolj znanim skupnim sindikalnim zahtevam, pač pa bi radi opozorili tudi na notranje probleme. Eden od njih je, denimo, neustrezna sistemizacija del, ki ji nasprotuje četrtina zaposlenih, pa neustrezna razmerja v kolektivnih pogodbah, ki niso prilagojena panožni. Naš sindikat stalno odpira probleme, zato pri direktorju ni dobro zapisan, ta podpira svobodni sindikat. Naš sindikat je med drugim dal tudi pobudo za odpoklic delavskega sveta, ker zastopa le interese vodstva, ne pa tudi delavcev, čeprav sestoji tudi iz predstavnikov delavstva.« Željko Lipanovič iz Iskra TEC: »Pridružili se bomo opozorilni stavki, ker podpiramo skupne zahteve. Sicer pa smo v novem Janez Justin, profesionalni sindikalni predsednik iz Save: »Dveurni štrajk bomo izpeljali pred koncem izmene, delalo bo le nekaj vitalnih delov tovarne, ta čas pa bomo ljudi prek tovarniškega radia obveščali o stavkovnih zahtevah. Čeprav smo v Savi plačani po kolektivni pogodbi, nam ni vseeno, da precej številen delavski sloj ne more živeti s svojo plačo. Gre zlasti za delavce z zajamčenimi dohodki, ki jim ob dragi hrani in visokih zneskih na položnicah ostane sila malo za življenje. V Savi nam je v tolažbo, da smo ob tolikih nekdaj trdnih, zdaj pa propadlih kranjskih firmah še dokaj trdni, da smo izvozniki, »pozitivci« in da imamo zagotovo za leto dni dela. Pač pa ob pozitivnem rezultatu terjamo izplačilo dobička. Smo tudi ena redkih firm, ki je na novo zaposlovala.« • D. Z. Žlebir Odprti telefon Kdaj in kako v pokoj Ljubljana, marca - Mislili smo, da bomo že z novim letom 1992 odhajali v pokoj pod novimi, strožjimi pogoji, vendar je slovenska skupščina novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju sprejela šele marca, veljati pa bo začel 1. aprila. Upokojenci so ga težko čakali, saj jim bo za kanček izboljšal pokojninske prejemke, ker jih bodo po novem sprotneje usklajevali. Še zaposleni, zlasti tisti tik pred pokojem ali kandidati za prej dokaj liberalno predčasno upokojevanje, pa se nad njim nič kaj ne navdušujejo. Starost, pri kateri bodo izpolnili pogoj za upokojitev, bo zlago-ma višja in naposled se bomo upokojevali stari 63 in (ženske) 58 let. Tudi predčasnega upokojevanja bo manj, saj ga zakon dovoljuje le izjemoma, predvsem v primerih tehnoloških presežkov. Pač pa prinaša možnosti dokupa študijskih let in obdobja vojaščine. Novosti pa je še več in te nedvomno zanimajo sedanje in prihodnje upokojence. Za vprašanja s področja upokojevanja ter pokojninskega in invalidskega zavarovanja bosta ta teden odprti tudi telefonski številki v našem uredništvu, in sicer 211-860 in 211-835. Vprašajte, odgovore pa vam bodo dali strokovnjaki s tega področja, ki jih bomo aprila povabili za javno okroglo mizo Gorenjskega glasa, zapis o njej pa objavili v eni aprilskih številk. Vabimo vas k sodelovanju!• D. Ž. Brez dela vsak deseti Gorenjec Kranj, marca - Najnovejši podatki kranjske enote zavoda za zaposlovanje nam kažejo, da je bilo na Gorenjskem januarja brez dela že 10.064 ljudi. Med njimi je bilo 4860 žensk, 1284 iskalcev prve zaposlitve, 3541 starih do 26 let, 3373 takih, ki so delo izgubili zaradi stečaja, in 498 težje zaposljivih. Decembra lani je bilo brezposelnih 9648 ljudi, leto poprej pa 4.746. Med brezposelnimi je največ ljudi z nižjo strokovno izobrazbo. Skoraj polovica, 4961 jih ima 1. in II. stopnjo izobrazbe, 2585 je onih s III. in IV., 2036 s V. stopnjo. Tudi višje in visoko izobraženi ostajajo brez zaposlitve. Prvij je 280, drugih pa 202. Polovica brezposelnih uživa pravico do denarnih nadomestil in pomoči. Nadomestila je januarja prejemalo 4452 brezposelnih, 1023 pa jih je dobilo denarne pomoči. Za primerjavo: še decembra 1990 je bilo prvih 1326 in drugih 381. Kranjski zavod za zaposlovanje ob podatkih o socialni varnosti omenja tudi prejemnike štipendij, ki jih je bilo januarja 4760. Zal so številke, ki govorijo o aktivni politiki zaposlovanja, precej nižje od tistih o brezposelnosti. Pripravništvo so januarja letos na zavodu sofinancirali 83 mladim ljudem. V javnih delih je bilo angažiranih 11 ljudi. Izobraževalo se je 55 iskalcev zaposlitve, v pripravi na zaposlitev je sodelovalo 18 brezposelnih, 37 pa v pripravi na samoza-poslitev. Januarja niso usposabljali nobene invalidne osebe. Ob nespodbudnih številkah le še drobec iz prvih zbirnih podatkov iz načrtov zaposlovanja v letu 1992. Na Gorenjskem napovedujejo za letos 4326 presežkov, 2038 delavcev pa bo na čakanju do odpusta. Iz preglednice o potrebah po novih delavcih pa je razbrati, da bo Gorenjska letos potrebovala 1849 delavcev, od tega 761 pripravnikov. 821 delavcev bo upokojila, nadomestila pa jih bo le 168. Zaposlitveni račun se torej še dolgo ne bo izšel. Kaj prinaša zavarovalništvo v zdravstvu Večji nadzor nad zbiranjem in trošenjem zdravstvenega tolarja Marca-1888. leta je po ukazu cesarja Franca Jožefa II na Slovenskem začelo veljati obvezno zdravstveno zavarovanje, zajelo pa je 21.936 ljudi na ozemlju sedanje Slovenije v okrilju Avstro-ogrske. Po 104 letih v slovenskem zdravstvenem zavarovalništvu začenjamo novo poglavje. Na redni mesečni tiskovni konferenci Ministrstva za zdravstvo, družino in socialno varstvo ga je predstavil Franc Košir, v. d. direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Franc Košir, ki ima v zavarovalništvu 28-letne izkušnje (nazadnje je delal v republiški upravi za zdravstveno varstvo), je predstavil projekt in cilje novoustanovljene zdravstvene zavarovalnice. Ta bo vzpostavila javni sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja in tlakovala pot konkurenčnim pogojem za dodatno prostovoljno zavarovanje. Zavod za zdravstveno zavarovanje bo upravljala skupščina, ki mora najprej vzpostaviti sistem odločanja in se dogovoriti o sistemu financiranja. Sistem zdravstvenega zavarovanja bo temeljil na načilih partnerstva med zavarovanci (ti bodo iskali kakovostne zdravstvene storitve), izvajalci (ti bodo zdravstvene storitve ponudili na tržišču) ter vlado in parlamentom (ki bosta usklajevala in uravnavala interese prvih dveh). Po besedah Franca Koširja bo zdravstvena zavarovalnica delala tudi po načelu javnosti in nadzora tako nad plačevanjem prispevkov kot tudi trošenjem zdravstvenega tolarja. Obeta pa tudi poenostavitev dela, uvedbo sodobnega informacijskega sistema, v zavarovalnico namerava pripeljati vrsto strokovnjakov s področja zdravstva, ekonomije in prava (kar v minulem sisovskem sistemu ni bila praksa). Decentralizacija pa bo sistem v območnih in občinskih enotah tudi bolj približala zavarovancem in izvajalcem. Od 1. marca naprej že velja obvezno zavarovanje. Zavarovanci ga spočetka še ne bomo občutili, bolj ga bo zdravstvo samo, saj z novim načinom zajemanja sredstev spet dobiva v roke škarje in platno. Z dosedanjim integralnim proračunom, iz katerega seje financiralo tudi zdravstvo, namreč ni bilo nikoli jasno, koliko denarja se pravzaprav zbere za zdravstvo, oziroma koliko za zdravstvo zbranega denarja gre za druge namene. Zato minister za zdravstvo dr. Božidar Voljč na tiskovni konferenci tudi ni vedel odgovora na vprašanje, koliko zdravstvenega denarja gre drugam. To je komentiral z dejstvom, da se tudi zdravstvena politika kreira v kotlu nenamenskega proračuna, kjer ima zadnjo besedo ministrstvo za finance. Zdaj ko se bo denar za zdravstvo zbiral namensko, bodo računi čistejši. Kot je še povedal novi direktor zdravstvene zavarovalnice, se bo zbiral celo ločeno po posameznih kategorijah zavarovancev, tako da bo jasno, kolikšne stroške le-ti povzročajo. Zavod za zdravstveno zavarovanje s 1. marcem svoje delo začenja z ničlo, kar med drugim pomeni tudi, da ne bo prevzel minulih dolgov za zdravstvo. Da si olajša začetek, pa se je s Skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja dogovoril, da mu takoj nakažejo prispevke za upokojence, hkrati pa mu dajo še kratkoročni kredit, s katerim bo zavod premostil mesečni zamik ostalih obveznikov. Zdravstveni tolar bo pritekal po nekaj višji prispevni stopnji - na tiskovni konferenci ministrstva nam niso postregli s številko - vendar na očitke o preveliki obremenjenosti gospodarstva odgovarjajo, da je to potrebno, saj zdravstvo zdaj vzdržujejo domači in tuji dobavitelji. • D. Z. Žlebir_ t I Stolpec za upokojence Izlet v Belo Krajino - V četrtek, 16. aprila, ob 6.30, bodo kranjski upokojenci izpred kina Center v Kranju, odšli na pomladni izlet v Belo Krajino. Peljali se bodo mimo Muljave in Žužemberka, ob reki Krki čez Dvor, Črmošnjice in Črnomelj do Vinice, obiskali bodo Adlešiče in Rosalnice, odšli še do Metlike in do Badovinca na kosilo in metliško črnino. Prijave sprejemajo v društvu na Tomšičevi 4 ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8. do 12. ure. Aprila prvi izlet za invalide - Po koledarju izletov se aprila začne sezona tudi za Društvo invalidov v Kranju. Koledar napoveduje prvi izlet za 16. april, in sicer v Borovlje, proti koncu meseca pa svoje člane vabijo v Moravske Toplice. Sicer pa bodo o izletih sproti obveščali. Društvo invalidov Kranj uraduje na Begunjski 10, in sicer vsak torek in četrtek od 15. do 17. ure, dobite pa jih tudi na telefonski številki 212-712. GORENJSKI GLAS in RADIO ŽIRI PRIJAVNICA za oddajo ZADETEK V PETEK Prijavljam se za sodelovanje v oddaji "Zadetek v petek" na Radiu Žiri: • priimek in ime:............................................................................... • sodelovati želim neposredno v studiu - moj naslov: • sodelovati že^jm preko telefona št.:............................................. Oddaja "Zadetek v petek" |e na sporedu Radia Žiri vsak drugi petek od 3. aprila 1992 dalje med 16. in 19. uro. Prijavnico pošljite na: RADIO 2lRI, 64226 ŽIRI. POVABILO K SODELOVANJU S petkom, 3. aprila, začenjata Radio Žiri in Gorenjski glas serijo izobraževalno razvedrilnih oddaj "Zadetek v petek". Za sodelovanje v oddaji bo vse potrebno napisano v Gorenjskem glasu; za začetke |e to prijavnica za sodelovanje v oddaji. V njej boste lahko preverili svoje znanje, za protiutež prejeli nagrado, ki bo odvisna od znanja. V vsaki oddaji si s pravilnimi odgovori lahko družinski proračun povečate za vrednost 6.000 - SLT - poskusiti velja, zato pričakujemo Vašo prijavnico. Za vsako oddajo bomo med prijavljenimi izžrebali tri udeležence, ki bodo sodelovali neposredno v studiu Radia Žiri, pet prijavljenih pa bomo poklicali po telefonu med oddajo. % Delavke in delavci, NE DAJMO SE! Delali smo in verjeli v lepe besede, pa so nas nalagali. Dali so nam besedo in se podpisali. In znova so nas izigrali. POTRPLJENJA JE KONEC. Če oblast misli, da lahko preživi tudi brez nas in našega dela, se moti. Člani sindikatov, povezanih v Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije in delavci, ki se nam boste solidarno pridružili, bomo zato izvedli 18. marca 1992 splošno opozorilno stavko Stavkali bomo vsi, ki živimo od svojega dela in mislimo s svojo glavo. Če nas tudi tokrat ne bodo slišali, bo ta stavka le začetćk stavkovnega gibanja, ki mora na koncu dati: ukinitev zakona o plačah in pravično ceno dela, zajamčeno plačo, ki omogoča preživetje, izpolnjevanje kolektivnih pogodb, nova delovna mesta, socialno varnost in stabilnost, ter spoštovanje delavskih pravic in človekovih svoboščin PRAVIC NAM NE BO NIHČE DAL, VZETI SI JIH MORAMO SAMI. Poziv k stavki Delavke in delavci Gorenjske! Jutri bosta na zrelostnem izpitu sindikalna zavest in delavska solidarnost. Z opozorilno dveurno stavko od 7. do 9. ure bomo javno izrazili svoje nezadovoljstvo nad razmerami, v katerih živijo delavke in delavci. V sindikatih, in to v večini slovenskih sindikatov, smo se žal morali zateči k tej pravici, ki nam jo daje zakonodaja, pozna pa jo ves sodobni demokratični svet kot skrajno obliko zaščite delavskih interesov. Nekateri nam sicer želijo naprtiti demagogijo, drugi nam očitajo, da gre za rušenje demokratično izvoljene oblasti. Take očitke odločno odklanjamo. Tisti, ki to govorijo, nočejo videti ali pa ne poznajo globokih stisk številnih delavk in delavcev na Gorenjskem, pa tudi brezizhodnega položaja tisočev nezaposlenih in mlade generacije, ki je brez vsake perspektive. Štiri zahteve, ki jih sindikati postavljamo oblasti, so po našem prepričanju predvsem socialne, delavske in pri njih smo dolžni vztrajati, če nočemo ohraniti socialno dostojanstvo. Slovensko in tudi gorenjsko gospodarstvo tone v globoko krizo, ki jo najbolj občutijo delavke in delavci, tisti v železarstvu, tekstilni industriji, gozdarstvu in v drugih dejavnostih. V zadnjih treh letih je, denimo. Gorenjska izgubila delovnih mest za 51 velikih podjetij. Glede na predvideno grozečo verigo stečajev in številne delavce, ki so že na čakanju, pa se tudi ta številka lahko kmalu podvoji. Nezaposlenost na Gorenjskem se bliža že 15 odstotkom, kar nas uvršča v sam vrh nezaposlenosti v Evropi. Plače delavcev v najnižjih plačilnih razredih v podjetjih in zavodih že ne zadoščajo za človeka vredno življenje. Dve delavski plači na Gorenjskem v januarju ne pokrijeta stroškov osnovne hrane za štiričlansko družino. Gorenjska, nekdaj najrazvitejša regija, se pogreza v revščino, nezaposlenost, bedo in obup. Delavke in delavci, člani sindikatov, pa tudi ostali, ki podpirate naše upravičene zahteve, pridružite se dveurni opozorilni stavki! Zanjo smo se odločili po demokratični poti šele, ko smo izrabili vse druge možnosti, ko smo neuspešno opozarjali, se pogovarjali s predstavniki oblasti in se pogajali. Imate se pravico tudi drugače odločiti. Toda pričakujemo vsaj vaše razumevanje in podporo skupnim zahtevam. Svet kranjskih sindikatov Zveza svobodnih sindikatov Gorenjske predsednik predsednik Jože Antolin Sandi Bartol Stavkovne zahteve za splošno opozorilno stavko Kaj hočemo Stavkovni odbori sindikatov dejavnosti Slovenije in koordinacijski odbor za izvedbo splošne opozorilne stavke Svobodnih sindi-katov Slovenije so sprejeli naslednje (skupne) stavkovne zahteve: 1. Ukiniti zakon o plačah in odpraviti administrativno urejanje plač - pravična cena dela mora biti dogovorjena med delodajalci in sindikati. Zakon o plačah (sprejet decembra 1990 in dopolnjen oktobra 1991 z zamrznitvijo plač) v praksi onemogoča polno uveljavljanje kolektivnih pogodb, ne glede na uspešnost in ne glede na izobrazbeno strukturo reže plače zaposlenim. S seboj prinaša vedno nižje plače, uravnilovko in neštevilna izigravanja. Podjetja so se znašla, kot so se vedela in znala, večina organizacij iz tako imenovane družbene sfere pa je zakon prekoračevala s soglasji 9 pristojnih ministrov. Tudi zakonsko omejevanje najvišjih plač se je izrodilo v svoje nasprotje. Dosedanja več kot desetletna praksa administrativnega urejanja plač ni nikoli dala želenih učinkov, vedno je povzročala le nezadovoljstva, probleme, krivice in nesmisle. Administrativni ukrepi praviloma omejujejo pravice delavcev, ne glede na poslovno uspešnost in možnosti podjetij, oziroma delodajalcev. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je že v preteklosti, še bolj pa zdaj, nasprotovala poseganju države v plače in druge osebne prejemke delavcev. Prepričani smo namreč, da morajo biti plače predmet dgovora med sindikati kot predstavniki delavcev ter zbornicami in drugimi asociacijami delodajalcev, naloga države pa je zaščititi spodnjo raven plač. Sedaj pa dela ravno obratno: zamrzuje gornjo raven plač, prav nič pa je ne zanima spodnja, kar se odraža v tem, da so plače marsikje nižje od zajamčenih. Najcenejša delovna sila v Evropi Izhodiščne plače po kolektivnih pogodbah pomenijo najnižjo ceno delovne sile za posamezni tarifni razred. Te plače niso del poslovnega rezultata (dohodka), pač pa strošek poslovanja, enako kot surovine, energija, amortizacija. Najnižja cena delovne sile mora zagotavljati najmanj preživetje delavca in njegove družine od prvega do zadnjega v mesecu, kar pomeni, da mora biti najmanj tako visoka, da pokrije minimalno košarico življenjskih stroškov. In zakon, katerega ukinitev zahtevamo, prizadeva najbolj tiste delavce, ki so uvrščeni v nižje tarifne razrede. Nočemo biti najcenejša delovna sila v Evropi in ne pristajamo na to, da nam država določa vedno nižjo realno plačo. Hočemo polno uveljavitev kolektivnih pogodb. Izvajati se morajo v celoti: to pomeni tudi to, da v podjetjih, kjer so izpolnjeni s kolektivnimi pogodbami določeni pogoji, tudi znižajo izhodiščne plače za 20 odstotkov. Šele ko bo zakon ukinjen, smo se pripra- Sindikalna lista (prvi del) Feb. 92 Marec 92 SLT. SLT 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 ur do vključno 24 ur odsotnosti) 1.412 1.576 - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) 745 831 - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur, če se potovanje začne dve uri pred začetkom delovnega časa in konča 2 uri po njem) 523 584 2. Kilometrina 14,20 16,60 3. Ločeno življenje 14.7828 16.433 4. Prenočišče se izplačuje po predloženem računu, skladno z navodilom na potnem nalogu. Če na nalogu ni drugače določeno in delavec ne predloži računa, ima pravico do povračila prenočišča v višini 505 563 5. Regres za prehrano 2.996 3.343 Opomba: V Sindikalni listi (pri del) smo gledali na spremembo rasti življenjskih stroškov korigirali neto osnovne zneske in jih ponovno izračunali. vljeni začeti pogajati tudi o kolektivnih pogodbah. Za začetek * pogajanj o socialnem sporazumu pa morajo biti izpolnjeni še drugi pogoji. Pogajati smo se pripravljeni s tistimi, s katerimi smo sklenili kolektivne pogodbe in brez kakršnih koli pogojev in diktata vlade. Kolektivne pogodbe so iztožljive 2. Sprejem zakona o kolektivnih pogodbah in zagotovitev pravne varnosti delavcev. 1 Nujno potrebujemo zakon o kolektivnih pogodbah, saj sedanji J predpisi niso ustrezni, ker so zelo pomanjkljivi. Natančno je tre- , ba določiti zlasti stranke kolektivnih pogodb (reprezentativnost obeh pogajalskih partnerjev), predviditi postopek sklepanja, določiti veljavnost in neposredno uporabo sklenjenih kolektivnih pogodb, odgovornost in sankcije za neizvajanje pogodb. J Vsi trdimo, da so kolektivne pogodbe iztožljive, v praksi pa ni vedno tako. Pa ne zato, ker to pravilo ne bi držalo, ampak zato, ker pravna in socialna država ne funkcionira, ker se v podjetjih o pravicah delavca odloča po načelu »saj se delavec lahko pritoži«, namesto po načelu (spoštovanja) zakonitosti - to pa je po zakonih in kolektivnih pogodbah, ker se zahteve (tožbe) na sodiščih združenega dela kopičijo, ta pa zaradi neustreznih materialnih in kadrovskih pogojev delujejo v zelo zoženih okvirih. Vse bolj očitno je, da si bomo morali pravno in socialno državo izboriti delavci, včlanjeni v sindikate, sami. Nič nam ne bo prostovoljno dano, pa čeprav gre za pravice, določene z Ustavo Republike Slovenije. Zajamčena plača 17.100 tolarjev bruto 3. Sprejem zakona o zajamčenih plačah, in sicer takega, da bo od 1. februarja letos dalje višina zajamčene plače najmanj 17.100 tolarjev bruto (neto okoli 11.000 tolarjev). Sedanji zakon o zajamčenem OD je neustrezen, ker nima natančnejših meril za določanje zajamčene plače, niti ne določa obveznosti sprotnega usklajevanja zajamčene plače v skladu z rastjo življenjskih stroškov. Znesek zajamčene plače mora biti določen v določenem razmerju do košarice minimalnih življenjskih stroškov in do povprečne plače, vendar tako, da že sam določa spodnjo mejo višine zajamčene plače. Poleg tega se mora višina zajamčene plače mesečno usklajevati tudi z rastjo življenjskih stroškov. Določanje zneska zajamčene plače torej ne more biti v celoti prepuščeno oceni vlade, pač pa mora biti predvsem ugotovitev dejstva (novega zneska) na podlagi vnaprej določenih meril. Pri tem je seveda treba vztrajati, da se zajamčena plača lahko izplačuje le pod določenimi pogoji in le začasno, denimo, pri izgubi v poslovanju, ne pa v primerih, če v podjetju trdijo, da ni denarja. Hočemo gospodarsko in razvojno politiko 4. Vlada je dolžna v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije nemudoma sprožiti aktivnosti in skupaj s Skupščino Republike Slovenije sprejeti ukrepe za izboljšanje gospodarjenja in razvoja, za povečanje socialne in materialne varnosti delavcev in za povečanje možnosti za zaposlovanje. Svobodni sindikati že skoraj dve leti neuspešno zahtevamo razvojni program Slovenije, ki je edini lahko podlaga za prestrukturiranje gospodarstva in ponovni gospodarski vzpon Slovenije. Ta program je tudi edini lahko podlaga za sprejem ekonomske politike za leto 1992 in za pogajanja o socialnem sporazumu. Tak program mora temeljiti zlasti na: - učinkovitem tržnem gospodarstvu - polni produktivni zaposlenosti - visoki izobrazbeni strukturi zaposlenih - sodobni tehnološki opremljenosti proizvodnih, poslovnih in delovnih procesov - zdravih in varnih delovnih pogojih ter okolju prijaznih gospodarskih dejavnostih - visokem osebnem in družbenem standardu. Ukrepi pa morajo zajeti predvsem: - stimulativnost tarifne politike in plač - ustaviti padanje zaposlenosti in ustvarjanje novih delovnih mest - povečati investicije v nove dejavnosti in podjetja ter podjetništvo - zmanjšanje javne porabe - zlasti za državni represivni in vojaški aparat - zmanjšanje davčnih obremenitev nižjih plač in progresivnejše obdavčenje višjih - bistveno upočasnitev rasti cen za življenje najpomembnejših proizvodov in storitev (prehrana, stroški bivanja) - razbijanje novih monopolov, ki so predvsem posledica osamosvojitve in zapiranja trga blaga, storitev in kapitala - zagotavljanje spodnje ravni socialne varnosti brezposelnih in drugih najbolj ogroženih kategorij prebivalstva, ki prejemajo denarna nadomestila in denarne pomoči. Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije mag. Dušan SemoliČ Pomoč pri izpolnitvi davčne napovedi 31. marca poteče rok za oddajo davčne napovedi za odmero dohodnine. Svobodni sindikat nudi brezplačno strokovno pomoč pri izpolnjevanju obrazcev za svoje člane, zlasti še za tiste, ki bodo težje prišli do potrebnih informacij in navodil. Strokovno svetovanje je organizirano v sindikalnih pisarnah: JESENICE, Titova 80 v četrtek, 19. in 26. marca, od 14. do 18-ure RADOVLJICA, Gorenjska cesta 25 v sredo in četrtek, 25. in 26. marca, od 16. do 18. ure TRŽIČ, Balos 4 v četrtek, 19. in 26. marca, od 12. do 16. ure ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 1 v četrtek, 19. in 26. marca, od 15. do 18. ure. Obrazce, ki jih dobite v knjigarnah, in dokumente o dohodku in olajšavah prinesite s seboj. Z razširjene seje območnih svobodnih sindikatov Gorenjske Položaj delavcev je nevzdržen Razpravljala na razširjeni seji območne organizacije svobodnih sindikatov za Gorenjsko, ki so se ji pridružili tudi predsednik ZSSS mag. Dušan Semolič in nekateri predstavniki panožnih sindikatov, so s podatki o razmerah v podjetjih in razpoloženju med delavci utemeljevali razloge za jutrišnjo opozorilno stavko. Gorenjsko gospodarstvo se potaplja, plače večini ne zadoščajo več za preživetje, osebni dohodki po kolektivni pogodbi so bolj izjeme kot pravilo, nezaposlenost gre prek 10 tisoč, vlada pa nima ne razvojnega ne socialnega programa. Delavstvo živi v bedi Podatki SDK Gorenjske, Zavoda za zaposlovanje v Kranju, ana-Hza izvajanja kolektivne pogodbe, ki so jo v gorenjskih svobodnih sindikatih napravili še lani, pa tudi ocena razmer v gorenjskih podjetjih, kjer imajo sindikalni zaupniki dnevno opraviti z delavci v stiski, vse to je kar klicalo k javni obravnavi položaja gorenjskega delavstva. Sindikalisti pa naj bi se ob tem znova opredelili tudi do štirih zahtev, ki jih postavljajo oblasti in ponavljajo z napovedjo dveurne opozorilne stavke v sredo. Sandi Bartol, predsednik gorenjskih svobodnih sindikatov, je iz obsežnega gradiva dal poudarka zlasti nizki akumulativnosti gorenjskega gospodarstva, blokiranim žiro računom številnih podjetij in tistim firmam, ki so po podatkih SDK že zrele za stečaj, vendar ga zadržuje moratorij. V nekaterih gospodarskih panogah (gozdarstvu, kmetijstvu, tekstilni industriji, železarstvu) že bijejo plat zvona, kar bo pahnilo v še hujšo stisko tam zaposlene delavce. Gorenjsko gospodarstvo, ki je svoje čase veljalo za razvitejše, po rezultatih zdaj zaostaja za slovenskim, enako velja tudi za plače, ki so za desetino pod slovenskimi. Sicer pa seje Sandi Bartol obširneje razgovoril o (ne)izvajanju kolektivnih pogodb, ki je ena najbolj bolečih izkušenj tega sindikata pri uveljavljanju delavskih interesov. Vse več je na Gorenjskem tudi podjetij, ki delavcem izplačujejo zajamčene osebne dohodke. Ob rastočih življenjskih stroških delavske družine vse težje živijo. Dve povprečni decembrski plači, denimo, štiričlanski družini nista zadoščali niti za pokritje minimalnih mesečnih stroškov. Hrana, ki v minimalnih mesečnih stroških predstavlja nad polovico vseh izdatkov, se draži, dodatno so jo podražili še januarski prometni davki, stisko pa povečujejo tudi v nekaterih občinah nadpovprečne cene stanarin in komunalnih storitev. Delavstvo živi v bedi, še slabše pa se godi brezposelnim. V treh letih je Gorenjska izgubila za 21 odstotkov delovnih mest, ta čas se niso odpirala nova, nezaposlenost je zrasla že nad 10 tisoč ljudi, kar je v primerjavi z zaposlenim prebivalstvom 14 odstotkov. Primerjaje z ostalo aktivno populacijo (kar je mednarodno uveljavljeno merilo za merjenje brezposelnosti) pa je nezaposlenost na Gorenjskem 11,4-odstot-na, je dodal mag. Franc Belčič, ki so ga v sindikatih povabili k besedi o tokovih gorenjskega zaposlovanja in brezposelnosti. Sicer Z dokupom delovne dobe in zgodnejšim upokojevanjem so lani sicer rešili veliko presežnih delavcev. Toda ta način je zelo drag, je dejal mag. Franc Belčič. 200 tisoč tolarjev na osebo, kolikor, denimo, velja en dokup, bi lahko drugače uporabili na področju zaposlovanja. Tako pa postajamo družba mladih upokojencev in na žalost tudi mladih nezaposlenih. Po novih predpisih bo družba omejila množično zgodno odhajanje v pokoj. Pokojninski skupnosti zdaj denar od dokupov sicer pride prav, po novem bo kapital pritekal od dokupa študentskih in vojaških let, toda kasneje bo množica (mladih) upokojencev hudo pritisnila na pokojninske sklade. so v sindikatih opozorili tudi na dejstvo, da se ob drastičnem ukinjanju delovnih mest odpre premalo novih, da bi zdaj brezposelni in mlada generacija iz šol lahko upali na boljšo prihodnost. V gorenjskih podjetjih je po oceni na čakanju okoli 7 tisoč delavcev, ki do konca leta tudi še lahko ostanejo brez služb. Ali to pomeni, da bo tedaj brez dela že 30 odstotkov ljudi, so bili zaskrbljeni v sindikatih. Črnoglede napovedi Gospodarske rezultate je sindikalistom prikazal tudi Andrej Prislan, predsednik Gospodarske zbornice Gorenjske. Med drugim je postregel tudi s podatkom o živahnem nastajanju novih podjetij (kar 2094 novih je bilo registriranih na Gorenjskem), vendar za obnavljanje delovnih mest ne pomenijo veliko upanja. »Živih« je namreč slaba polovica, v njih pa je zaposlenih 1333 ljudi. Mag. Franc Belčič z Zavoda za zaposlovanje v Kranju je dejal, da so plaz brezposelnosti strokovnjaki predvideli že pred leti, ko so prihajali na dan podatki o veliko »podzaposlenosti« v podjetjih. Nadpovprečno industrializirana območja zdaj to gorje najhuje občutijo, tako, denimo, Jesenice, ki jih je imenoval gorenjski Manchester. Brezposelnosti ne bomo zlahka kos, kajti številka 10 tisoč je težko obvladljiva, zlasti še, ker je v njej zajetih tudi veliko ljudi brez pravice do nadomestila (ali pa ga po določenem času izgubijo), kar poraja hude socialne stiske. Zaposlitvene možnosti so majhne, vendar jih skušajo izboljšati z majhnimi koraki tako imenovane aktivne politike zaposlovanja. Z njeno predstavitvijo je skušal razbliniti pesimizem, ki vlada pri ljudeh, ker zaposlenost še vedno pojmujejo v starem smislu, češ da mora država poskrbeti za vse od diplome do dosmrtne službe. Mladi to že drugače dojemajo in ta optimizem skušajo podpirati na več načinov: s financiranjem pripravništva, s kapitalizacijo nadomestila v novo delo, s tečaji in seminarji, ki uče podjetništva, z akcijo 1000 novih delovnih mest... Z državnimi ukrepi podpirajo številne težnje po samozaposlovanju. To velike brezposelnosti sicer ne bo zajezilo, lahko pa pomaga rešiti veliko eksistenc. Ljudi mineva potrpljenje Tudi drugi razpravljala iz sindikalnih vrst so na podoben način kot predsednik Bartol dopolnjevali socialno sliko gorenjskega delavstva. Alojz Omejc iz sindikata tekstilne in usnjarsko predelovalne industrij? je govoril o propadu tega velikega sistema, o stečajih in sramotno nizkih plačah delavcev. Nasprotoval je temu, da je celotna panoga prepuščena tržni stihiji, namesto da bi se vlada resno lotila njenih problemov. Podvomil je tudi, da bi tekstil rešila privatizacija, saj za nakup golih zidov z obubožanimi skladi ne bo nihče pripravljen kupiti. Pritrdil mu je tudi Anton Rozman iz tržiškega Peka, češ da so na dlani argumenti za socialni zlom in da država očitno ne vleče pravih potez, zato je treba oblast opozoriti s stavko. Agroživilec Dušan čater je tudi menil, da sindikaliste v podjetjih že mineva potrpljenje, saj je delavcem težko dopovedovati, zakaj se jim plače nenehno znižujejo, življenjski stroški pa se merijo z evropskimi. Tokrat je bil gost območnega sindikata svobodnih sindikatov za Gorenjsko tudi njihov vrhovni predsednik mag. Dušan Semolič. V sindikatih nismo jezni kar tako, je pribil, pač pa zato, ker vlada ignorira socialne probleme in s tem prizadene sto tisoče delavcev. Revščina, nizke plače, brezpravje, brezperspektivnost nezaposlenih, na teh področjih je premalo iniciativnosti vlade. Vrh vsega pa vlada ignorira tudi sindikate. V vseh parlamentarnih demokracijah ga spoštujejo kot zastopnika delavstva, v naši pa ga ne upoštevajo kot enakovrednega partnerja. Če v parlamentu govori o socialnih stiskah, mu očitajo socialno demagogijo. Toda glede svojih zahtev v svobodnih sindikatih ne popuščajo: zahtevajo ukinitev zakona o plačah, uveljavitev kolektivnih pogodb, povečanje in redno usklajevanje zajamčene plače, socialni in razvojni program ter upoštevanje sindikata pri dogovorih, kar so od vlade že večkrat zahtevali zaman. Zahteve sindikatov so jasne. Gorenjski so opredelili, kaj vse pričakujejo od vodstev podjetij, občinskih oblasti, zavoda za zaposlovanje, slovenske vlade in parlamenta. Gre le za detajle, ki jih je moč zaokrožiti v enotne zahteve slovenskih sindikatov ob jutrišnji stavki. Če bodo tudi tokrat naleteli na gluha ušesa in če ne bo dovolj niti splošna stavka, potem se je kmalu bati, da bo izbruhnil val spontanega nezadovoljstva. In tega ne bo lahko obvladati. Mag. Belčič je postregel tudi z manj optimističnimi podatki. Povedal je, da bo letos 2853 ljudi izgubilo nadomestilo za čas brezposelnosti. Največji val pričakujejo julija in avgusta, nato pa še enega pozno jeseni. Čisto brez sredstev ti ljudje sicer ne bodo ostali, večina jih bo z nadomestila presedlala na denarno pomoč, vendar bo ta nižja od nadomestila. 558 pa jih bo izgubilo celo pravico do denarne pomoči. Ti bodo velik socialni problem in bodo iskali pomoč od centrov za socialno delo do humanitarnih organizacij. Nova delovna mesta pa se na Gorenjskem pojavljajo polagoma. Znan je bil en sam večji projekt, in sicer Karavanški predor z okoli 300 novimi delovnimi mesti, vsi ostali so majhni zamahi. Na zavodu za zaposlovanje so veseli novih podjetnikov z idejami, ki bodo odprle več deset delovnih mest. Glas gorenjskih sindikatov - nadaljevanje Razvrščanje delavcev v gospodarstvu _ Vsi delavci, zaposleni v gospodarstvu, bi morali biti s 1. decembrom 1990 razvrščeni v tarifne razrede v skladu s stopnjo strokovne izobrazbe, ki se zahteva kot posebni pogoj za delovna mesta, na katera so razporejeni. Enostavneje povedano: v tarifne razrede so razporejena delovna mesta in če delavec dela na delovnem mestu, za katero se zahteva srednješolska izobrazba, ga je treba razvrstiti v V. tarifni razred, kajti tja spadajo delovna mesta, za katero se takšna izobrazba zahteva. Pravilna razvrstitev je povezana tudi z delavčevim osebnim dohodkom, ki je odvisen od dela, ki ga opravlja delavec in ne od njegove izobrazbe. Delavčev osebni dohodek ne more biti nižji od izhodiščnega osebnega dohodka, ki je po kolektivni pogodbi določen za dela v posameznem tarifnem razredu. Izhodiščni osebni dohodek je najnižji osebni dohodek, ki po kolektivni pogodbi pripada delavcu za polni delovni čas, predvidene delovne rezultate in normalne delovne pogoje. To je osebni dohodek, ki delavcu pripada, vendar ga podjetje zaradi določenih zakonskih (pa tudi nezakonskih) vzrokov delavcem ne more vedno izplačati. Za takšne primere dovoljuje splošna kolektivna pogodba znižanje izhodiščnega osebnega dohodka za 20 odstotkov pod pogoji in po kriterijih, ki se določajo s kolektivnimi pogodbami (dejavnosti). Do sklenitve teh pogodb je 20-odstotno znižanje izhodiščnih osebnih dohodkov možno le, če bi izplačilo •e-teh v skladu s kolektivno pogodbo ogrozilo obstanek podjetja m 1/5 TB in kisla smetana ^VC lonček, vse izdelki Merca-gj - Ljubljanskih mlekarn Ljuljana. Odlično je bilo tudi kondenzirano mleko, zgoščeno "» sladkano, v tubi ABC Po-jfiurke - Tovarna mlečnega pra-JJU Murska Sobota. Oceno prav dobro" pa so dobili pasterizirana sladka smetana 35% iim 1/4 TP, stiski poltrdi mastni sir, Posavec - poltrdi mastni sir in Samostanski poltrdi 3/4 mastni sir iz Mercator -Ljubljanskih mlekarn, evapori-^no mleko v pločevinki ABC Pomurka - Tovarna mlečnega Prahu Murska Sobota, pasteri-*'rano mleko 3,2% mm, surovo ^aslo 1. vrste in Edamec - poludi mastni cir od Hmezad -Mlekarna Arja vas, pasteriziralo mleko 3,2%mm 1/1 PP Mercator - Mlekarna Kranj, Livada KK Mlekarna Vipava, MM Maksi special mastni sir in skuta -40% m.m Mariborske mlekarne Maribor. Kot najboljše, odlično olje, ki se je uvrstilo tudi v Ekstra kakovostni razred, sta bila ocenjena 100-odstotno sončnično olje CEKIN special in jedilno rafinirano rastlinsko olje KONZUM Mercator OLJARICE Kranj, prav dobro oceno pa je dobilo njeno jedilno rafinirano rastlinsko olje CEKIN. Prav tako so bila kot prav dobro ocenjena naslednja olja: jedilno rafinirano rastlinsko olje HELIOS - Oljarna Domžale, jedilno rafinirano sojino olje in rastlinsko olje ZVIJEZDA Tovarne olja Slovenska Bistrica. Zanimiva je tudi ocena testenin. Odličnih domačih testenin na našem tržišču ni, oceno "prav dobro" pa so dobili špageti št. 7 GRANDE, špageti št. 5 GRANDE in Pekatete Romana - testenine po italijansko, izdelki ŽITA - Pekarstvo in te-steninarstvo ter jajčne testenine (špageti), Ceres testenine, peresniki in špageti, jajčne testenine - spirale, valoviti rezanci Ceres testenine - peresniki in Ceres testenine - špageti, vsi izdelki Mlinotesta - Živilska industrija Ajdovščina. Od mesnih izdelkov so najvišjo oceno in Ekstra kakovostni razred dosegli domača klobasa MIP Nova Gorica, Kekec pašteta ABC Pomurka - Mesna industrija Murska Sobota in kraški zašink - narezek KRAS Sežana - Mesno predelovalna industrija. Oceno pav dobro pa so dobili kraški pršut brez kosti in mortadela-šampion MIP -Nova Gorica, kraški pršut - narezek od KRAS Sežana ter jetrna pašteta in čajna klobasa EMONA - MIZ Ljubljana Polje. Gorenjce bodo seveda najbolj zanimali izdelki gorenjskih mesarij, ki so najpogosteje MODA V USNJU ZA VSE MOŠKE IN ŽENSKE POSTAVE IZDELUJEMO USNJENA, MODNA IN KLASIČNA OBLAČILA OPRAVLJAMO TUDI MANJŠA POPRAVILA MODNI ATELJE Tone Bevk, Spodnji trg 2, Škofja Loka, tel. 064/622-087 Odprto: vsak dan od 7. do 12. in od 15. do 19. ure, sobota od S. do 12. ure SEM MLADA, LEPA, KAR VELIKA, KO SPOZNAŠ ME - TE ZAMIKA..? zalla G o V 1 TRGOVINA S KONFEKCIJO IN ITALIJANSKIM JEANSOM EMANUEL DELOVNI ČAS: vsakdan od8.-19. ure sobola. od 8.-12. ure ZALLA TRGOVINA Kranj Delavska 19 (Stražišče - poleg trgovine Zapravljivček) na naših mizah. Vsi so se slabše odrezali. V II. razred, ki je dosegel od 13,1 do 16 točk (Extra razred od 18,1 do 20, točk, I. razred od 16,1 do 18 točk) seje uvrstila Mlinaričeva klobasa s 15,9 točkami, kamniška domača klobasa MESO Kamnik s 14,4 točkami, čajna goveja klobasa a 14,2 in tirolska salama s 14,1 točke Meso izdelkov Škofja Loka, čajna kobasica Neo-plante s 13,8 točke in hot-dog hrenovka Mlinaric s 13,7 točke. V III., vendar še vedno priporočljivi kakovostni razred so se od 10,1 do 13 točk zvrstile Slovenska klobasa Meso-izdelki Škofja Loka z 12,50, in domača klobasa za kuhanje Zorman z 12.30 točke. Med izdelki, katerih kakovost je le zadovoljiva pa so hrenovke v ovčjem črevu Mercator - TMI (preveč vode, 63,4%), koktejl hrenovka (vakuumsko pakiranje) MIP (preveč maščobe - 31,0 %), pariška obarena kobasica Vajde iz Čakovca (preveč vode - 60,3%), hrenovke Arvaj, Britof pri Kranju (preveč vode - 62,3%), pariška obarjena klobasa Mesa Kamnik (preveč maščobe (33,0%), koktejl klobasa (vakuumsko pakiranje) MIP (preveč vode (55,1%). Tirolska salama Mercator - TMI je bila mikrobiološko oporečna, hrenovke v naravnem črevu Emona - MIZ so imele preveč vode (60,7%), pariška klobasa Meso-izdelki Škofja Loka in tirolska salama JEM - Jesenice pa sta bili diskvalificirani zaradi slabega vonja in okusa. • D. Dolenc Kranj, marec - Na Mohorjevem klancu je Breda Seražin - Bečan odprla trgovino Sera, ki je založena predvsem z ročno izdelanimi pleteninami za različne priložnosti, naprodaj pa so tudi modni dodatki. Trgovina Sera je odprta vsak dan od 11. do 19. ure. Gorazd Sinik V torek,-24. marca bo v Gorenjskem glasu izšla priloga GRADIMO, OBNAVLJAMO, IZOLIRAMO, OPREMLJAMO... Izkoristite učinkovit način za predstavitev vaših izdelkov in storitev. Naročila za ob|ave sprejemamo v propagandi Gorenjskega glasa še do četrtka, 19. marca, tel. 218-463, fax 215-366. K4RLN # SERVIS FOTOKOPIRNIH STROJEV MINOLTA # PRODAJA FOTOKOPIRNIH STROJEV MINOLTA # PRODAJA PISARNIŠKE OPREME # PRODAJA PISARNIŠKIH POTREBŠČIN # PRODAJA ŠOLSKIH POTREBŠČIN Gregorčičeva 6 (za Globusom), 64000 Kranj Tel. 064/213-162 Odprto od 8. do 14. in od 16. do 19. ure ob sobotah od 8. do 12. ure. Trgovina s pohištvom I 9 Pnčiiku|ciiK > vašo pisno ponudi'o %avoi» %a /im<\vvi vi vo /avakovavii sm»vi:ivi.ii: 64000 KRANJ, Gosposvetska 12 KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Prerekanja Najprej zapišemo, da kmetje zavračajo očitke, da so največ krivi za drago hrano. Čez dva dni se oglasijo, denimo, mlekarji, ki s podatki dokazujejo, da tudi oni niso največji krivci za draginjo, čez tri dni skličejo trgovci novinarsko konferenco, na kateri zanikajo vse obtožbe, ki so bile izrečene na njihov račun, in s številkami dokazujejo, da si od drobnopro-dajne cene vzamejo bistveno manj kot kmetje in predelava skupaj; vmes pa je še sestanek Slovenske ljudske stranke, na kateri njen predsednik Ivan Oman med drugim izjavi: "Pri nas je hrana 40 do 50 odstotkov cenejša kot kjerkoli v razviti Evropi. Vem, da je uvožena hrana cenejša, vendar je to dum-ping. na katerega nobena država ne pristaja. Govorjenje o dragi domači hrani je zavajanje javnosti, to je - povedano po domače - laž; mediji pa si to privoščijo, da hujskajo potrošnike proti kmetom." Da bi bila zmeda o tem, ali je hrana draga ali ne in kdo je za draginjo največji krivec, večja, poskrbi še kmetijski minister dr. Jože Osterc, ki, na primer, za Delo izjavi, da pri mleku in mlečnih izdelkih "trgovina ob tej inflaciji pobere več kot osnovna pridelava in predelava skupaj" in da trgovina in predelava celo skrivata podatke o tem, kolikšne deleže si vzameta od drobnoprodajne cene. Trgovina kajpak trdi drugače - namreč to, da vse podatke redno posreduje ministrstvu za trgovino, kjer bi jih lahko dobil tudi kmetijski minister. Ko dr. Osterc izjavi, da so kmetje lani dobili plačanih le 75 odstotkov izračunanih proizvodnih stroškov pri mleku, se najde neki Peter, ki vpraša, kako to, da odkup mleka še kar narašča, pa čeprav odkupna cena krije povprečno le tri četrtine stroškov; pri tem pa še pikro pripomni, da je v svetu malo takih, ki bi kljub izgubi še povečevali proizvodnjo. Kdo ima v tej "vojni"prav in kdo ne, nima smisla razčiščevati, saj ene in edine zveličavne Resnice ne bomo spoznali. Resnica pa je - in to kruta resnica za vse širši sloj slovenskega prebivalstva, ki na vprašanje, ali je hrana draga, odgovarja... Pa saj veste kako',% C. Zaplotnik MEŠETAR vrsta krmila, gnojila.. Kmetijska trgovina Prešeren, Gorica pri Radovljici krmila za krave K-17,2 krmila za krave K-18 krmila za krave K-19 krmila za nesnice - Šk. Loka krmila za nesnice - Emona bro-štarter bro-finišer telštarter telpit BEK-1 BEK-2 pšenična krmilna moka koruza in pšenica ječmen oves soja semenska koruza pionir semenska koruza BC 318 in Nadežda 26 vitel Tajfun - 3 tone vitel Tajfun - 4 tone vitel Tajfun - 6 ton dvoredni sadilec krompirja obračalnik Favorit 220 obračalnik-pajek 230 kultivator z ježi 205 kultivator z ježi 180 KAN (27-odstotni) NPK 13-10-12 NPK 8-26-26 NPK 15-15-15 urea (46-odstotna) NPK 8-16-24 koruza, merk., v vrečah koruza, razsuta pšenica ječmen oves krmila za krave (osječanka) NSK (v 50-kg vreči) NSK (v 10-kg vreči) telpit BEK I BEK 2 otrobi semenski oves semenska koruza BC 318 semenska koruza BC 272 semenska koruza BC 26 Nadežda semenska koruza Pionir Dea semenska koruza Pionir Eva seno (bal i rano) soja (razsuta) soja (v vrečah) Kviz Mladi in kmetijstvo Gorenjsko tekmovanje bo v Naklem Kranj, 13. marca - Republiška uprava za pospeševanje kmetijstva je v sodelovanju s podružnicami Slovenske ljudske stranke in Zveze slovenske kmečke mladine že razpisala tekmovanje Mladi in kmetijstvo, ki bo v Sloveniji spet po enoletnem premoru. Na Gorenjskem bo kviz v soboto, 4. aprila, ob 17. uri v Domu kulture v Naklem. Po tekmovanju bo srečanje kmečke mladine, poskrbljeno pa bo tudi za razvedrilo. Pravilnik določa, da lahko na tekmovanju sodelujejo mladi kmetje, podeželska mladina ter dijaki srednjih kmetijskih šol, ne pa tudi študentje višjih in visokih šol. Tričlanske ekipe bodo letos odgovarjale na vprašanja o podjetnem tekmovanju, o kmetijstvu in vremenu, o zadružništvu, vrtnarstvu in prehrani prašičev. Zmagovalna ekipa se bo uvrstila na republiško tekmovanje, ki bo predvidoma 1 1. aprila. Prijave za gorenjski kviz sprejema kmetijsko-gospodinjska svetovalka Metoda Karničar do 27. marca na Jezerski cesti 41 v Kranju. 9 C. Z. Po koliko so mineralna gnojila, krmila, semena in drugo kmetijsko blago v nekaterih zasebnih in zadružnih trgovinah na Gorenjskem? cena (v SLT/kg) 21,70 25,50 27,00 27,10 29,50 35,80 33,90 27,40 23,50 24,70 23,70 8,00 17,00 16,50 17,50 30.00 362,00 300,00 42.800,00 69.500,00 131.500.00 46.300.00 56.300,00 70.300,00 37.100,00 32.600.00 Trgovine (skladišča) KZ Sloge na Primskovem, Visokem, v Stražiš-ču, Mavčičah in Besnici 16,00 20,50 21,90 23.00 17,40 23,50 14,90 13,50 19,00 16.60 17,80 16,50 29,40 30,80 23,50 26,80 25,60 9,10 41.60 340,00 347,00 214.10 275,20 368,00 12,00 29,00 35,00 Epidemija virusa prstenaste nekroze na krompirju v Sloveniji Iskanje odpornejših sort in pridelovanje v zaprtih območjih Eno od zaprtih območjih za pridelovanje semenskega krompirja bona Gorenjskem Leta 1988 smo se v Sloveniji prvič soočili s pojavom prstenaste nekroze na gomoljih nekaterih kultivarjev krompirja, zlasti na igorju. Že naslednje leto se je izkazalo, da pojav ni posledica neugodnih vplivov dejavnikov okolja, ampak ga povzroča dotedaj neznana bolezen, ki se epidemično širi in je zajela vso Slovenijo. Ocenjujemo, da je najmanj polovica vseh krompirjevih rastlin v Sloveniji okuženih, najdemo pa jo tudi že na paradižniku. Povzročitelja bolezni smo identificirali leta 1989. To je ra-zliček YN virusa, ki smo ga označili s kratico PTRND, potato tu-ber ring necroses disease ali po slovensko prstenasta nekroza gomoljev krompijra. Podobno virusno bolezen so opazili tudi na Madžarskem in jo leta 1984 opisali. Opazili so jo tudi v ČSFR, leta 1987 v Bosni in Hercegovini, leta 1989 v Avstriji in Franciji, 1990 pa v Zahodni Nemčiji. Bolezen se torej širi od vzhoda proti zahodu, zato se je razviti del Evrope z njo šele začel soočati. Posledica te, že 4 leta trajajoče epidemije bolezni krompirja, so na Slovenskem izredno hude: • V kratkem času so kmetje opustili sorto igor, ki smo jo do leta 1988 sadili na približno 18.000 hektarjev ali 60 odstotkov površin posajenih s krompirjem. Sorta je bila pri precejšnjem delu prebivalstva pojem kvalitete. • Onemogočeno je pridelovanje osnovnega semena krompirja, ki je osnova semenarstva. Zato smo postali, prvič po 30 letih, vezani izključno na uvoz. To seme pa postaja za večino pridelovalcev komercialnega semena finančno komaj ali pa sploh nedosegljivo. • Hitro nazadovanje potrjenih površin komercialnega semena, ki so se od 370 ha v letu 1987 (pred začetkom epidemije), skrčile na vsega 96 hektarjev leta 1991. Količinsko to pomeni zmanjšanje od 6600 ton na 1900 ton v letu 1991. Smo torej na poti, da postanemo veliki uvozniki tudi tega semena. # Kljub prizadevanjem že tako nizek povprečni hektarski pridelek krompirja stagnira. Za evropske pojme je neverjetno nizek od 12,8 do 13,7 tone na hektar. Razmeroma majhno število strokovnjakov, ki se v Sloveniji ukvarjajo z raziskavami in seme-narjenjem krompirja, je doslej opravilo obsežno delo na tem področju. Še posebej je treba poudariti, da so raziskave te virusne bolezni kompleksne (izvor okužbe - prenašalci - gostitelji) in zahtevajo mnogo časa in veliko finančnih sredstev; doslej smo ugotovili sledeče: • Identificirali smo povzročitelja bolezni PTRND. To je ra-ziček virusa iz skupine Y . • Proučili smo njegove najvažnejše lastnosti, zlasti način širjenja. 0 Determinirali smo vrste listnih uši, ki ga prenašajo v naših razmerah: 13 vrst listnih uši, od teh se 9 vrst pojavlja vsako leto, ter obdobja njihovih selitev. # Najbolj razširjene kultivarje krompirja pri nas in večje število novih, skupaj 28 kultivar- jev (med njimi je nekaj zelo obetajočih) smo proučili na njihovo dovzetnost za okužbo in občutljivost (reakcijo na okužbo). Po občutljivosti smo jih glede na pojav znakov na gomoljih razdelili v tri, za prakso pomembne skupine: znaki se ne pojavljajo, znaki se redko pojavljajo, znaki se vedno pojavljajo. Glede na dovzetnost za olcužbo pa izstopata dva kultivarja: sante, ki se ne okužuje, in resy, ki se okužuje v razmeroma majhnem obsegu. Izhod iz nastalega položaja iščemo trenutno v dveh smereh in sicer v uvajanju in iskanju odpornejših kultivarjev in organiziranju se-menarske pridelave v zaprtih območjih. Pri iskanju oziroma introdukciji novih kultivarjev smo delo razširili. Poleg nizozemskih smo v uradno preizkušanje vključili več ameriških in angleških kultivarjev. V letu 1990 in 1991 je končalo uradne poskuse devet kultivarjev, ki pa še niso uradno dovoljeni za širjenje, ker niso vpisani v sortno listo. Med njimi kultivar sante ni dovzeten za okužbo z virosom PTRND. Na osnovi posebnih dovoljenj so bili v letu 1991 v semenarski pridelavi že kultivarji sante, romano in pentland deli., dokončno oceno za vpis v sortno listo pa mora zanje dati Republiška semenarska komisija. Zamisel o pridelovanju semenskega krompirja le v zaprtih izoliranih območjih je v Sloveniji stara že najmanj 40 let, ob krizah pa ponovno oživi. Že ob množičnem pojavu PVYN virusa v letih 1977 - 1979 je bilo v programu pridelovanja semenskega krompirja zapisano, da je perspektiva semenarjenja s krompirjem v Sloveniji le v relativno velikih, dobro izoliranih, zaprtih območjih. Na osnovi teh spoznanj sta bila sicer sprejeta dva občinska odloka o obvezni zamenjavi semena in sicer v občini Kranj za levi breg Save in občini Kamnik za območje Komende. Izvajanj« odlokov pa ni nikoli zaživelo. Po pojavi virusa PTRND j* strokovna Komisija za semenar-stvo pri PSSKV predlagala zaprto območje na Gorenjskem v končni velikosti do 600 hektarjev, na Dolenjskem do 200 hektarjev in ' okolici Dravograda v velikosti do 50 hektarjev semenskih nasadov Pridelavo v teh območjih mori urejati republiški zakon, ki naj bi po predlogu začel veljati s pridelovalno sezono 1992. Izpeljava velikih zaprtih območij je organizacijsko, strokovno i> finančno zelo zahtevna in dolgo* trajna. Zato so se pripravljalno dela na terenu začela že leta 1990' V letu 1991 smo organizirali pri' delovanje semenskega krompirja * nekaj jedrih kot zametkih predvidenih zaprtih območij. Tudi republiška sredstva za regresiranje semenskega krompirja so prejeli 'e pridelovalci v teh jedrih (Odlok Ur. list R Slovenije, št. 21. 24/05-1991). Zavedamo se, da bodo nasadi semenskega krompirja toliko bolj učinkovito zaščiteni, koliko' večja bodo jedra oz., kolikor bolj se bomo približali načrtovanim zaprtim območjem. Vzporedno z iskanjem odpornejših kultivarjev in organiziranjem semenarjenja v zaprtih območjih iščemo tudi nova pridelovalna območja, v katerih je infekcijski pritisk PTRND veliko manjši in bi bila zato primernejša. Iščemo tudi nove tehnologije za pridelovanje semenskega krompirja. Dr. Miloš Kus (M-KZK Kmetijstvo, Raziskovalna enota) Tadej Slug* (Kmetijski inštitut Slovenije) Trgovci se jezijo na izjavo kmetijskega ministra in poudarjajo: V • Marže pri osnovnih živilih ne pokrijejo stroškov "Mleko in mlečne izdelke lahko prodajamo brez marže, pa problema presežkov mleka ne bomo resni. Ljubljana, 13. marca - Povod za petkovo novinarsko konferenco, ki jo je pripravilo združenje trgovine pri Gospodarski zbornici Slovenije, je bila izjava, ki jo je za dnevnik Delo dal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Osterc. Da bi pojasnili, kdo (naj)več in (naj)manj prispeva k dragemu mleku in mlečnim izdelkom, so v Mercatorju pripravili pregled deležev kmeta in mlekarne, trgovine in prometnega davka v maloprodajnih cenah. Pri litru konzumnega mleka v vrečki iz Ljubljanskih mlekarn, ki ga prodajajo v Mercatorjevih trgovinah po 38,70 tolarja, dobita kmet in mlekarna 32,06 tolarja ali 82,8 odstotka, trgovina 4,79 tolarja oz. 12,4 odstotka, prometni davek pa je 1,85 tolarja ali 4,8 odstotka. Pri maslu je delež kmetov in mlekarne 73-odstotni in delež trgovine 22,2 odstotni, pri siru gauda pa pridelava in predelava dobita 67 odstotkov, trgovina pa 28,2 odstotka... tkov drobnoprodajne cene, pa komaj dosegajo prag rentabilnosti. Pri ostalih živilih so marže ekonomske, vendar jih morajo zaradi medsebojne konkurenco vsako leto znižati približno za en odstotek. Trgovce najbolj zaskrbljuje, da se zadnje čase vse bolj povečujejo pritiski za administrativno urejanje cen osnovnih živil. Za cene kruha, mleka in mesa že velja odlok, administrativnemu določanju cen za sladkor in olje so se izognili s tem, da so na pobudo ministrstva za trgovino zmanjšali marže, zdaj so primorani znižati še marže na mlečne izdelke. 'To nam ne ugaja, saj nas sili v nerentabilno poslovanje," je dejal Franc Prvinšek in poudaril, da lahko trgovci prodajajo mleko in mlečne izdelke brez marže, pa problema presežkov mleka ne bodo rešili. "Če se je država kljub velikim presežkom mleka, zalogam mlečnih izdelkov in manjši kupni moči prebivalstva odločila za povečanje odkupne cene mleka, potem mora vedeti, kako bo to prodala."• C. Zaplotnik Minister je med drugim dejal: "Ni pošteno, da za drago hrano, ki jo kupujejo ljudje v trgovinah, krivijo samo kmete in zlivajo nanje gnojnico. Ti so lani dobili plačanih le 75 odstotkov proizvodnih stroškov pri mleku. Takšni so izračuni Kmetijskega inštituta Slovenije. Pri tem pa je, kot kažejo podatki, imelo tolikšen del pokritih stroškov le šest odstotkov kmetov, in sicer tistih, ki oddajo nad 20.000 litrov mleka. Vsi drugi so dobili še manj... Ko sem pred dnevi zahteval, da v mlekarnah preverijo, po kakšnih cenah so tisti dan poslale trgovinam v prodajo svoje izdelke in po kakšnih cenah so isti dan trgovine prodajale te izdelke, smo prišli do dovolj zgovornih podatkov. Razlike med enimi in drugimi cenami so bile 38- do 108-odstotne. Maslo je bilo, denimo, v trgovini za 38 odstotkov dražje, kot ga je prodajala mle- karna, pri jogurtu pa je bila ta razlika kar 108-odstotna. Recimo končno bobu bob! In če k temu dodamo še trditve mlekarn, da jim trgovine plačujejo te izdelke po 60 dneh, je jasno, da ob tej inflaciji trgovina pobere več kot osnovna pridelava in predelava skupaj." Takšne in podobne izjave (češ da nt mogoče dobiti podatkov, kakšne deleže si vzameta trgovina in predelava) so spodbudile zbornično združenje trgovine, da je sklicalo novinarsko konferenco, na kateri je želelo povedati, kakšno je dejansko stanje v trgovini. Franc Prvinšek je dejal, da je trgovina z živili že doslej vodila in še vodi politiko selektivnih marž. Z maržami pri mleku in kruhu, ki predstavljajo 13 odstotkov drobnoprodajne cene, ne krijejo stroškov prodaje; z maržami pri olju, sladkorju, deter-gentih, ki predstavljajo 20 odsto- Franc Prvinšek (Mercator) je dejal, daje ministrova izjava o 38-od-StOtni marži pri maslu in 108-odstotni marži pri jogurtu dezinformacija in da hi rad poznal trgovino, ki prodaja s tako visokimi maržami. Franc Rutar (Emona Merkur) je poudaril, da so stroški prodaje mleka in mlečnih izdelkov višji kol stroški prodaje olja in sladkorja, za katero niso potrebne hladilnice in druga draga oprema. V Emonamcrkurju je prodaja mleka lani upadla za dva odstotka, prodaja sirov pa za štiri. Peter Sajovic (Živila Kranj) je dejal, da je ministrova izjava, češ da trgovina in predelava skrivata podatke, nekoliko iz trte izvita, saj je na vsakem računu napisana ve-likoprodajna in maloprodajna cena. na podlagi katere potem ni več težko izračunati deležev. Veterinarsko-higienski objekt na Kokrici je v slabem stanju Denar komaj za redno dejavnost Če bi zagotovili denar, so za rešitev problema tri možnosti. Kranj, 13. marca - V četrtek bo ob veterina rsko-higienskem objektu na Kokrici sestanek, na katerem naj bi se predstavniki Živinorejsko veterinarskega zavoda Gorenjske, gorenjskih občin, republiške veterinarske uprave, inšpekcijskih služb, veterinarske fakultete, zavoda za socialno medicino in higieno ter občinskega odbora Zelenih Slovenije dogovorili o tem, kako urediti veterinarsko-higienski objekt. Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske, ki je pooblaščen za opravljanje veterinarsko-higienske službe na Gorenjskem, se že nekaj časa prizadeva za ureditev objekta na Kokrici, vendar mu to nikakor ne uspe. Občine komaj* zagotavljajo denar za redno dejavnost zavoda, kaj šele za ureditev objekta. Zavod je doslej kritične primere kužnih bolezni sproti reševal z odvozi, razkuž-bo, kafilerijsko predelavo in sterilizacijo. Da zaradi neurejenega objekta ni bilo posledic, je treba pripisati predvsem ugodnim epi-zootiološkim razmeram na Gorenjskem ter rednemu obratovanju kafilerije v Ljubljani. Zavod je pred leti objekt na Kokrici za silo popravil, namestil kletko za opazovanje malih živali, pridobil lokacijsko dovoljenje za gradnjo novega objekta, za gradbeno dovoljenje pa niti ni zaprosil, ker ni bilo jamstva za financiranje gradnje. Kako rešiti problem, so tri možnosti. Po prvi naj bi sedanjo stavbo preuredili v garažo, na novi lokaciji pa zgradili novo stavbo s hladil; nico, garderobo ter skladiščem za razkužila in opremo, uredili sistem za razkuževanje in nevtralizacijo ter asfaltirali dvorišče in ga ogradili. Po drugi varianti naj bi na mestu neasfaltiranega dvorišča, v podaljšku stavbe ŽVZG v Kranju, uredili razkuževalno bariero in nevtralizacijsko jamo, postavili kontejnerski hladilnik ter izkoristili nekatere prostore sedanje stavbe. Po tretji varianti pa naj bi sedanji veterinarsko-higienski objekt na Kokrici ogradili z ustrezno ograjo, stavbo preuredili v garažo, zemljišče pa ohranili za pokop živali ob morebitnem množičnem poginu. • C. Z. mm cm m KRANJ Koroška 16 tel.:212-249 Odprto: • od 9. do 19. ure sobota od 8. do 13. ure ureja: vilma stanovnik GLASOVA Prijetno branje Vam želi >V<$C VOGEL BOHINJ žtCnice Vabljeni v kraljestvo sonca in snega! ^ tel. 723-466 fax 723-780 nabito polna v soboto v Tivoliju, kjer si je tekmo ogledalo več kot pet tisoč gledalcev. V zelo napeti, izenačeni in borbeni tekmi so domači povedli z 2:0, vendar se je, potem, ko je odlični vratar Cveto Pretnar obranil prosti strel, obrnilo na bolje tudi Jeseničanom. Ti so zaigrali s še več poleta in uspeli rezultat izenačiti. Sledili so trije podaljški po pet minut, odločilni gol pa je dosegel Poveče-rovski v tretjem podaljšku. Veselje Jeseničanov je bilo nepopisno. V. Stanovnik V SUPERFINALU HOKEJSKEGA DRŽAVNEGA PRVENSTVA 2:1 ZA ACRONI JESENICE Vdveh dneh dve pomembni zmagi Potem ko so jeseniški hokejisti v prvi tekmi v Hali Tivoli izgubili, so si v četrtek v Podme-zaklji izborili zmago. - Po izenačenem rezultatu so v soboto po podaljšku odnesli zmago tudi iz Ljubljane - Danes četrti obračun superfinala na Jesenicah in tretji (odločilni?) za tretje mesto na Bledu. Jesenice, Ljubljana, Bled, mar- W - Konec prejšnjega tedna je Prinesel veliko veselja navijačem najboljšega gorenjskega hokejskega moštva, saj je ekipa peroni Jesenice v četrtek zvečer v dvorani Podmežaklja prelagala tekmece za prvi naslov državnega prvaka v hokeju na 'edu Olimpijo Hertz, v soboto Pa so Jeseničani slavili še v Ljubljani. Tako je rezultat po treh tekmah 2:1 v korist žele-*arjev, že danes ob 18. uri pa "o v dvorani Podmežaklja četrta tekma superfinala. Če Jeseničani danes zmagajo, jim do naslova manjka le še ena zmaga, saj bo državni prvak ekipa, ki bo prva štirikrat zmagala. Kot kaže pa ne bo tako napeto v boju za osvojitev tretjega mesta državnega prvenstva, saj je ekipa Bled Promolinea v petek slavila tudi na Jesenicah, kjer Je mlado ekipo Jesenic premagala z rezultatom 10:1. Tako Blejcem za osvojitev tretjega jjlesta manjka le še ena zmaga, *' si jo lahko priborijo že na današnjem srečanju, ki bo ob uri v dvorani na Bledu. Sicer pa se je četrtkovo srednje v dvorni Podmežaklja zabelo žalostno, saj je vse presu-Wla vest, da je isti dan umrl •"•ladi jeseniški hokejist in član p'pe Acroni Jesenice Aleš Ka-'an. Domačini so nastopili s črnimi trakovi na rokavih, vendar pa pripravljeni boriti se za 2niago, ki bi veliko pomenila UGODNA PRODAJA FLAVISTE (material za športna in elegantna oblačila, galanterijo ipd.) Prodajalna souai Uroro Gregorčičeva 10 tudi njihovemu pokojnemu soigralcu in prijatelju. Že v šesti minuti so Jeseničani s strelom Razingerja povedli z 1:0, strelec drugega gola pa je bil v 16. minuti Kopitar. Razultat 2:0 je bil tudi rezulat tistega, kar se je dogajalo na ledeni ploskvi, saj so bili gostje v prvi tretjini praktično brez prave možnosti. V drugi tretjini so domačini spet imenitno začeli in po golu Povečerovskega vodili 3:0. Takrat so se zbrali Ljubljančani, domači pa so večino časa le varovali svoj gol. V 30. minuti je bil za goste uspešen Beribak, devet minut kasneje pa še Rojšek. Rezultat pred zadnjo tretjino je bil tako 3:2. Zadnji del srečanja je bil najbolj zanimiv, v trdi igri pa sta dali moštvi vsaka še po en zadetek - za Jeseničane Varjanov, za Ljubljančane pa Gimajev. Če je bila dvorana v Podme-žaklji v četrtek polna, je bila Mladinci in starejši pionirji Jesenic so že prvaki Končano je že tekmovanje v vseh ostalih kategorijah hokejitov. Na Jesenicah so več kot zadovoljni, saj so od treh možnih naslovov že osvojili dva. Prvi državni prvaki so že postali mladinci Jesenic ter starejši pionirji. Alešu kalanu v slovo Tri dni po dvajsetem rojstnem dnevu si izgubil svojo zadnjo tekmo. Kako kruta igra usode! Prav v času, ko so tvoji soigralci in prijatelji prihajali na jutranji trening pred večernim derbijem, je ugasnilo tvoje mlado življenje. Zanj si se boril dvanajst dni, žal pa je bila smrt močnejša. V naš klub si prišel kot droben fantič. Hokejska šola, pionirski ekipi, mladinci. Takšna je normalna pot jeseniških hokejistov. Delal si, treniral, se trudil in postal izvrsten branilec. V najmlajših kategorijah si osvajal naslove državnih prvakov. Bil si velik borec in vzor prijateljem. V svoji zadnji mladinski sezoni si kot kapetan mladinske ekipe Jesenic ponosno dvignil pokal prvakov. Še v isti sezoni si na svetovnem mladinskem prvenstvu skupine B postal najboljši branilec prvenstva. Nato si prišel v prvo člansko moštvo Jesenic. Hitro si se uveljavil in v letošnji sezoni že postal branilec prve peterke. Težko pa si čakal tudi svoj prvi nastop za reprezentanco Slovenije. Tvoja in naša največja želja pa je bila osvojitev naslova prvega državnega prvaka Slovenije. Za ta cilj smo se pripravljali vse leto. Zal ti je nekaj peska na asfaltu in nesreča preprečila vse te želje. Toda, dragi Aleš, vedi, da bo vsaka osvojena zvezdica v prihodnje posvečena tudi tebi! Ne bomo te pozabili, ne mi soigralci in prijatelji ne številni navijači našega kluba. Ostal boš v naših srcih, tvoj dres s števiklo 21 na hrbtu pa bomo skrbno čuvali. Soigralci, prijatelji in uprava H K Jesenice Vladimir Krikunov, trener Acronov Jesenic Marsikaj se bo še treba naučiti Jesenice, 12. marca - Superfinalni obračuni za naslov prvega državnega prvaka so te dni v ospredju zanimanja slovenske športne javnosti. Ne le zato, ker se je prvenstvo tik pred finalom zapletlo, pač pa predvsem zato, ker imajo hokejisti na tribunah še vedno največ gledalcev. Gorenjski navijači stavijo na zmago in prvi naslov slovenskih državnih hokejskih prvakov za Acroni Jesenice, trener najboljšega gorenjskega moštva pa je po tekmi v Podmežaklji takole razmišljal. Ko je že kazalo, da boste doma lahko prišli do pomembne zmage, ste se v zadnjih minutah morali zanjo hudo boriti. Zakaj? "Olimpija Hertz je zelo dobra ekipa, ima dober napad in zato je bila tekma težka. Pri nas je nekaj težav z obrambo. Jug je po bolezni danes igral prvo tekmo in bilo je kar nekaj napak. Po vodstvu 3:0 so naši igralci malo popustili v tempu igre, Ljubljančani pa so igrali bolje." Se vam ne zdi, da je igra vaših varovancev premalo agresivna, prenežna? "Gotovo, ko smo gledali naprimer olimpijske igre, smo videli trdo igro, ko se ves čas igra "na telo". Tega se bomo pri nas morali še učiti in učiti. Za takšno igro je treba veliko učenja." Bi lahko koga od igralcev posebej pohvalili? "Mislim, da je bila zmaga odraz dobre igre cele ekipe, prizadevanj vseh fantov, da pokažejo kar največ." Kakšna pa so vaša pričakovanja v nadaljevanju finalnih obračunov? "Ker finale poteka zelo hitro, bo v prednosti ekipa, ki je bolje kondicijsko pripravljena, katere igralci bodo manj utrujeni. Nam je povsod enako težko zmagati ali izgubiti, morda celo lažje igramo v Ljubljani. Nekaj na slabšem smo, ker smo bili bolje pripravljeni pred predvidenim su-perfinalom kot sedaj, izgubili smo pomembnega igralca Kalana, vendar pa bomo seveda igrali po najboljših močeh. Zaenkrat sem z igro zadovoljen. "Bo torej ekipa Acroni Jesenice prvi slovenski državni hokejski prvak ? "Zakaj bi igrali, zakaj bi zmagovali, če v to ne bi bili prepričani?! • V. Stanovnik pisali ste, pisali ste... Otroci niso krivi Pišem vam v imenu vseh očetov in mater, ki imajo v hokejskem klubu Jesenice svoje sinove. Starši smo prejšnjo nedeljo odšli s svojimi mladimi hokejisti v Ljubljano na tekme med Olimpijo in Jesenicami. Šli smo zato, da bodrimo naše mlade fante in s tem pripomoremo k morebitni zmagi. Toda zmaga je bila že vnaprej pripisana mladim Ljubljančanom. Imeli so pripravljeno torto v obliki zmaja in steklenico šampanjca, čeprav to ne sodi na tekmo mlajših pionirjev. Ko se je tekma začela, je na led pridrsal le en sodnik, g. Zaletel, kasneje pa še g. Lešnjak. Kmalu se je pokazalo, da sodnik Lešnjak ne pozna vseh pravil ho- keja, saj so ljubljanski hokejisti delali prekrške, ki jih ni videl. Tisto zaradi česar pa pravzaprav pišem, pa se je začelo v zadnji tretjini. V dvorano je prihrumela množica mladih fantov in deklet. Ne morem vam z besedami opisati, kaj se je dogajalo. To bi morali videti. Povem lahko le nekaj besed, ki so jih bili deležni naši fantje. Zmerjali so jih s prasci, vpili, naj zmajčki že enkrat ubijejo rdeče plavžarje, prižgali so raketo in zadimili hokejsko ploskev, tolkli so po pleksi steklu in na koncu slekli srajce in napol goli hodili po tribunah in nas zmerjali. Vsi mi, posebej pa naši mladi fantje, smo onemeli. Zanima me, kaj imajo otroci pri teh razprtijah v hokeju? To so vendarle mladi fantje, ki se z vsem srcem borijo za vsako zmago posebej. Ne dobijo nobenega p'ačila, mislim pa, da si zaslužijo vsaj pravičnega sodnika in dostojne navijače. Vse za nastop v alpski ligi Bled, 16. marca - Prejšnji teden je bil v Brunicu sestanek predstavnikov držav, ki sodelujejo v alpski hokejski ligi. Ker slovenskega predstavnika ni bilo, so naša moštva, ki so lani sodelovala v ligi (Acroni Jesenice, Bled Promolinea in Olimpija Hertz), izločili iz letošnjega tekmovanja. Sekretar HK Bled Brane Terglav pa o tem pravi: Naš predstavnik Popovič je dejal, da za sestanek ni dobil vabila, da pa se je pozanimal telefonično in da naj se na sestanku ne bi dogovarjali nič posebnega. Tako v Brunico ni šel. Tam pa so sestavili ligo iz šestnajstih ekip Italije in Avstrije. Vendar dvomim, da bodo vsa ta moštva igrala, saj so nekateri v hudih finančnih težavah. Mislim pa tudi, da nam vrata v alpsko ligo še niso zaprta, saj je Mednarodna hokejska zveza to ligo verificirala in nas ne morejo kar tako izključiti. Naredili pa bomo vse, da bomo v ligi sodelovali, saj je to pomembno tekmovanje za napredek našega hokeja." • V. Stanovnik Mladi Blejci zmagali - Hokejski klub Bled je bil konec tedna organizator prvega mednarodnega turnirja v hokeju na ledu za pionirje letnik 1979 in mlajše. Nastopile so ekipe Bleda, Furlanije, KAC-a iz Celovca in reprezentanca mladih hokejistov Zagreba. V prvi tekmi je Bled premagal ekipo Zagreba z rezultatom 8:1, ekipa Furlanije pa je bila boljša od KAC-a in zmagala z rezultatom, 6:2. V tekmi za prvo mesto je Bled premagal Furlanijo, KAC pa Zagreb. Za najboljšega vratarja so razglasili Boisija (Furlanija), najboljši igralec je bil Aljoša Javor (Bled), najboljši strelec Edo Terglav (Bled), najmlajši udeleženec turnirja pa Manfreda (Bled). Pokal za fair play so dobili hokejisti Furlanije. • V. Stanovnik, foto: G.Šinik SMUČANJE Starejše deklice in dečki nadaljujejo Peca, 12. marca - Smučarski klub Mežica je na Peci na avstrijskem Koroškem izvedel tekmovanje v superveleslalomu za državno prvenstvo dečkov. Starejše deklice: 1. Katarina Breznik (Dolomiti), 2. Špela Bračun (Alpetour), 3. Katja Kavčič (Dolomiti), 4. Silvija Černe (Jesenice), 5. Lidija Bijol (Bled), 6. Tina Bogataj (Alpetour). Starejši dečki: 1. Marko Rataj (Branik), 2. Grega Sredanovič (Jesenice), 3. Simon Solero (Fužinar), 4. Miha Verdnik (Novinar), 5. Mitja Kalin (Branik), 6. David Primožič (Tržič). V nedeljo so tekmovalci iste kategorije tekmovali v veleslalomu za Pokal GORENJKE. Tekmovanje je v dokaj težkih razmerah zaradi novega snega organiziral smučarski klub Branik na Arehu na mariborskem Pohorju. Starejše deklice: 1. Tonka Brumen (Branik), 2. Špela Bračun (Alpetour), 3. Lidija Bijol (Bled). Starejši dečki: 1. Marko Rataj (Branik), 2. Dani Mattias (Vrhnika), 3. Grega Sredanovič (Jesenice). Skupna slovenska tekmovanja za Pokal Gorenjke in Radenske se bodo nadaljevala konec tedna s tekmovanji v slalomih. Veleslalom zahodne regije za cicibane Na Kaninu je Smučarski klub Gorica organiziral še zadnje letošnje tekmovanje zahodne regije v veleslalomu za cicibanke in cicibane. Za pokale EDI L - ČASE iz Gorice je nastopilo 100 cicibank in cicibanov iz gorenjskih in primorskih smučarskih klubov. Cicibanke: 1. Lea Dabič (Bohinj), 2. Darja Žnidar (Bohinj), 3. Jana Konstantin (Alpetour), 4. Saša Kokalj (Železniki), 5. Jerca Po-klukar (Bled). Cicibani: 1. Jure Pogačai (Triglav), 2. Mirko Jurjavčič (Rudar), 3. Andrej Šporn (Kr. Gora), 4. Marko Znidaršič (Alpetour), 5. Go-razd Jelene (Železniki). Janez Šolar C ROKOMET Inles riko zmagal v šk. loki Škofja Loka - V nedeljo dopoldne je bil v Skofji Loki eden izmed štirih polfinalnih turnirjev za starejše dečke v rokometu za državno prvenstvo. Ob domačih so nastopili še igralci Inles Rika iz Ribnice in Jadrana iz Kozine, Ribničani, ki sta jih vodila Karpov in Radič, so bili najboljši, saj so premagali oba nasprotnika. Šešir 20 : 18 in Jadran 20 : 11. V srečanju za drugo mesto, ki vodi v razvrstitev od 5. do 8. mesta v državi pa so Ločani tesno 16:15 premagali Jadran. Šeširju tako ni uspela uvrstitev v finale, ki bo konec meseca, pripreditelj še ni znan, s tem pa ne bo branil lani osvojenega tretjega mesta v Sloveniji. Najboljši strelec turnirja je bil domačin Jozič, ki je dosegel 16 zadetkov, Ribničana Škaper in Ivanec pa mu sledita s štirinajstimi in enajstimi zadetki. Postava Šeširja: Okorn, Jozič, Lovrič, Perme, Doli-nar. Debeljak, Krek, Čadež, Cankar, Jovandič, Duič in Zupanek. Dare Rupar n GLASOVA StotinkA r/ KOŠARKA Visoka zmaga triglava Kranj, marca - Ekipa košarkarjev Triglava je tokrat visoko zmagala doma in si s tem priborila nove možnosti za osvojitev četrtega mesta. Košarkarice Kranja so pričakovano izgubile z ekipo Jezice v Ljubljani z rezultatom 98:44 (47:24), Ločanke pa so bile uspešne na gostovanju pri ekipi Mavrice Ilirije in si tako skoraj zagotovile tretje mesto v ligi. V tekmi od sedmega do dvanajstega mesta so Jeseničan-ke izgubile z mlado ekipo Ježičank z rezultatom 83:39(46:17). TRIGLAV : UNICOM 91:58 (42:35) Kranj, 14. marca 1992, športna dvorana na Planini, gledalcev 400. sodnika Fišer (Murska Sobota) in Pukl (Maribor). Triglav: Lojk, Ceranja 14 (2-2), Milic 3 (1-1), Prezelj, Prevodnik 2, Tadič 3, Bošnjak 22 (4-4), Subic 7 (1-1), Jeras 13 (1-0). Mitič 16 (3-2). Triglavani so srečanje začeli odlično. Gostje so nekoliko ogrozili domačine v 6. minuti, ko so znižali vodstvo na eno točko (16 : 15). Nato so povečali razliko na 10 točk, vendar je Valenčič s trojko pred odhodom na odmor razliko zmanjšal. V drugem delu je bila velika premoč domačih, tako je dal trener Igor Dolenc priložnost mladim (Lojk, Milic, prevodnik). J. Marinček ilirija marvica : odeja marmor 60 : 63 (24 : 27) Ljubljana - Telovadnica v Sp. Šiški, gledalcev 50, sodnika: Plut in Ribnikar (oba Ljubljana) Odeja Marmor: Maček 19 (7 : 10), Bizjak (0 : 2), Luskovec 11(1 : 5), Baligač 16 (6 : 9), Kržišnik 17. Ločanke so se z zadnjo uvrščeno ekipo boljše skupine morale kar dobro potruditi. Res, da je telovadnica v Šiški zelo neprimerna za igro, toda pogoje imajo vse ekipe enake. Domačinke so imele prednost tako v prvem kot v drugem polčasu, toda kvaliteta Ločank je le prevladala, tako da jim ni spodrsnilo, kar bi lahko bilo usodno v boju za tretje mesto. Dare Rupar kk kokra lipje - kk polzela 78 : 72 (44 : 26) Kranj, 14. marca - Športna dvorana na Planini, gledalcev 300, sodnika Rems in Jeršan (oba Ljubljana). 1 KK Kokra Lipje: Remic 6, Dumenčič 6, Stavrov 13, Gantar. Metelko 11, Omahen 19, Horvat 8, Kolar 15. A. Gasser Brez poraza le triglav in Viktorija Kranj - Predtekmovanje v občinski košarkarski ligi "KRANJ 92" je zaključeno. Ekipi Triglava - mladinci ter Viktorije se niso dali presenetiti. Poleg teh dveh ekip pa bodo v finalnem delu sodelovale še ekipe Kokrice, Gringa, Sigme ter Kašče. Presenečenje letošnjega prvenstva je ekipa Bexelna, kiji ni uspelo priti med šest najboljših, prijetno presenetili pa so igralci ekipe Ye-low Guns. Finalna srečanja se bodo odigrala 5. aprila ter 11. aprila v dvorani na Planini. Milan Cadež ROKOMET Preddvor infotrade visoko izgubil Kranj, 15. marca - V super rokometni ligi je ekipa Preddvora Infotrade tokrat gostila Jadran in visoko izgubila z rezultatom 19:26 (10:13). V super rokometni ligi za ženske so Kranjčanke gostovale v Ljubljani pri ekipi Primoža in izgubile z rezultatom 20:16 (11:7). Preddvor infotrade : jadran 19:26 (io: 13) Kranj - Dvorana na Planini, gledalcev 350, sodnika Jeglič (Ljubljana) in Jug (Celje). Preddvor Infotrade: Martinčič, Gregorc, Šink, Žibert 2, Arnež, Tomažič, Uršič, Lombar, Perko 4, Cuderman 6, Komovec. Jadran: Krt. Blanuša 1, Mičevič, Petrinja 2, Ražem l.Trošt, Sto-janovič 16, Rodica, Samardžija, Likavec 6, Siškovič, Glavaš. Rokometaši Preddvora Infotrade so se gostom dobro upirali le v prvem polčasu. Domačini so bili slabi v obrambi, kar je glavni vzrok za poraz, nerazpoložena pa sta bila tudi oba vratarja. Reprezentanta Likavec in Stojnic sta dosegla sama kar 22 zadetkov, od skupno 26. Srečanje v športni dvorani na Planini v Kranju sije ogledalo kar 350 gledalcev, kar je doslej največ. Pokrovitelj srečanja je bila Diskoteka Skala iz Preddvora. V soboto rokometaši Preddvora Infotrade gostujejo v Ribnici, kjer se bodo v derbiju iz začelja pomerili z ekipo In lesa Rika. J- Kuhar novoline : šešir 22 : 25 (9:12) Črnomelj, športna dvorana Loka, gledalcev 250, sodnika: Bandur in U le (oba Radeče). Šešir: Keše, J. Pokom ml., J. Pokom st., Berce 3, Mrak, Dolinar, Bajt, Derlink 3, Cinku, Sokolov 2, F. Peternel 7, A. Peternel. Tudi v petem srečanju nadaljevanja prvenstva so rokometaši Še-širja na vročem terenu v Črnomlju z dvignjenimi glavami zapuščali igrišče. Tekma je bila trda, v začetku pa sta se ekipi izmenjavali v vodstvu. Po izidu 5 : 5 so Ločani priigrali lepo prednost, povedli s štirimi zadetki in na oder odšli s prednostjo treh golov. 1 Toda domačini, ki so po zmagi v Radečah, tokrat pričakovali več, so v nadaljevanju poiskušali vse, da bi spremenili potek srečanja. Toda, kaj več kot povesti za dva zadetka, jim ni uspelo. Dare Rupar Svetovno prvenstvo v motokrosu - prikoličarji Prva dirka v orehovi vasi Ljubljana, 11. marca - Po številnih zapletih v lanskem letu (napad na Slovenijo in neugodne politične razmere), bo 4. in 5. aprila v Orehovi vasi prva dirka letošnjega svetovnega prvenstva v motokrosu. Priprave na to za Slovenijo izredno pomembno prireditev so organizatorji iz AMD Orehova vas predstavili na sredini tiskovni konferenci. Motokros v razredu prikolic je pripravljalna dela, saj so veliko izredno atraktivna, pa tudi ena najbolj zahtevnih disciplin v av-to-moto športu. V Orehovi vasi (tamkajšnje avto-moto društvo letos praznuje 35 let delovanja) bo letošnja dirka deseta za svetovno prvenstvo in druga za priko-ličarje, sicer pa prva v letošnji sezoni, hkrati pa ena od najpomembnejših letošnjih prireditev v Sloveniji. Do sedaj so organizatorji prejeli 31 prijav iz osmih držav, nekaj pa jih še pričakujejo, tako da bo na startu vsa svetovna elita, vključno z lansko zmagovalno posadko Timmermans - Verha-gen iz Nizozemske. Na stezi in v okolici trenutno potekajo zadnja uspeli narediti že v minulem letu, vendar je bila zaradi znanih dogodkov dirka odpovedana, zaradi česar je nastala škoda v višini 60.000 nemških mark, ki pa je v pretežni meri že odpravljena. Organizatorji so se obrnili za pomoč tudi na številna podjetja, tako da je generalno pokroviteljstvo prevzel ljubljanski Petrol, sopokrovitelji pa so TAM Bus, Vileda Ferromoto in Mesoizdelki Maribor. Celotna prireditev bo veljala 4.300.000,00 slovenskih tolarjev. Organizatorji na prireditvi, na kateri bosta nastopili tudi dve slovenski posadki, pričakujejo okoli 50000 ljubiteljev motokrosa. #1X1. Gregorič SMUČARSKI SKOKI Neuradno državno prvenstvo v malih poletih Planica, 15. marca - V lepi dolini Pod Poncami je v lepem sončnem vremenu na prenovljeni (za to priložnost) 120-metrski skakalnici nastopilo 31 skakalcev. Na Bloudkovi napravi so se pomerili na neuradnem prvenstvu Slovenije, ki se je točkovalo tudi za pokal Cockta. Ob odsotnosti tekmovalcev, ki so v Skandinaviji, je z dvema najdaljšima skokoma zanesljivo zmagal Matjaž Zupan (Triglav) 122 in 121 m 209,5 točke, 2. Goran Janus 119 in 109 m 190,0 točke, 3. Damjan Franc (oba BI. Ilirija) 1 14 in 115 m 188,5 točke, 4. Miran Tepeš (Dolomiti) 108 in 111 m 179,0 točk, 5. Aljoša Dolhar (Planica) 113 in 98 m 165,0 točk, 6. Primož Kopač (Alpina Žiri) 104 in 105 m 159,5 točke, 7. Tomaž Knafelj (Triglav) 99 in 111 m 158,0 točke, 8. Matej Oblak (Alpina Žiri) 102 in 103 m 152,0 točk, 9. Rok Polajnar (Triglav) 99 in 104 m 148,5 točke, 10. Janez Debelak (El. Ilirija) 97 in 102 m 146,5 točke. Tekmovanje so organizirali ŠD Dolomiti ob veliki pomoči plani-škega komiteja. Tekmovanje je služilo tudi kot test za finale svetovnega pokala, ki bo v Planici v soboto in nedeljo, 28. in 29. marca 1992. Konec tedna bo v Harrachovu na Češkoslovaškem svetovno prvenstvo v poletih, ekipo bo določil strokovni svet v začetku tedna. Pokal kranja Gorenja Sava, 13. marca - SK Triglav je organiziral tekmovanje v smučarskih skokih za pionirje do 9 in 10 let (ekipno) za pokal Kranja in zaključno klubsko tekmovanje za pokal SK Triglav. Tekmovanje je bilo na Gorenji Savi na 12-metrski skakalnici pod reflektorji. Nastopilo je šest ekip iz Kranja, Tržiča in Dolomitov. Zmaga je pripadla prvi ekipi Triglava v postavi Primož Zupan Urh, Gašper Cav-lovič, Marko Simic in Sašo Koritnik. Zbrali so 717,0 točk, druga je bila druga ekipa Triglava 640,0 točk, tretji tretja ekipa Triglava 579,0 točk, četrta pa četrta ekipa Triglava, ekipi Tržiča in Dolomitov nista nastopili s polno postavo in sta dosegli peto mesto Tržič 347,0 točk in šesto Dolomiti 305,0 točk. Hkrati je potekala zadnja tekma pokala SK Triglava za najmlajše. Zmagovalci: letnik 85 1. Jure Bogataj 8,75 in 9 m 150,0 točk, 2. Matej Zupan 138 točk. Letnik 84: 1. Anže Brankovič 10,75 in 10,75 m 176,5 točke; 2. Matic Zelnik 161,0 točke, 3. Luka Koritnik 148 točk. Letnik 83: 1. Primož Zupan Urh 10,75 in 11,25 m 183,5 točke, 2. Gašper Čavlovič 176,0 točk, 3. Sašo Kne 146,5 točk. Letnik 82: 1. Marko Šimic 11,25 in 11,50 m 189,0 točke, 2. Sašo Koritnik 168,5 točke, 3. Andrej Jezeršek 166,0 točk. Letnik 81:1. Robert Kranjec 11,25 in 11,25 m 198,0 točk, 2. Luka Mohorič 194,5 točke, 3. Bine Norčič 194,0 točk. Skupni zmagovalci na 12 m skakalnici so postali: letnik 85: Jure Bogataj 60 točk, letnik 84: Anže Brankovič 69 točk, letnik 83: Primož Zupan Urh 87 točk, letnik 82: Marko Šimic 75 točk, letnik 81: Luka Mohorič 72 točk; skupni zmagovalci na 22 m skakalnici pa so: letnik 84: Matic Zelnik 39 točk, letnik 83: Primož Zupan Urh 42 točk, letnik 82: Marko Šimic 45 točk, letnik 81: Bine Norčič 54 točk, letnik 80 Amir Lovič 45 točk. Pokal cockta - zadnje tekmovanje Planica, 14. marca - V Planici je bilo v organizaciji ŠD Planica zadnje tekmovanje za pokal Cockta. Nastopili so na 90-metrski skakalnici, tekmovalo je 28 tekmovalcev. Zmaga je odšla v Velenje z Ro-landom Kaligarom 81,5 in 86 m 185,6 točke, 2. Tadej Žvikart (Triglav) 79,5 in 77 m 164,0 točk, 3. Anže Zupan (Stol Žirovnica) 74 in 82 m 160,7 točke, 4. Igor Teran (Triglav), 5. Matej Žerjal (Alpina Žiri). Skupni zmagovalec kategorije je Tadej Žvikart 87 točk, 2. Igor Teran (oba Triglav) 77 točk, 3. Jure Radelj (El. Ilirija) 73 točk, ekipno pa je najboljša ekipa Triglava z 381 točkami pred El. Ilirijo 174 točk in Velenjem 122 točk. Največ uspeha tržičanom Planica, 15. marca - V Planici je v organizaciji SK Tržič bilo zadnje tekmovanje za pionirje do 14 let (državno prvenstvo) in za pionirje do 15 let, (pokal Cockta). V lepem sončnem vremenu so se tekmovalci pomerili na 50-metrski skakalnici. Nastopilo je 68 tekmovalcev. Državni prvak je postal z novim rekordom skakalnice domačin iz Tržiča Jaka Grosar 55,0 in 53,0 m 238,6 točke, 2. Matija Stegnar (Tržič) 47,5 in 49, 5 m 202,4 točke, 3. Robert Janežič (Triglav) 52,0 in 41,0 m 193,1 točke, 4. Boštjan Brzin (Tržič) 47,5 in 46,5 m 190,8 točke. Pri kategoriji pionirjev do 15 let je prav tako zmagovalec Jaka Grosar (Tržič) 55 in 53 m 238,6 točke, 2. Jure Radelj (El. Ilirija) 51 in 52,5 m 223,7 točke, 3. Uroš Rakovec (Triglav) 50,5 in 47,5 m 206,1 točke, 5. Matija Stegnar, 6. Roman Perko (oba Tržič), 8. Robi Ver-tnik (Triglav), 9. Jože Kokalj (Stol Žirovnica), 10. Robert Janežič (Triglav). Zmagovalec kategorije do 14 let posamezno je Jaka Grosar 70 točk, 2. Matija Stegnar (oba Tržič) 56 točk, 3. Robert Janežič (Triglav) 45 točk. Ekipno najboljši Tržič 174 todk, 2. Triglav 98 točk, 3. Alpina Žiri 70 točk, 8. Stol Žirovnica 9 točk. V kategoriji do 15 let je zmagal Jure Radelj (El. Ilirija) 67 točk, 2. Jaka Grosar (Tržič) 48 točk, 3. Uroš Rakovec (Triglav) 46 točk, ekipno najboljši Triglav 142 točk, 2. Tržič 114 točk, 3. Velenje 107 točk, 7. Stol Žirovnica 25 točk. 8. Alpina Žiri 16 točk. Janez Bešter Največ uspeha v ekipnem nastopu Gorje, marca - Prejšnji teden se je naša mlada ekipa biatloncev vrnila s svetovnega prvenstva, ki je bilo od 2. do 8. marca v Kanadi. Štirje reprezentantje iz Gorij, Tomaž Ženiva, Matjaž in Jože Po-kljukar ter Miha Larisi, so nastopili na štirih tekmah. Najbolje so se izkazali v ekipnem nastopu, kjer so osvojili osmo mesto, z malo več sreče pri streljanju pa bi lahko segli celo do medalje. V tekmovanju na 15 kilometrov je bil naš najboljši Matjaž Pokljukar na 18. mestu, na 10 kilometrov pa so bili rezultati naših pod pričakovanji, saj je bil najboljši Jože Pokljukar sedemindvajseti. V štafetnem teku je bila ekipa Slovenije deveta. Kot je ob prihodu domov povedal trener Brane Gomilar, je bila organizacija tekmovanja zelo dobra, doslej vodilni ekipi v mladinskem biatlonu iz Nemčije pa so se pridružili tudi biatlonci Norveške, Italije in Francije. • V. Stanovnik VATERPOLO Triglav brez prave konkurence Zimsko kopališče Kranja je bil v soboto in nedeljo prizorišče prvega državnega zimskega prvenstva v vatepolu za kadete. Nastopile so štiri ekipe in to Triglav 1, Triglav 2, Koper in Neptun. Rezultati: Triglav 1 : Triglav 2 13:7, Neptun : Koper 7 : 16, Triglav 2 : Koper 9 : 8, Triglav 1 : Neptun 15:3, Triglav 1 : Koper 12:6, Triglav 2 : Neptun 17 : 5. Končni vrstni red: 1. Triglav 6, 2. Triglav 2 4, 3. Koper 2, 4. Neptun O. Najboljši igralec je bil Balderman (Triglav 1), najboljši vratar pa je bil Ilič (Koper). Vse tekme so vodili sodniki Stariha, Marinček, Balderman in Stružnik iz Kranja. BASEBALL Celje : kranjski lisjaki 2 >, 16 Ekipa baseball kluba Kranjski lisjaki je v nedeljo v Celju odigrala prvo prijateljsko tekmo v pripravah na državno prvenstvo z domačo ekipo Celja in jo prepričljivo premagala. Tomaž Knific NOGOMET Na pragu zmage Nogometaši Živil Nakla so v Murski Soboti vodili do 75 minute, nato pa nesrečno prejeli zadetek, vendar je remi ni tujem uspeh. Igrali so neodločeno 1 : 1 (0 : 0). Naklo, 15. marca - Nogometaši Živil Nakla so se v poznih večernih urah vrnili z napornega gostovanja pri Muri v Murski Soboti. N* tihem so računali na točko, bili pa so prav blizu dveh. Predvsem paj{ razveseljivo, da so Naklanci igrali organizirano, kar kaže, da se fof; ma dviga in se začenja obdobje dobrih iger iz jesenskega dela. Tudi po tem gostovanju ostajajo Živila Naklo na dobrem 4. mestu z 31 tO" čkami. Za Živila Naklo so igrali: Vodan, Lunar, Murnik, Janez Križaj Darjan Jošt, Boris Križaj, Andrej Jošt, Ahčin, Jerina, Pavlin in Grašič Grašiča je najprej zamenjal Pihler, Pihlerja pa nato Zaplotnik. Gorenjci so bili do 60. minute najmanj enakovredni domači Muri. Takrat je bil Pihler zrušen v kazenskem prostoru domačih i" Murnik je iz enajstmetrovke zabil gol in ekipa Živil Nakla je vodila Z 1 : 0. Po zadetku so Naklanci držali igro in vedno več je bilo upanja na zmago. V 75. minuti je igralec Mure metal s strani v bližini kota v kazenski prostor Nakla, eden od domačih igralcev je žogi spremenil smer in znašla se je v mreži vratarja Vodana. Živila Naklo je potem do konca brez večjih težav zdržalo še vedno ugoden neodločen izid. V nedeljo, 22. marca, bo ob 15. uri v Naklem tekma z Jadranom Lamo iz Dekanov. Domačini so glede na uvrstitev moštev favoriti. Pri' čakujemo torej prvo naklansko zmago v spomladanskem delu prvenstva ~ J. Košnjek Tesna zmaga bleda in poraz Žirovnice I. SOL - moški REZULATI 17. KOLO: Vizura Celje : Bled 2:3, Vigros-Pomurje : Žirovnica 3:2, Šempeter : Mislinja 30, Izola : Topolšica 3 0, Mikro Črnuče : Vileda II 3:1, Emonacommerce : Brezovica 3:1. Vrstni red: Brezovica 30, Vigros-Pomurje 30, Šempeter 29, Bled 29. Žirovnica 27, Emonacommerce 28, Topolšica 26, Mikro Črnuče 25. Vileda II 22 (-1), Celje 20, Izola (-1) 19, Mislinja (-1) 18, II. SOL - zahod moški REZULTATI 13. KOLO: Bohinj : Bled ml. 0:3, ČIB Bovec : P.Prvači na 0:3, Termo Lubnik : Triglav 3:0, Salonit 11 : Plamen 3:1. Vrstni red : Salonit II 25, P. Prvačina 24, Plamen 22, Termo Lubnik (-1) 20, Bled ml. 19, Triglav 16, Bohinj 15, CIB Bovec (-1) 12. IO: SOL - zahod ženske REZULTATI 17. KOLO: Jesenice : Bled II 3:0, Kočevje II : Vital 1:3. Šenčur : Žirovnica 1:3, Koper II : Kamnik 3:0, HIT Casinos N. G. Triglav 0:3, Plamen : Bohinj 3:1 Vrstni red : Vital 33, Koper Cimos II 33, Triglav 29, Kammnik 26, Bohinj 26, Jesenice 26, Plamen 24, Kočevje II 24, Žirovnica 22, Bled II 22, Šenčur 21, HIT Casinos N. G. II 19 (-1). • B. Maček Deklice iz lipnice občinske prvakinje Po dokaj enakovrednem boju med ekipama Bleda in Lipnice so deklice iz Lipnice postale prvakinje občine Radovljice za šolske ekipe- Za ekipo Lipnice so igrale Vidergar P., Potočnik N., Albinini M-> Jambrešič L., Jelovčan T., Vodopivec B., Šolar T., Rakovec K. in Rozman S. B. Maček X? ŠAH Gorenjska šahovska šola Gorenjska mladinska šahovska šola poteka v prostorih Šahovske sekcije ŠKPD Tomo Zupan Kranj. Sola je del sistematičnega slovenskega šahovskega izobraževanja, nadgrajuje šahovske krožke po osnovnih šolah in pripravlja za višjo šahovsko šolo, ki jo vodi mednarodni mojster Iztok Jelen. Šolo že drugo leto vodi Vojko Mencinger, ki za priprave na predavanja uporablja tudi računalnik (program ChessBase). Obiskuje jo osem najboljših gorenjskih mladih šahistov, kar kažejo tudi rezultati, saj so zasedli vsa najvišja mesta na gorenjskih prvenstvih. Fantje in dekle se trenutno pripravljajo za nastop na 13. šahovskem festivalu na Bledu, kjer bodo poskušali osvojiti višje kategorije in nabirali mednarodne izkušnje. Izvedbo šahovske šole so finančno podprla tudi nekatera podjetja in obrtniki: Elektro Gorenjske, Ljubljanska banka d.d. Ljubljana, Orodjarstvo Kavčič in NOVAN iz Strahinja. Vojko Mencinger (predavatelj): "Šola poteka ob sobotah od 9. do 13. ure. V tem času pa si ogledamo nekaj partij slušateljev in jih preanaliziramo ter poglobim" znanje o otvoritvah. V drugem delu se posvetimo šahovskim končnicam, v tretjem pa rešujemo kombinacije in obdelujem" taktične in strateške zamisli. Ko' predlogo uporabljamo knjig1' Dražena Maroviča - Temelji Strategije in taktike in Vladimira V u-koviča - Uvod v šah. Pri predavanjih predvsem spodbujam aktivno sodelovanje." Blaž Kosmač (I. kategorija)' 'Tak način dela mi je zelo všeč-vendar pa mislim, da bi morala biti šola še pogosteje." Maja Šorli (II. kategorija): šoli si zapolnim marsikakšno vrzel v znanju. Letos se moram M posebno potruditi, saj gre slovenska prvakinja na svetovno prvenstvo." Peter Kovačič (I. kategorija)1 'Tu in tam me moti, ker se flj moremo bolj poglobiti v individualni repertoar posameznika Trenutno sta pred mano dva cilja: čim bolje igrati na Bledu ter na državnem prvenstvu." Martin Kovačič (I. kategorija)1 "Na gorenjskem članskem prvenstvu mi je za las ušel naslov moj; strskega kandidata. To bo moj cilj na blejskem festivalu. Šola mi pri izpopolnjevanju precej pc maga." Aleš Drinovec Kolo pred koncem je prvak vojko Mencinger Na članskem prvenstvu Gorenjske je bilo odigrano 8. kolo. ^ zmago nad Martinom Kovačičem si je Vojko Mencinger že zagotov'1! naslov gorenjskega prvaka. V zadnjem kolu pa se obetajo še zanimiv'' boji za preostala najvišja mesta. Najboljše možnosti imata Matej Su*' nik in Franc Rodman. f% GLASOVA StotinkA Torek, 17. marca 1992 15. STRAN GLAS V Podljubelju je doma vrsta dobrih športnikov Mladi ne zaostajajo podljubelj, 11. marca • Predsoba in soba v Ankeletovi gostilni v Podljubelju sta bili prejšnji teden skoraj pretesni za stotine medalj, Pokalov in priznanj, ki so jih zadnjih petdeset let z nastopanjem na klikih tekmovanjih prislužili podljubeljski športniki. Razstava dosežkov je bila zanimiva za vse, ki imajo radi šport. In teh je v Pod-Ijubelu in okolici res veliko. "Ko sem ob večeru Gorenjskega glasa v Podljubelju premišljevala, kako bi predstavila dosežke naših krajanov, sem se spomnila na mnoge uspešne športnike, ki so nas zastopali "a državnih, evropskih in svetovnih prvenstvih, pa tudi na olimpijskih igrah. Toliko jih je °ilo, da sem morala narediti Kar oster izbor tistih, ki smo jih Predstavili na razstavnem prostoru, saj je v Podljubelju velijo družin, ki imajo rade šport 'n tudi tekmujejo na različnih rekmovanjih - od krajevnih, do °bčinskih, Gorenjskih...," je Povedala Marija Krašovec, ki Je poskrbela za zanimivo razstavo v domači hiši. Med najbolj popularnimi športi v Podljubelju je prav gotovo sankanje, prvi med pod-'jubeljskimi sankači pa se je na Riko Ankele, prvi smučarski re-prezentant iz Podljubelja. tekmovalnih progah pomeril Albin Valjavec - Binče, ki je že leta 1939 nastopal na tekmovanjih doma in v tujini. Kasneje je za ta šport navdušil sina Branka in mnoge fante iz Podljubelja (Tomaž Ahačič, Aleš Ahačič, Albert Perko..), Tejč Kališnik pa je bil celo kandidat za nastop na olimpijskih igrah v Sarajevu. Mlada generacija sankačev z Boštjanom Vizja-kom in Urošem Ahačičem pa obeta, da sankanje v Podljubelju ostaja tudi šport naslednjih generacij. Mnogo je razstavljenih priznanj in medalj, ki so jih dobili uspešni smučarski reprezentance. Riko Ankele in Frenk Čar-man sta bila člana državne reprezentance že pred drugo svetovno vojno, najslavnejše ime podljubelskega smučanja pa je gotovo Tinček Mulej, ki je bil do Bojana Križaja prav gotovo naš najboljši smučar. Zadnji od smučarskih reprezentantov iz Podljubela je Franci Komac. Seveda pri pripravi razstave o podljubeljskih športnikih ni bilo mogoče mimo motošporta. Že leta 1946 je na hitrostnih dirkah tekmovala Jožica Gladek - Vidmar, med gorskimi dirkači se je izkazal Ivan Ren-dulič, mnogo pa je v Podljubelju tudi znanih športnikov, ki so nastopali v motokrosu, spe-edwayju... od Mirana Kališni-ka, Branka Mežnarja in drugih. K temu je seveda prispevala bližina tekmovalne proge. Tudi strelstvo in kegljanje sta v Podljubelu med popular-nejšimi športi. Omeniti pa je treba zlasti dosežke Štefana Ahačiča. Pri atletih ima med Podljubeljčani največje uspehe Franci Homan, pri alpinistih pa tragično ponesrečeni Borut Bergant. Pri pripravi razstave pa so določili tudi najšportno družino iz Podljubelja. To je družina Meglic, kjer so lepe športne rezultate dosegli oče Jože, hčerka Breda in sin Marko (sankanje, atletika). Razstava, ki je bila prejšnji teden v Podljubelju, je gotovo le delček prizadevanj, kako so-krajanom in mladim predstaviti uspehe in raznovrstnost športa v kraju. Tisto, kar najbolj navdušuje, pa je, da je na seznamu podljubeljskih športnikov tudi veliko mladih. • V. Stanovnik Sava je gorenjski prvak Kranj, 15. marca - Konec tedna je bilo odigrano zadnje kolo gorenjske kegljaške lige. Rezultati 18. kola: Elan - Sava 4772:4812, Adergas - Kranjska Gora 4993:4967, Bled - Simon Jenko 4914:4942, Lubnik - Ljubelj 4990:5027, Jesenice - Triglav s055:5033. Tako je Sava postala zasluženo prva, vendar se bo za uvrstitev v II. slovensko ligo morala okrepiti s kakšnim dobrim kegljačem. Jeseničani so drugi, saj so odlično igrali doma, nekaj slabše Pa na tujih kegljiščih. Triglav, Kranjska Gora, Ljubelj in Simon Jenko so zasedli mesta od tri do šest. Adergas je prijetno prese-netil, posebej s številom osvojenih točk, pa tudi z igro v zadnjih kolih. Nihče ni pričakoval tako slabe uvrstitve Lubnika, s številom osvojenih točk pa je lahko zadovoljen Elan. Bled je pol sezone igral tekme le zunaj, vendar tudi doma potem niso bili boljši. Z le eno zmago so na zadnjem mestu. Že to soboto in nedeljo bo na kegljišču hotela Jelovica na Bledu polfinalno prvenstvo Gorenjske za člane. Nastopilo bo 72 tekovalcev lz vseg gorenjskih klubov. Prvih 32 se bo uvrstilo v finale, ki bo prihodnjo soboto in nedljo v Kranju in Skofji Loki. • T. Bolka Zlati znak kk triglav Kranj, marca - V prostorih kegljišča na sejmišču je bila letna konferenca Kegljaškega kluba Triglav. Kranjčani, ki so minulo leto Praznovali 40-letnico kluba, so letos dosegli nekaj lepih rezultatov. Tako je bila ženska ekipa v AS ligi tretja, moška pa v slovenski ligi druga. O minulem delu je na konferenci spregovoril predsednik konference Edgar Vončina. Največ govora je bilo o problematiki avtomatov, ki dvigujejo keglje in so zastareli. Burna je bila tudi razprava na poročila, največ razburjenja pa je bilo glede nove zakonodaje, ki njihov bife obdavčuje kot gostinsko organizacijo. Jako kegljačem velik del denarja, ki so ga prej porabili za delo kluba, vzamejo davčne obveznosti. Predstavnik ZTKO Kranj je kegljačem za uspehe izročil ^•ati znak ZTKO in grafiko mesta Kranj. • R. Živkovič Uspeh mladih kranjskih kegualk Kranj, 16. marca - E Na prvem državnem prvenstvu, ki je bilo konec jedna v Celju je lep uspeh dosegla mlada kranjka kegljalka Andreja Ri- "'Č, ki je postala prva mladinska državna prvakinja. Uspeh kranjskih tekmovalk je dopolnila Mojca Jerala, ki je osvojila bronasto odličje, v kategoriji mlajših mladink pa je osvojila srebro. t\ STRELSTVO bv NAMIZNI TENIS Pomembna zmaga merkurja Kranj, 15. marca - V 12. kolu slovenske moške super namiznoteniške lige so igralci Merkurja iz Kranja doma premagali Novotehno iz Novega mesta. Dvoboj je bil napet in do konca izenačen, na koncu pa je Merkur zmagal s 5 : 4. Odločila je izenačenost kranjskega moštva, v katerem je treba pohvaliti vse tri igralce: Je-rašo, Kuntnerja in Smrekarja. Zmaga je pomembna tudi zato, ker se je Merkur učvrstil na 4. mestu v ligi. • J. Maček gumar - trenča še vedno v vodstvu Kranj - Nadaljevalo se je tekmovanje v gorenjski namizno-teniški rekreacijski ligi. Po petnajstem kolu je v vodstvu ekipa Gumar - Trenča s 23 točkami pred ekipo Šport - Čarman z 19 točkami in ekipo Jesenic z 18 točkami. Ekipa Murova je četrta, peta je ekipa Merkurja, šesta ekipa Križev, sedma ekipa Partizana, osma Sava (s tekmama manj) in deveta ekipa Predoselj. # T. Korenjak lo dvanajst igralcev iz Škofje Loke in Godešiča. Po pričakovanjih je zmagal Jano Rant (Partizan), pred Petrom Ber-toncljem (Kondor) in Ivkom Svoljšakom (Partizan). • J. Starman Zlata puščica alenki kavar Kranj, marca - Za osvojitev občinske lovorike, "Zlate puščice", se _ Je prejšnjo soboto v Kranju pomerilo 46 strelcev in strelk. Prese- "OKAL DRSALCEV nečenje je pripravila članica Darinka Smrtnik iz SD "Omnia ^Port", ki je lovoriko osvojila z odličnim rezultatom 564 krogov °d 600 možnih. Minuli konec tedna pa bilo regijsko prvenstvo za "Zlato puščico". V treh skupinah je nastopilo 60 najboljših gorenjskih grelcev in strelk. Po končani prvi skupini je vodil Jure Frelih s 5?7 krogi. V drugi skupini je Robert Bradeško iz Škofje Loke po-v»šal rezultat na 562 krogov. Alenka Kavar iz Radovljice je nastopna v zadnji skupini. Kljub visokim dosežkom, ki so jih dosegli tekmovalci pred njo, ni klonila in je streljala zelo zanesljivo. Pojavila je najboljši rezultat tekmovanja s 563 krogi. Ob tem je razveseljivo tudi, da so se v prvo deseterico uvrstile kar tri tekmovalke. Na državnem prvenstvu pa naj bi nastopilo najmanj 12 udele- Zmagal rant Škofja Loka, marca - V športni hali Poden v Skofji Loki je bilo občinsko prvenstvo v namiznem tenisu za veterane. V organizaciji Športnega društva Polet iz Svetega Duha je nastopi- Planinstvo Zimska tura na porezen Kranj, 16. marca - PD Kranj organizira v nedeljo, 22. marca, zimsko turo na Porezen. Odhod posebnega avtobusa bo ob 6. uri izpred hotela Creina. Vodnika na že 17. tradicionalni zimski pohod na Porezen bosta Jože Trilar in Petar Leban, ki priporočata zimsko opremo. Hoje bo za približno štiri ure. Prijave sprejema pisarna PD Kranj, Koroška 27 (tel. 212-823). • (vs) Lokostrelstvo Dva državna rekorda Kamnik, 15. marca - 14. in 15. marca je v Kamniku potekalo prvo odprto državno prvenstvo v dvoranskem lokostrelstvu. Na tekmovanju je sodelovalo 108 lokostrelcev iz 20 slovenskih klubov in gostje iz Hrvaške in Avstrije. Tekmovanje je potekalo v vseh kategorijah in slogih. Doseženih je bilo več odličnih rezultatov, med katerimi je treba posebej izpostaviti dva nova državna rekorda, ki sta ju dosegla Maja Kosem iz Ankarana v kategoriji članice compound (546 na 25 m) in Samo Medved iz Ljubljane Most v kategoriji člani prosto (579 na 25 m). *encev regijskega prvenstva, ki so dosegli 550 in več krogov. _ 8- Malovrh Občinsko prvenstvo K'anj, 14. marca - Na centralnem strelišču na Hujah so se za na-s,ove občinskih prvakov v streljanju s serijsko zračno puško pomerili člani in članice. Tokrat so se v boj za medalje vkjučili tudi ^•adinci in mladinke. Med člani Jure Frelih ni imel enakovredna nasprotnika, pač pa je med članicami zmagala mlada Andreja Malovrh. Kot najboljša ekipa so se predstavili člani Strel« ske sekcije "Iskra" in članice SD "Omnia Šport". • B. Malovrh Jesenice - Člani Drsalnega kluba Jesenice nadaljujejo s pestro tekmovalno sezono. V soboto, 14., in nedeljo, 15. marca, so na ledeni ploskvi v dvorani Podmežakla organizirali 1. pokal Slovenije v umetnostnem drsanju. Nastopilo je 49 tekmovalcev in tekmovalk vseh štirih slovenskih klubov Celje, Stanko Bloudek in Olimpija iz Ljubljane in Jesenice. Za vse udeležence je bilo tekmovanje pomembna preizkušnja za veliko mednarodno tekmovanje Triglav trophv, ki bo v soboto, 21., in nedeljo 22. marca, v dvorani Podmežakla. Rezultati: pionirji C: 1. Gregor Urbas (Jesenice), 2. Gregor Repar (Stanko Bloudek), 3. Aleš Žunko (Olimpija Ljubljana); pionirke C: 1. Tanja Sotlar (Jesenice), 2. Sanda Vidmar (Olimpija), 3. Tea Logar (Jesenice); pionirji B: 1. Andrej Gorkič (Stanko Bloudek), 2. Miha Arvaj (Olimpija), 3. Jernej Belec (Stanko Bloudek); pionirke B: 1. Tina Švajger. 2. Petra Verhovec, 3. Mojca Jereb (vse Stanko Bloudek); pionirji A: 1. Janez Špoljar (Celje), 2. Boštjan Horvat (Olimpija); pionirke A: 1. Melita Celesnik (Jesenice), 2. Klara Miletič, 3. Špela Košir (obe Stanko Bloudek); mladinke: 1. Katja Stritih, 2. Damjana Slavi-ček (obe Stanko Bloudek), 3. Polona Eberlinc (Celje); člani: 1. Luka Klasinc, 2. Jan Cajvan, 3. Jure Kovač (vsi Stanko Bloudek); članice: 1. Petra Klešnik (Stanko Bloudek); ekipno Pokal Slovenije - pionirji: I. Stanko Bloudek, 2. Jesenice, 3. Olimpija; mladinci: 1. Stanko Bloudek, 2. Celje, 3. Jesenice; člani: 1. Stanko Bloudek. J. Rabič Ohrabrujoči rezultati radovljiških plavalcev ClRILOVA ČETICA PLAVA REKORDE Alenka Kejžar, njena starejša sestra Nataša Kejžar in izkušena Polona Rob zaključujejo pod vodstvom trenerja Cirila Globočnika izredno uspešno zimsko plavalno sezono. Kranj, 12. marca - Pred odhodom na plavalni miting v Miinchen (v petek) je četica radovljiških plavalk s trenerjem Cirilom Globočnikom na čelu vadila v kranjskem zimskem bazenu, kamor pridejo občasno, sicer pa radovljiški plavalci še naprej trenirajo v malem bazenu Park hotela na Bledu in v Železnikih. Kljub temu so bili v zimski sezoni po besedah trenerja doseženi nenormalno dobri rezultati. Slovensko plavanje, posebej pa gorenjsko, težko čaka odprtja novega olimpijskega plavalnega bazena v Kranju. Ne gre le za interese klubov, da zagotovijo plavalcem dobre pogoje vadbe, ampak gre za slovenske plavalce, v radovljiškem primeru za slovenske reprezentantke, kar pa ni več samo klubski interes, razmišlja Ciril Globočnik. Alenka Kejžar, 13-letna kadetinja je v 14 dneh ponovno dokazala, daje izredni plavalni talent. Na tekmovanju v Ljubljani je osvojila pet naslovov državnih kadetskih prvakov, na absolutnem državnem prvenstvu v Celju pa je na 100 metrov prsno s Časom I; 13,87 izenačila absolutni slovenski rekord in na 200 metrov prsno po-^S^^ /j stavila s časom 2 ;37,40 kadetski rekord Sloveni-^■|Hr je (v obeh disciplinah je na absolutnem prvenstvu tudi zmagala), na 100 metrov hrbtno je s časom 1 ;06,08 postavila kadetski državni rekord in bila absolutno druga, na 200 hrbtno pa je bila s časom 2 ;21,75 absolutno tretja, postavila pa je nov slovenski kadetski rekord. "Rezultati kažejo, da napredujem. Tedensko opravim šest mokrih in dva suha treninga. Pogrešam predvsem treninge v 50-metrskem bazenu," je povedala Alenka, njen trener Ciril Globočnik pa dodaja, da je Alenka izreden talent in zato pričakuje nadaljevanje z dobrimi rezultati in izboljšave sedanjih zimskih rekordov. Alenka je izpolnila normo za nastop na evropskem mladinskem prvenstvu, vendar se ga ne bo udeležila, ker je še leto premlada. Nataša Kejžar, rojena leta 1976, Alenkina sestra, plava med članicami. Na absolutnem prvenstvu Slovenije v Celju je bila na 100 in 200 metrov prsno druga za sestro s časoma 1;I5,91 in 2;43,43. Tekmuje 9 let, hodi na kranjsko Gimnazijo, šola pa ji ne dela težav. Njeni specialnosti sta prosti in prsni slog. Polona Rob, rojena leta 1973, je najstarejša med radovljiškimi plavalkami. Z mlajšimi sotekmo-valkami se dobro razume, najboljše rezultate pa dosega v mešanem in hrbtnem slogu. V Celju je zmagala na 200 metrov hrbtno z izredno dobrim časom 2; 16,71, kar je le za dve desetinski sekunde slabše od absolutnega rekorda Tanje Godine. Polona jo je tokrat v Celju premagala, kar napoveduje njen vzpon. Poraz Godinove je bilo presenečenje. Razen tega je bila Polona druga na 200 mešano, 200 delfin in 400 mešano. Sama pravi, da je le 200 mešano odplavala nekoliko slabše. Polona opravi tedensko 10 treningov, od tega tri v Ljubljani, kjer študira, dobri zimski rezultati pa so napoved vsaj enakih rezultatov poleti. Radovljiški plavalci so bili konec tedna v Miinchenu. Konec aprila načrtujejo priprave v Dolenjskih Toplicah, potem pa naj bi bil že odprt kranjski letni bazen, 25. maja pa naj bi bil usposobljen tudi radovljiški. • J. Košnjek, slike G. Šinik I KEJŽARJEVI IN ROBOVA NA BAVARSKEM Radovljiške plavalke, Alenka in Nataša Kejžar ter Polona Rob, so se udeležile močnega mednarodnega mitinga v Miinchnu, kjer je sodelovalo 450 plavalk in plavalcev iz 8 držav. Radovljiški nastop je bil odličen. Alenka Kejžar je bila v svoji skupini (letnik 79) prva na 200 mešano s časom 2;30,4, kar je dve desetinki slabše od slovenskega rekorda, peta na 50 hrbtno s časom 32,60. kar je nov kadetski rekord Slovenije, prva na 200 metrov hrbtno (2;31,20) in prva na 100 hrbtno (1;09,90). Nataša Kejžar je bila v svoji skupini (letnik 76) tretja na 100 kravi in druga na 200 kravi s časom 2;14,90, Polona Rob pa je bila v skupini 73/74 druga na 200 hrbtno (2;26,50), druga na 100 hrbtno (1 ;10,30), druga pa je bila tudi na 200 mešano z odličnim časom 2;26,03. • J. K. 91.3 NAIVČA-MAREC 1. Jamniška - ansambel Obzorje „ 176 glasov 2. Po Sloveniji - ans. Nika Zajca in Boris Kopitar 55 glasov 3. Ostal bom muzikant - Alfi Nipič s svojimi muzikanti 41 glasov 4. Zlagana ljubezen - ans. Braneta Klavžarja 41 glasov 5. Vzpon na Triglav - Marela internacional 15 glasov POKROVITELJA NAJ VIŽE NAJ VIŽA je na sporedu vsako nedeljo ob 11. uri v oddaji Po domače na kranjskem radiu, ponovitev ob sredah ob 10. uri! KUPON št. 3 - MAREC Skladba _ Ime in priimek Naslov Predlog za marec WmššWm?JCILAS 16. STRAN PISMA, PODLISTEK Torek, 17. marca 1992 /O ljubljanska banka ODMEVI V rubriki Odmevi, Prejeli smo objavljamo pisma bralcev po presoji in izboru uredništva. Vse, ki nam pišejo, prosimo, da pisma niso daljša od 60 tipkanih vrstic. Daljša pisma smo prisiljeni krajšati, ne glede na vsebino. Vabimo k sodelovanju! Pišite na naslov: Gorenjski glas, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj, za rubriko Odmevi Neznanje, ki meji na škandal Ko sem bral mnenje dr. Bajta o Zakonu o denacionalizaciji (Delo 25. in 29. L), si nisem bil na jasnem, ali pisec ne pozna stanja posameznih zasebnih industrijskih podjetij pred vojno in po njej, ali pa se spreneveda z namenom, ustvariti napačno javno mnenje z gotovim ciljem. Ko sem prebral zadnji članek v Delu PP 15. februarja, mi je bilo jasno, da bi prof. Bajt samo zaradi moralne obveznosti do razlaščencev vrnil le-tem vse nacionalizirano premoženje, razen industrijskih podjetij, ki da so bila po njegovem mnenju pred vojno močno bančno zadolžena. Predstavnik uglednega Ekonomskega inštituta bi moral vedeti, da je bila nacionalizacija izvršena po 2. svetovni vojni in da so take tovarne še nekaj časa po vojni delovale kot zasebne firme. Ne navaja bilančnih razmerij, ki so vladala ob nacionalizaciji. Dolžnost tega Inštittua je, da v sedanjem času preoblikovanja podjetij obvesti javnost tudi o podjetnikih, ki so postavili temelje zdravi slovenski industriji, ne pa da posplošeno širi nepraverjene informacije o njih. Da moj prispevek ne bi izzvenel neargumentirano, sem primoran obvestiti javnost o tem s konkretnim primerov. V Zgodovini mesta Kranja, avtorja dr. Josipa Žontarja preberemo o industrializaciji mesta Kranja med obema svetovnima vojnama. Kranj je v tem obdobju postal drugo največje središče tekstilne industrije v Sloveniji. Za branžo "Industrija tkanin " so temelj slovenske tekstilne industrije postavili: F. Sire, A. Božič, A. Prah, J. E. Sire, J. Koliaš in drugi. Odprli so veliko delovnih mest in omogočili zaslužek prebivalcem Kranja z okolico. Za tvrdko Anton Božič, tkalnica volnenih in bombažnih tkanin, imam celotni sodni nacionalizacijski spis. Iz dokumentov je razvidno, da je bilo podjetje aktivno in v pasivi ni imelo nikakršnih dolgov. V banki je bil naložen denar za reprodukcijo in širitev tovarne in v ta namen kupljeno obsežno zemljišče in rezervirano za industrijo. V spisu je navedena vrednost tovarne na dan nacionalizacije, ki sta jo s podpisom potrdila tedanji predsednik vlade SRS in njegov minister za industrijo. Nedvomno je, da takratna cenilna komisija premoženja ni višje ocenila, kot je bilo vredno. Ko je tovarna A. Božič skupaj s tovarno volnenih in bombažnih tkanin A. Prah prešla v upravljanje Industrije bombažnih izdelkov IBI Kranj, je leta imela pogoje za razvoj, kar je tudi izkoristila. Uspelo ji je tudi zaradi usposobljene ekipe, ki je skupaj s strokovnjaki iz različnih fakultet bila zmožna rentabilno upravljati podjetje. Tržna vrednost in donosnost nacionaliziranega premoženja je dokazana, saj je IBI prerasel v zelo uspešno firmo, katere izdelki tudi na mednarodnem trgu predstavljajo več kot srednji razred kvalitete. Kot je splošen pojav v tekstilnih tovarnah, so tudi v IBI-ju vodilni delavci registrirali vzporedno firmo, delniško družbo, tako z imenovano by-pass podjetje. Delniška družba je registrirana za iste dejavnosti, kijih vodilni delavci opravljajo v IBI-ju in ima sedež v prostorih le-tega. Skupni znesek 9 ustanoviteljev je 55.000 SLT. Po dr. Bajtu je treba zakon o denacionalizaciji, ki je bil sprejet decembra v slovenski skupščini razveljaviti, prej omenjene divje privatizacije pa njegov inštitut niti ne omenja, kaj šele, da bi take pojave analiziral in preveril denarne tokove, ki pri tem nastajajo. Lahko bi rekli, da je to ignoriranje, ki meji na škandal. V svojem prispevku dr. Bajt omenja malega človeka, kot posebni sloj prebivalstva Slovenije. Po mojem mnenju se mu zaradi teh divjih privatizacij godijo krivice, ki ga potiskajo v revščino, vendar se na tem področju dr. Bajt ne zavzema zanj. Vprašanje, kam po njegovem spadajo uspešni poslovneži, ki so pred 2. svetovno vojno začeli graditi slovensko industrijo s programom, ki je posodobljen še danes konkurenčen. Tovarne so se širile po nacionalizaciji, odpirala so se nova delovna mesta, medtem ko je bilo socialno stanje bivšega lastnika iz leta v leto slabše. Mojega očeta so kot delomrzneža privedli v taborišče, imenovano družbeno koristno delo. Zopet ga je čakala graditev novih podjetij: kot fizični delavec je gradil hidroelektrarno Medvode in Litostroj. Zaradi maltretiranja v taborišču in poznejšega bednega življenja je zbolel in prezgodaj umrl. V prejšnjem totalitarnem režimu je bilo nepriljubljeno imenovati se bivši tovarnar. Država in delovne organizacije v samoupravnem sistemu (z nekaterimi izjemami) so se trudile zabrisati zgodovinska dejstva nastanka in delovanja zasebnih industrijskih podjetij. Preseneča pa, da direktorji z delavskimi sveti nekaterih tovarn in dr. Bajt. počno to še danes. Pri predstavitvi podjetja komaj omenjajo bivšega lastnika, katerega nacionalizirano premoženje predstavlja visok začetni vložek kapitala. Skušajo mu odvzeti ugled dobrega poslovneža in mu ne priznajo gospodarske vrednosti premoženja, ki ga je ustvaril. V Kranju, 26. februarja 1992 Anton Božič, Kranj Zeleni list iz Nemčije Pred kratkim mije prišlo v roke tole pismo, ki ga Vam prilagam. Pisal ga je rojak, živeči v Nemčiji, pa vseeno pozna razmere doma. Pismo se mi zdi tako resno, pametno in resnično, da sem se odločil, ga poslati Vam. Že doma sem bil naročnik "Glasa", sedaj pa že od leta 1962, dobivam Vaš časopis sem v Nemčijo. Prinaša mi vsak teden košček domovine. Upam, da nimam prevelike želje, če Vas prosim, da objavite to pismo, če mogoče v celoti v Gorenjskem glasu! Alois Bajt Z.R.N. Krožno pismo dobro mislečega rojaka Slovenci v Nemčiji pozorno zasledujemo razvoj v domovini. Z rojaki doma se čutimo povezani. Z vami smo trepetali v času DUTCH SLOVENIAN TRADING mlado dinamično podjetje pod nizozemskim nadzorom s sedežem v Kranju in na Nizozemskem išče za pisarno v Kranju mlado dinamično dekle (20 - 25 let) - z najmanj srednješolsko izobrazbo - aktivnim znanjem angleškega jezika - in računalniško vodenega pisarniškega poslovanja Prijave pošljite na naslov: Mr. Andre H. Sommers DST d.o.o Gasilska 5, 64000 Kranj D.O.O vojne, z vami se veselimo mednarodnega priznanja Slovenije. Ko berem časopisje, poslušam radio in govorim z vami, odkrivam v vas veliko zaskrbljujočega, kar povsem razumem. Kaj na bi vam rekel kot rojak, ki že dolgo živim na tujem? O tem sem dolgo razmišljal in prišel do naslednje misli: 1. Najprej vam kličem: POTR PITE Kar je komunistični sistem rušil skozi 45 let, tega se ne da popraviti od danes na jutri. "Prej nam je šlo bolje, " reče ta in oni. Res so bila leta, ko je šlo ljudem v Sloveniji bolje, a to "bolje" je šlo na račun dolgov. Država jih je naredila na vaš račun, ne da bi vas o posledicah teh dolgov tudi informirala. Vsak dolg pa je treba enkrat vračati. Komunističnega sistema v Sloveniji ni več. Dolg mora vračati nova slovenska država na vaš račun. Kako bi tudi to moglo biti drugače? Druge poti, da pride Slovenija iz gospodarskih težav, ni. Kadar se hiša prenavlja, se življenje v njej in ob njej vsaj za nekaj časa zelo poslabša in ljudje si komaj vzamejo kaj časa za malico in počitek. Današnja vlada popravlja slovensko hišo, popravlja prenove potrebno državo. Ne čudite se, če prenove in zboljšanja ni mogoče ustvariti na mah. Zato pravim: potrpite! 2. Drugo, kar vam priporočam, se glasi: D E LAJTE Bodite odkriti in priznajte: pod komunistično vladavino se v Sloveniji ni pretirano delalo, v pisarnah je bilo preveč osebja, gospodarstvo so vodili ljudje s partijsko izkaznico in ne ljudje s poklicno usposobljenostjo. Čas, ki so ga delavci in nastavljene! zabili s postopanjem, na zborovanjih in ob kavi, se sedaj strašno maščuje. Kar je bilo državnega, se je štelo za nekaj tujega, za nekaj, kar je bilo mogoče in potrebno izrabiti. Šele sedaj prihaja na dan: država smo ljudje, državni denar je denar državljanov, poneverjanje in zapravljanje državnega gospodarstva gre v škodo ljudi samih. Zato rečem: del a j t e ! 3. Moj tretji nasvet se glasi: NE DAJTE SE VARATI V zadnjih desetletjih so bili Slovenci že dvakrat usodno prevarani 1941 so nasedli Osvobodilni fronti. Mnogo so verjeli, da gre pri tem za narodovo svobodo, ko je šlo v resnici za boljševiško revolucijo. Drugič je bil slovenski človek prevaran, ko OBVEZNICE OBČINE RADOVLJICA * izdane so v apoenih po 100 DEM, 200 DEM, 1000 DEM in 5000 DEM, * vpliičljivo in izplač|jive so v tolarjih, * izplačajo se v polletnih anuitetah, * prva anuiteta je dospela 1.2.1992, zadnja dospe 1.8.1992, * obrestujejo se po 12% letni obrestni meri. LB - GORENJSKA BANKA d.d., KRANJ JIH PRODAJA: * za fizične osebe v vseh osrednjih poslovnih enotah: - Kranj, Bleivveisova 1 - Jesenice, C. Maršala Tita 8 - Radovljica, Gorenjska cesta 16 - Škofja Loka, Titov trg 3/a - Tržič, Trg svobode 1 v vseh ekspoziturah na področju poslovne enote Radovljica - Radovljica, Gorenjska cesta 16 - Radovljica, Cankarjevo naselje 84 - Bled, Cesta svobode 15 - Bohinjska Bistrica, Trg svobode 2/a - Lesce, Alpska cesta 50 * za pravne osebe sektor sredstev v poslovni enoti Kranj, Bleiweisova 1 Za prodajo obveznic Občine Radovljica, banka ne zaračunava nobene provizije. Gorenjska banka d. d., Kranj je zaupal partiji, da bo ustvarila raj na zemlji s tem, da se zemlja podržavi, da se dajo tovarne delavcem, da se odstrani vpliv vere, da je edino partija zmožna reševati slovenske probleme. Kam je tako urejanje družbe po štirih desetletjih pripeljalo, čuti narod sedaj na svoji koži. Slovenijo bo reševalo samo pošteno delo, osebna gospodarska zainteresiranost, socialna pravičnost, spoštovanje človeka in nje-, govih etičnih norm. Pa še četrti nasvet je važen: ODLOČAJTE PA- METNO. Pravijo, da so nove volitve pred vrati. Ljudje včerajšnjega kova dvigajo glave. Kdor skozi 40 let ni znal gospodariti, nima kaj pametnega predlagati. Rova-rijo proti predsedniku slovenske vlade, pametnega predlagati. Rovarijo proti predsedniku slovenske vlade, profesorju Lojzetu Pe-terletu, ker v enem letu ni ustvaril blagostanja. Zar-dijo naj od sramu. Ne nasedajte takim ljudem, da ne boste ob ponovni prevari zardeli od jeze nad samim seboj. MOkEM »ŽIVLJENJE Z MODO IXIObEN/1 TRŽIČ • TRGOVINI NA DETELJICI IN V TRŽIČU Charles Webb 8 DIPLOMIRfiNEC Prevedle kranjske gimnazijke pod mentorstvom prof. Mihe Mohorja "Ni v redu! To je najhujša stvar, ki sem jo kdajkoli izrekel! Komurkoli!" "Sedi." "Prosim, odpustite mi! Ker ste mi všeč. Ne mislim o vas na ta način. Ampak ves sem zmeden!" "Že dobro," je rekla. "Zdaj pa popij svojo pijačo." Benjamin je sedel nazaj na svoj stol in dvignil kozarec s tal. "Ga. Robinson, na bruhanje mi gre, ker sem vam rekel tisto!" "Odpuščam ti," je rekla. "Ali mi morete? Ali sploh morete kdaj pozabiti, ker sem vam rekel tisto?" "Takoj zdaj bova to pozabila," je rekla. "Popij." "Kaj je narobe z mano," je rekel Benjamin. Naredil je več velikih požirkov iz kozarca in ga postavil nazaj na tla. "Benjamin?" "Kaj je ga. Robinson?" Odkašljala se je. "Ali si že kdaj videl Elainin portret?" "Njen portret?" "Ja." Benjamin je odkimal. "Ne." "Lani za božič smo ga dali napraviti. Ali bi ga rad videl?" Benjamin je prikimal. "Zelo rad." "Zgoraj je," je rekla, ko je vstala. Benjamin ji je sledil nazaj v sprednji del hiše in potem pa z debelo preprogo prekritih stopnicah v prvo nadstropje. Ga. Robinson je šla pred njim po hodniku in zavila v sobo. Trenutek kasneje se je skozi vrata in po hodniku razlila bledorumena svetloba. Benjamin je stopil v sobo. Portret je osamljen visel na eni izmed sten in svetloba je prihajala iz majhne cevaste svetilke, pritrjene na vrhu težkega pozlačenega okvira. Benjamin ga je pogledal, nato je pokimal. "Zelo čedno dekle je," je rekel. Ga. Robinson je sedla na rob postelje v kotu sobe. Benjamin je prekrižal roke na prsih in se približal portretu, da bi si ogledal nekaj detajlov obraza. "Nisem vedel, da ima rjave oči," je rekel. Spet je stopil nazaj in rahlo nagnil glavo v stran. "Res je ... res je lepo dekle." "Benjamin?" "Ja?" Ni mu odgovorila. Benjamin seje obrnil in seji nasmehnil. "Pridi sem," je tiho rekla. "Kaj?" "Ali prideš za trenutek sem?" "Tjakaj?" Pokimala je. "Seveda," je rekel Benjamin. Šel je k postelji. Ga. Robinson se je iztegnila in mu položila roko na rokav. Potem je počasi vstajala, dokler mu ni gledala naravnost v obraz. "Benjamin?" je rekla. "Ja?" Obrnila se je. "Ali mi odpneš obleko?" Benjamin je nenadoma spustil roki ob telesu in stopil korak nazaj. "Mislim, da bom šla spat," je rekla. "O," je rekel Benjamin. "Dobro. Lahko noč." Šel je k vratom. "Ali mi ne boš odpel obleke?" "Raje ne bi, ga. Robinson." Spet se je obrnila in ga grdo pogledala. "Ali še vedno misliš, da te poskušam..." "Ne, ne mislim. Ampak enostavno se počutim malo čudno." "Še vedno misliš, da te poskušam zapeljati." "Ne mislim tega," je rekel Benjamin. "Ampak mislim, da bi bilo zdaj bolje, da grem dol." "Benjamin," je rekla in se mu nasmehnila, "vse življenje me že poznaš." "Vem to. Vem to. Ampak..." "Daj no," je rekla in obrnila hrbet proti njemu. "Sama težko dosežem." Benjamin je trenutek počakal, potem je stopil nazaj k njej. Prijel je zadrgo in jo potegnil navzdol po njenem hrbtu. Obleka se je razprla. "Hvala." "Že dobro," je rekel Benjamin. Vrnil se je k vratom. "Česa te je strah?" je vprašala in se mu spet nasmehnila. KRONIKA UREJA: HELENA JELOVČAN Kako varna je bila Gorenjska lani V "zadevi Elan" policija ni nemočna Ivan Hočevar: Na področju kriminalitete najbolj bodeta gospodarski in mladoletniški kriminal. Kranj, 15. marca - Lanske velike spremembe v Sloveniji - od osamosvojitve, vojne, do gospodarskih zlomov in socialnih stisk ljudi -so se neposredno ali posredno odslikale tudi v delu UNZ Kranj, še posebej policije in kriminalistične službe, je na četrtkovi novinarski konferenci uvodoma dejal načelnik Ivan Hočevar. Za minulo leto so značilne tudi spremembe v organiziranosti, depolitizacija policije in poudarek na strokovnosti, na drugi strani pa zakonske spremembe niso sledile spremembam v družbi. V pravni praznini so se zato policiste vodi mimo čeri predvsem načela pravičnosti. Gorenjski policisti so lani prevzeli od JLA varovanje t.i. zelene meje, ne da bi za to povečali število uniformirancev. Celo nasprotno, od oktobra "dajejo" 35 do 40 ljudi na slo-vensko-hrvaško mejo. V prvem polletju, pred vojno na Balkanu, je bila pot čez Slovenijo na zahod zanimiva za številne "ilegalce", predvsem iz azijski1-in afriških držav. Za prehajanja državne meje je Slovenija sprejela evropske standarde, t.i. selektivno metodo. Na sedmih mejnih prehodih, kolikor jih je na Gorenjskem - poleg petih cestnih še železniški na Jesenicah ter letališki na Brniku - se je lani promet zmanjšal kar za 47 odstotkov. Mejo z Italijo in Avstrijo je prestopilo okroglo enajst milijonov ljudi, Brnik je bil zaprt skoraj 200 dni. Kar 582 pobeglih voznikov Lani je bilo na Gorenjskem za desetino več hudih prometnih nezgod (415) kot leto prej (375) in kar trinajst odstotkov več s hudimi posledicami, le mrtvi so bili trije manj kot predlani. Pri tem še zlasti zaskrbljuje visoko število (582) pobegov s krajev nezgod. Tako prometna kultura kot skrb za sočloveka sta torej padla na skrajno nizko raven. Drug problem je alkohol. Kar v 70 odstotkih prometnih nezgod je bil alkohol posredno prisoten za volanom. Sicer pa so bili najpogostejši vzroki nezgod leva stran vožnje, prevelika hitrost jn izsiljevanje prednosti. Otroci in mladoletniki so bili udeleženi v 126 nezgodah, štirje so umrli, 117 je bilo ranjenih. Povzročili so tudi 51 nezgod. Skoraj polovica vseh lanskih prometnih nezgod s hudimi posledicami (201) je bila na območju kranjske občine. V kranjski občini je bilo petnajst mrtvih, v radovljiški devet, loški šest, jeseniški prav tako šest, v tržiški nihče. Bolj kot magistralke in regionalke so bile nevarne lokalne ceste in ulice. Gorskih nezgod je bilo lani 41, devet ljudi je umrlo, devet jih je bilo huje, devet pa lažje ranjenih. Število samomorov je z 58 v letu 1990 lani padlo na 49, število poskusov pa s 25 na 20. Kot je povedal načelnik inšpektorata policije UNZ Kranj Jože Ajdišek, je bilo primerov kršitve javnega reda in miru lani celo za dva odstotka manj kot leto prej. Kršitev je bilo 5190, kar v slovenskem merilu predstavlja skoraj 14-odstotni delež. Zelo značilno zlasti za obdobje pred začetkom vojne na Hrvaškem je bilo nedovoljeno vnašanje orožja iz tujine. Policisti so obravnavali 416 kršiteljev, trinajst odstotkov več kot 1990. leta. Mladoletniški kriminal postaja organiziran Gorenjski kriminalisti so lani obravnavali 3048 kaznivih dejanj. Število je v povprečju zadnjih petih let, močno pa izstopata predvsem dve področji: gospodarski kriminal in kriminal mladoletnikov in otrok. Lani so obravnavali 849 mladoletnikov in otrok - skoraj 15 odstotkov več kot leta 1990 - ki so zagrešili 542 kaznivih dejanj. Zaskrbljuje predvsem to, da mladoletniški kriminal postaja organiziran, da so dejanja vse težja in bolj nasilna. Ivan Hočevar: "Represiva ne bo pripeljala do večje discipline. Morda so visoke kazni res najboljša preventiva, vendar je še vrsta drugih ukrepov in aktivnosti, ki bi lahko izboljšale varnost. Zaradi represivnih ukrepov ne želimo dobiti prizvoka policijske države, kar nam nekateri na Gorenjskem že očitajo. Za represivo je preprost vzrok: preprečiti masakr na cestah, predvsem lokalnih, po katerih (tudi) patruljirajo policisti " Delo škofjeloške gasilske zveze Ob gasilskih še druge naloge Šk ofja Loka, 13. marca - Lani so gasilci poleg rednega dela svoje dejavnosti usmerili v pomoč prebivalstvu ob poplavah, preskrbo vode ob suši in onesnaženju vodovoda, raziskavo terena ob onesnaženju vode in zaščito ob agresiji na Slovenijo. Na srečo so imeli manj požarov kot leto poprej, so ocenili na občnem zboru Gasilske zveze v Skofji Loki, kjer so tudi podelili priznanja najbolj delavnim članom. * Množičnost loške gasilske organizacije najbolj predstavlja Podatek, da v 30 gasilskih društvih - ob njih imajo še eno gasilsko enoto in 52 trojk v manjših krajih - deluje več kot 3200 članov in 800 mladincev. Pri gašenju požarov so imeli največ dela člani gasilskih društev Stara Loka, Škofja Loka in Trata, ki so skupaj z delavci dežurne službe sodelovali v več kot 60 odstotkih vseh akcij. Lani so našteli skupno 56 požarov, kar je 7 manj kot 'eto poprej. Skoraj polovico teh požarov je nastalo zaradi odmetavanja žarečega pepela in slabih dimniških napeljav. Komisija za tehniko si je prizadevala zlasti za dokončanje Prikolice za gašenje gozdnih požarov in opremljanje gasilskih vo-*il. Komisija za izobraževanje je organizirala vrsto tečajev, na katerih je pridobilo naziv izprašanega gasilca 119 članov, gasilca Prve stopnje 3 člani in strojnika 40 članov. Komisija za delo s sanicami je, razen za strokovno usposabljanje, skrbela za ude-ježbo na tekmovanjih; gorenjskega tekmovanja se je udeležilo *ar 11 ekip članic, gasilke pa so imele tudi 2 sektorski vaji. Razveseljivo je, kot je ugotovila komisija za delo z mladino, da se Število gasilskega podmladka iz leta v leto povečuje; program komisije so v celoti uresničili. Glavna naloga komisije za zgodovino gasilstva je bila organizacija 8. srečanja veteranov v Železnikih. Na občnem zboru, ki se ga je udeležil tudi predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest Eory, so podelili republiško priznanje za posebne zasluge predsedniku OGZ Škofja Loka Rudiju Jadniku. Deset članov in članic je prejelo republiška gasilska Priznanja, občinska priznanja pa 3 člani in 1 veteran. S plaketo so nagradili sektor Žiri, s TV-sprejemnikom in videorekorderjem Pa GD Poljane za uspešno delo z mladino. • S. Saje Jaka Demšar: "S področja gospodarskega kriminala sta bili lani "najtežji" dve zadevi: Elan in Sava Kranj (kraja gum v vrednosti tri milijone mark). V zadevi Elan smo napisali še petnajst kazenskih ovadb proti odgovornim ljudem, zadnjo decembra proti Igorju Triler ju. Policija v tej zadevi ni nemočna, ev. nemoč sodišča naj komentira sodišče. V javnosti se pojavljajo govorice o političnih stricih in botrih, ki naj bi zavirali sodni razplet. Mislim, da ne gre za strice in botre, delo mora opraviti stroka, res pa so še temna polja." Vodja urada kriminalistične službe Jaka Demšarje povedal, da lanska raziskanost kaznivih dejanj znaša 60 odstotkov, škoda kot posledica pa je ocenjena na 120 milijonov tolarjev. V tem znesku ni zajeta vojna škoda, samo na Brniku znaša nekaj milijonov mark, prav tako ni upoštevana inflacija, čeprav so bila nekatera kazniva dejanja storjena že pred dvema, tremi leti. Med kaznivimi dejanji je precej goljufij, nekatere zelo visoke, ki kažejo tudi na veliko naivnost ljudi. Tako je povratnik, denimo, ogoljufal ljudi za okrog 300.000 mark. Pojavljati so se začele tudi velike "poslovne" goljufije, v katere so vpletene bodisi zasebne firme ali zasebne v kombinaciji z družbenimi. Značilna sta primera Ivan Tours Bled in Kates Ka-vadarci iz Škofje Loke, kjer so vplačniki zaman čakali na avtomobile. Precej je bilo tudi primerov najemanja vozil na rent-a-car, ki niso bila nikdar vrnjena, zlasti po koncu vojne v Sloveniji. Izredno povečanje je bilo lani na področju spolnih delik-tov; lani 27 primerov, predlani sedem. Trend se očitno nadaljuje tudi letos. Gre za različna spolna nasilja, od klasičnega posilstva do nasilja nad otroki. Storilce vseh kaznivih dejanj so kriminalisti uspeli izslediti. Med vlomi in tatvinami so prevladovali vlomi v stanovanjske in počitniške hiše, trgovine in avtomobile. Upanja, da bi bilo letos bolje, ni, nasprotno, povečuje se predvsem število t.i. socialnih tatvin. Zasegli 17 kilogramov mamil S tem, ko v uradu kriminalistične službe ustanovili posebno skupino za mamila, se je tudi število odkritih kaznivih dejanj te vrste občutno povečalo; s petih primerov predlani na 24 lani. Gorenjski kriminalisti so lani zasegli kilogram marihuane, dobrih dvanajst kilogramov hašiša, poltretji kilogram heroina in poldrugi kilogram kokaina. Med drugim so poželi tudi šest večjih nasadov indijske konoplje s približno 300 rastlinami. Načelnik UNZ Kranj Ivan Hočevar je ob tem dejal, da smo pred problemom mamil dolgo vsi zatiskali oči. Število odkritih kaznivih dejanj gotovo ne daje prave slike, problem je obsežnejši. Toliko bolj, ker uživanje mamil ni kaznivo dejanje, niti ni prekršek, kazniva je samo proizvodnja in prodaja. Zato skupina UKS želi dobiti predvsem razpečevalce. S preganjanjem uživalcev z enega mesta na drugo ne bi veliko storila. Po njegovem se mora ta problem kot tudi mladoletniški kriminal sploh začeti reševati drugje, ne v policiji, ki prvenstveno gasi; v družinah, šolah, socialnih ustanovah, bivalnem okolju. • H. Jelovčan Prometna akcija gorenjskih policistov V osmih urah odkrili 74 vinjenih voznikov Kranj, 13. marca - Ker so vinjeni vozniki lani povzročili precej več nesreč kot predlani in ker število narašča tudi letos, so se v Upravi za notranje zadeve Kranj v petek odločili za obsežno prometno akcijo, v kateri je sodelovalo 67 gorenjskih policistov. Policisti so v osmih urah, od šestih zvečer pa do dveh ponoči, ugotovili 373 kršitev cestno-prometnih predpisov, pet kršitev javnega reda in miru in šest kršitev drugih predpisov. Napisali so 129 predlogov za sodnika za prekrške,78 plačilnih nalogov in na kraju denarno kaznovali šestdeset voznikov in drugih prometnih udeležencev. Da je bil petek, pa še trinajsti po vrhu, za nekatere zelo nesrečen dan, dovolj pove podatek, da so policisti odvzeli 60 vozniških in šest prometnih dovoljenj in da so 76 prepovedali nadaljnjo vožnjo. 43 voznikom je balonček pozelenel prek polovice, 31 pa jih je odklonilo preskus vinjenosti. Eden od voznikov je bil tako "omamljen z alkoholnimi" hlapi, da so ga celo pridržali, pa tudi sicer so udeleženci prometne akcije vedeli povedati, da je bila njegova govorica bolj podobna "angleščini" kot slovenščini. • C. Z. Zaslužek večji od kazni Radovljica, 16. marca - Radovljiški sodniki za prekrške so od 4400 starih in lani prejetih zadev uspeli v minulem letu rešiti 2665 primerov, izdali so 36 odločb o zastaranju, 1775 primerov pa so prenesli v letošnje leto. Največ dela so imeli s kršitelji cest-noprometnih predpisov ter predpisov s področja javnega reda in miru. Obravnavali so tudi več kršitev odloka o poslovnem času, pri tem pa so ugotovili, da kazni niso bile učinkovite. Kršitelji so celo izjavili, da odlok kršijo zavestno, saj je zaslužek večji od največje dovoljene denarne kazni. # C. Z. Novi primeri spolnega nasilja Kranj - Če bi stene lahko "spregovorile", bi lahko zvedeli še za marsikatero podobno zgodbo o spolnem nasilju, kakršno so nam včeraj povedali v Upravi za notranje zadeve Kranj. Zgodba je namreč srhljiva in komaj verjetna. Pa vendarle je! Podrobnosti niso pomembne, povedati je treba le to, da so gorenjski kriminalisti odkrili primer, koje oče že več let spolno nadlegoval še zdaj mladoletno hčer in pastorko. Očeta so že privedli k preiskovalnemu sodniku, kjer prihajajo na dan številne podrobnosti. V Upravi za notranje zadeve poudarjajo, da ljudje, ki sumijo na takšne in podobne primere spolnega nasilja, niso pripravljeni govoriti, ampak se jim jezik ponavadi "razveže" šele tedaj, ko o "zgodbi med štirimi stenami" izvedo policisti. NESREČE Otroka zbil na prehodu za pešce Jesenice - Petek, trinajsti dan v marcu, je bil za nekatere voznike in druge prometne udeležence nesrečen dan. Ta dan se je namreč na gorenjskih cestah zgodilo pet prometnih nesreč, v katerih so bili poškodovani. Ena takih nesreč je bila tudi na Jesenicah, pri hiši številka 7 na Tomšičevi ulici, kjer je nekaj pred dvanajste? uro čez prehod za pešce stekel osemletni fantič Ernad'K, ki pa se pri tem ni prepričal, če lahko to stori varno. Po cesti je namreč tedaj z osebnim vozilom pripeljal Blažo Ra-donjič iz Kranja, ki pa zaradi prevelike hitrosti vozila ni uspel pravočasno ustaviti in je fantiča zbil po cesti. Otrok se je v nesreči hudo telesno poškodoval, v jeseniško bolnišnico pa ga je odpeljal kar voznik. Prehitro v ovinek Luže - Voznica Irena Bogataj je v petek prehitro vozila osebni avto od Luž proti Velesovemu. V blagem ovinku je njeno vozilo na vlažnem in spolzkem cestišču najprej zasukalo za 180 stopinj, nato pa odbilo na travnik, kjer se je prevrnilo. V nesreči je voznica utrpela hude telesne poškodbe in so jo odpeljali na zdravljenje v Klinični center v Ljubljano. Na nasprotni vozni pas Zminec - Albert Kavčič iz Ljubljane je v soboto okrog šestih zvečer vozil kombinirano vozilo od Gorenje vasi proti Skofji Loki. Pred Zmincem je zapeljal na nasprotni vozni pas, po katerem je tedaj iz škofjeloške smeri z osebnim avtom pripeljala Štefka Dolenc iz Medvod. V trčenju je Kavčičevo vozilo odbilo na travnik, voznik pa je dobil hude telesne poškodbe. Smrt v gozdu Planica - V soboto dopoldne so v kraju Moškrica iz gozda spravljali hlodovino. Pri tem so si pomagali s traktorjem in z vitlo. Ko se jim je eden od hlodov zagozdil, ga je dvignilo in priletel je nižje, kjer je v glavo udaril 39-letnega Milora-da Juroviča, ki nesreče ni preživel. Policisti bodo zoper lastnika gozda, ki ni dovolj poskrbel za varnost, napisali kazensko ovadbo. Nesreča na smučišču Ribčev Laz - Učenci šenčurske osnovne šole so bili v sredo na športnem dnevu na Voglu. Osmošolec, doma iz Srednje vasi, je odsmučal od svoje skupine na neurejeni del smučišča, kjer je padel in si pri tem zlomil kolk. Pomoč so mu nudili gorski reševalci, z gondolo so ga odpeljali v dolino, nato pa v jeseniško bolnišnico. KRIMINAL Policisti ob delo Radovljica - V petek okrog sedmih zvečer so trije moški vstopili v lokal Las Vegas in na silo odpeljali nekoga, ki so ga sumili, da je na parkirišču poškodoval osebni avto. Med potjo so pobrali še enega, potem pa so ju dve ali tri ure vozili po Radovljici, ju maltretirali, zasliševali in tudi sicer opravljali nalogo, ki jo v normalnih razmerah policisti. Zbiralci avtomobilskih značk Tržič - Tržiški policisti so odkrili skupino mladoletnikov, ki je že nekaj časa vztrajno "zbirala" značke z dragocenih avtomobilov. Če bi značke samo odnesli, še ne bi bila posebno velika škoda, vendar so pri tem povzročili tudi nekaj škode na avtomobilskem laku. Uničila sedem prometnih znakov Cerklje - Policisti iz cerkljanskega oddelka so ugotovili, da sta sedem prometnih znakov ob cesti Kranj - Brnik uničila 20-let-na mladeniča Benjamin P. in Franc G. Znake sta poškodovala, ko sta se ob koncu minulega leta peš vračala iz gostilne v Šenčurju proti Kranju. Škode je za 10 tisoč tolarjev. Težavna pot do erotičnih revij Radovljica - Mladoletnika iz Radovljice, Leon H. in Primož H., sta bila v velikem pomanjkanju denarja, pa sta kljub temu želela priti do revij, še zlasti do erotičnih. Ubrala sta pot, ki "roki pravice" ne ugaja. Najprej sta razbila kiosk, naredila nekaj škode in vzela revije. Tako sta v sobotnih zgodnjih jutranjih urah storila tudi v Radovljici. Nekateri prehitevajo denacionalizacijo Lahovče - Zakon o denacionalizaciji sicer že velja, vendar pa večina denacionalizacijskih postopkov še ni končana. Nekateri se za to ne menijo dosti in so že pred uradno zamenjavo lastnikov posegli na nacionalizirano zemljišče. Policisti so obravnavali primer iz Lahovč, kjer je Janez R. odšel v gozd, last M-Kmetijstvo Kranj, posekal več hrastov in borovcev, jih razžagal, naložil na prikolico, vse skupaj odpeljal domov - in sedanjemu lastniku povzročil za 14 tisoč tolarjev škode. Napadi na policiste Kranj - Policisti so bili v sredo nemalo presenečeni, ko jih je pri delu na cesti Staneta Žagarja v Kranju "zmotil" voznik osebnega avtomobila Emil S., ki se je prostovoljno ustavil in jih začel zmerjati, češ da so cicibančki. Ko ga je policist hotel legitimirati, ga je Emil začel odrivati, nato pa se odpeljal. Policisti so poklicali na pomoč še eno patruljo in ko so ga dohiteli, je zgodbo ponovil: spet je "skočil" v policiste, ki pa so ga tokrat obvladali in ga odpeljali na policijsko postajo, kjer so ga zadržali do iztreznitve. V Upravi za notranje zadeve Kranj poudarjajo, da takšni in podobni primeri na Gorenjskem niso osamljeni. Občani so lani gorenjske policiste napadli trikrat, dvajsetkrat pa so jim poskušali preprečiti, da bi opravljali svoje naloge. Devet policistov je pri tem dobilo lažje telesne poškodbe. Kar zadeva uporabo prisilnih sredstev, so jo policisti uporabili v 61 primerih. ŠKOFJA LOKA VABI Združite obisk starega in lepega mesta Škofje Loke z ugodnim nakupom v proizvodnih trgovinah neposredno pri proizvajalcih v industrijski coni. Škofja Loka leži 25 kilometrov od Ljubljane in 10 kilometrov od Kranja. Če nimate svojega prevoznega sredstva, se lahko pripeljete k nam z avtobusom ali vlakom. PRIDITE, NE BO VAM ŽAL KARTONSKA EMBALAŽA PRI PRODAJI VAŠIH IZDELKOV VAM STOJIMO OB STRANI telefon: (064)631-232 EMBALAŽNO GRAFIČNO PODJETJE ŠKOFJA LOKA Q Smo proizvajalci težke konfekcije predvsem: • ženskih in moških plaščev • ženskih kostimov in jaken tel. 064/631-721 V naši industrijski prodajalni lahko kupec kupi naslednje izdelke: — odeje — zglavnike — pregrinjala — posteljne nadvložke — spalne vreče, športne torbe, ležalke, toaletne torbice — otroški program (odejice, vrečke za spanje in voziček, babv torbe, torbe za igrače, previjalne podloge in podloge za tla). Tovarna prelitih odej, p.o. Škofja Loka tel. 064/632-251 %J ODEJA Industrija termičnih Izolacij ikofja loka p.o. Proizvodni program: — kamena volna - termotervol — tesnilne mase - kiti — armirani poliester Uporaba: — toplotna, zvočna in protipožarna zaščita v gradbeništvu, industriji in ladjedelništvu Sporočila: — naravni material — negorljivost — vodoodbojnost — paroprepustnost — varčevanje z energijo — ekologija tel hc. 064/631-151 telefax 064/632-957 maloprodaja tel 064/631-602 Irfch maloprodaja telefon: 064/631-301, telefax: 064/631-551 v maloprodaji vam nudimo: • zamrzovalne skrinje • hladilne in zam. omare • hladilne vitrine • hladilni pulti • klimatske naprave • toplotne črpalke Naše izdelke potrebujete skozi vse leto. standardna ponudba: LOKA VOLNA LOKA JERSEY LOKA PREJA Dodatna ponudba — otroške, ženske in moške nogavice — oblačila za dojenčke in otroke — brisače in kuhinjske krpe — dodatki za šivanje telefon: 064/632-461 0 m JELOVICA Lesna industrija O Okna TERMOTON in JELOBOR, polkna, rolete, žaluzije, notranja, vhodna in garažna vrata, stanovanjske in počitniške hiše, večnamenski objekti, montažne pregradne stene, pregradni panoji, vrtne garniture, stenske mizice, cvetlična korita, sestavljivi regali, stenske in stropne obloge, strešna okna, podstrešne stopnice, harmonika vrata... telefon: 064/631-241 fax: 064/632-261 kmetijska zadruga ® NUDI: škofja loka — mleko, mlečne izdelke — gnojila, krmila, razna semena, zaščitna sredstva za varstvo rastlin, — kmetijske stroje in orodje za vrtičkarje — prevoze in storitve mehanične delavnice — gradbeni material, material za centralno kurjavo, vodovodni material, elektromaterial, les in lesne izdelke tel 064/620-749,621-849 Ul instalacije Škofja loka vam v novi prodajalni nudi. — elektroinstalacijski material — material za centralno kurjavo — vodovodni material — peči na trda goriva "LOKATERM" — svetovanje pri nakupu materiala za adaptacijo in novogradnjo — montažo nabavljenega materiala — brezplačno dostavo v Skofji Loki in bližnji okolici telefon: 064/632-0 064/631-271 BODITE POPOLNI S KLOBUKOM NA GLAVI TOVARNA KLOBUKOV Ponujamo vam: - damske klobuke - moške klobuke - klobuke in kape iz blaga telefon 064/631-451 LOŠKA INDUSTRIJA MESNO PREDELOVALNE OPREME IN STROJEV telefon 064/631-471 proizvodnja individualnih in serijskih strojev in opreme za investicijsko izgradnjo živilsko-predelovalne industrije, njihovih sestavnih delov in storitev linija klanja in predelave mesa projektiranje, konstruiranje in inženiring strojev in opreme za lastne potrebe in tuje naročnike montaža in servis LESNA INDUSTRIJA IN OBJEKTI, p.o. ŠKOFJA LOKA tel 064/632-181 Lesno stavbarstvo: Montažne hiše GMM, strešne in mostne konstrukcije, odri in opaži, gospodarski objekti, brunarice Mizarstvo: okna, vrata, panoramske stene, montažne predelne stene in stropi, stopnišče, vse vrste lesenih oblog, elemente za balkone, pohištvena masivna vrata, masivno pohištvo in notranja oprema, žagan les Podjetje prevzame najzahtevnejše naloge in jih korektno in pravočasno opravi. Podjetje LOKA prodaja živilsko in neživilsko blago na veliko in malo Prodajalne ima na prostoru, ki ga omejujejo mesta Ljubljana, Tržič, Železniki in Ziri. Posebej pa priporočamo nakup v novem blagovnem centru v Medvodah. Od naših izdelkov pa priporočamo nakup izvrstne LOKA kave. loška pekarna škofja loka pečemo vse vrste kruha, slaščic in 10 vrst odličnih piškotov izdelujemo torte po naročilu tel. 064/632-541 J/Fš>t1imilKA. škofja loka d.o.o. — servisiranje osebnih in tovornih vozil ter avtobusov — tehnični pregledi in registriranje vseh vrst vozil — trgovina z rezervnimi deli — pripravljamo tudi prodajo osebnih avtomobilov znamke FIAT v Skofji Loki in na Bledu Ul. 064/632-121 Torek, 17. marca 1992 MALI OGLASI, OBVESTILA 19. STRAN GLAS IZRAČUN DOHODNINE - Ugodno računam dohodnino, izde-'am tudi davčno napoved. Tel.: 064/50-926, po 19. uri. 0 biovrtnarjenju Hortikulturno društvo Kranj prireja v četrtek, 19. 3., ob 16. uri v Jejni sobi št. 14 SO Kranj zanimivo predavanje pod naslovom "Preko svojega vrta do zdrave prehrane." Predavala bo inženirka Anka Bernard. TELEFAXI, TELEFONI, FOTOKOPIRNI STROJI Canon in Pa nasonic ter OSEBNI RAČUNALNIKI po ugodnih cenah. Vrba d.o.o. Kranj, tel.: 218-454 UGODNE CENE SATELITSKI SISTEMI vrhunske kakovosti, po najugodnejših cenah. GARANCIJA, SERVIS! « 78-212_3293 RTV-servis ORBITER, popravila TV-GORENJE, ISKRA, SAMSUNG, vgradnja TELETEKSTOV, montaža satelitskih anten. Opreš nikova 82, g 216-945_3004 IZGUBILA sem zlato verižico! Najditelj naj pokliče flp 215-701 zvečer^_3114 Kvalitetno izdelujem cinkane SMETNJAKE, ŽEBLJE, flf 326-426 MflLIOCLflSI <§>217-960 aparati stroji prodam AT 286, 1645 mb, trdi disk, Monitor, tiskalnik in programi. ^ 325-790_3247 uQodno prodam novo satelitsko ANTENO, znamke Vortec. flr 312-008_3253 C 64, s kasetnikom in igralno palico, prodam. Pot v Bitnje 44. Po 18. i^rL_3254 Samonakladalno PRIKOLICO SIP '6 in 22 kubikov in SILOREZNICO * nizkim dvižnim koritom, prodam. 061/375-168_3258 Prodam univerzalni MLIN UM 6, nov, 20 odstotkov ceneje. ® 621-308_3259 Video KAMERO Panasonic MS -m, z dodatno opremo, ugodno Prodam, g fe-078_3263 Prodam TRAKTORSKO FREZO. » 43-494_3283 Prodam skoraj nov dvoredni PLE-HLNI STROJ, g 725-627 3297 Prodam C 64, za 270 DEM in VI-DEOREKORDER za 400 DEM. «> 633-488_3311 Ugodno prodam VIDEO Orion (VPS), KASETOFON Technics-«SB 105 in elektronsko KLAVIATURO (Sampling) Casio SK-200. g 622-410_ PTodam GLASBENI CENTER SchneiderTS 1503 * 633-042 pridelki »SATEX« TV satelitski sistemi SUPER CENE Plačilo na 8 ali 12 obrokov Tel.: 48-570 po 15. uri gr. material OPAŽ 250 SLT, z dostavo. Smrekov, I. in II. klasa, neposušen. * 063/33-343_3237 Prodam hrastove, jesenove, kostanjeve DESKE, 5 in 2 cm. Dražgoše *»•__ 3248 Prodam rabljen STREŠNIK Kikin-gajg 312-259_3264 Ugodno prodam gradbeno DVIGALO in 60 kvad. m. gradbenih ELEMENTOV* 50-547 3294 izobraževanje 'NŠTRUIRAM matematiko in fiziko, za OŠ. « 325-328 3266 p—■--- poceni in s 100 odstotnim uspehom INSTRUIRAM angleščino.« ^M91_3308 Kupim_ BIKCA simentalca, do 80 kg težke OMcupim. 061/611-527 3273 ^upim SIMENTALCA, težkega do jOO kg. ^ 43-575_3287 Lokali ■— Oddam GARAŽO, na Planini, Velj-*a Vlahoviča. Mesečno 50 DEM. {jačilo eno leto v naprej. ^ ^61/824-361 3260 Oddam PROSTOR za SKLADIŠČE, j^kvad. m. 9 312-259 3265 Oddam v najem najemniški LO-^AL, za slaščičarno. Najemnino za 2Ve leti naprej, vse opremljeno. 2Lfra: GORENJSKA 3277 holesa 3rodam otroško KOLO, za starost *? 4 leta in otroško KOLO Kekec. * 241-029 3249 r>----- rodam dirkalno KOLO na deset Postav, za 9.000 SLT. « ^/82-833_3257 J^odam AVTOMATIC A 3L. «• Cllj43 popoldan_3268 ^"odarn odlično ohranjen APN 6. ■*j5-368_3284 Vodarn MOPED Tomos, 3 brzine, ^fnarič, Župančičeva 18, Bled -^■g1 78-315_3300 obvestila Delujem aluminijaste tople ^EDE, 120x2 m« 216-208 Prodam SENO. Dragočajna 11, Smlednik. 3195 Prodam SENO. Šmartno 29, Cerklje._3225 Prodam neškropljena JABOLKA (bobovec). 9 79-052_3233 Prodam jedilni in semenski KROMPIR jerla in desiree. « 45-368_3285 Prodam JEČMEN za seme. Lahov-če 21, Cerklje_3303 Prodam SENO. Šmartno 29, Cer-klje 3307 posesti Ugodno prodam starejšo HIŠO, z vrtom, na Jesenicah, na Murovi 9. g 81-638_3090 Prodam GOZD pri Jeprci. Ponud-be pod Šifra: GOZD_3229 HIŠO 300 kvad. m. na Jesenicah dam v najem, primerna za pisarni-ške prostore in obrt. 061/446-658 prireditve Plesna šola Kranj vabi otroke, mladino in odrasle v PLESNE TEČAJE in aerobiko. Tečaji bodo v Kranju in v Radovljici. Informacije ® 327-949_3043 razno prodam Prodam teden dni starega TELETA simentalca in dobro ohranjen pu-halnik EPPLE 900. 74-376 3241 Ste obrtnik? Imate 3 ali več zaposlenih? Pridobite si lahko od 13.000 do 17.000 DEM regresa. Po kličite 061/727-966_3288 stan, oprema Prodam 4 VRTNE GARNITURE iz bambusa in 2 RADIATORJA Jugo-term.lfr 215-409_3235 Prodam dobro ohranjeno SPALNICO. Lakner, Svetinova 8/b. 3251 Zaradi selitve, prodam SPALNICO, DNEVNO most z kavčem, dobro ohranjeno. « 633-065 od 19. do 20. ure zvečer_3292 Izredno in ugodno prodam novejšo SPALNICO, KUHINJSKE ELEMENTE, električni ŠTEDILNIK, HLADILNIK, novejšo MIZO s stoli in predsobno OMARO. « 325-609 storitve_ IZOLIRAMO cevi centralne kurjave in vodovoda z AL pločevino, stekleno volno, savalit ploščami in žlebaki, plamaflexom, ter drugimi materiali. Delamo za zasebni in družbeni sektor. Kvalitetno, po konkurenčnih cenah. Pokličite zvečer! g 061/485-360_2114 AVTODVIGALO, za popravilo streh, barvanje opaža, ter obžago-vanje drevja, do 22. m. višine, VAS ČAKA!«- 73-120_2427 Firma HRIBAR - BLESK nudi storitve: čiščenja stanovanj in poslovnih prostorov, izvajamo čiščenja stekel, tapisonov, plastičnih in kamnitih tal. CENE KONKURENČNE! Povpraševanje flr 064/323-666 dopoldan. IZPOSOJAMO čistilne stroje, za gospodinjstvo! 2784 AVTOKLEPARSTVOI AVTOKLE-PARSTVO! AVTOKLEPARSTVOI Miro Kovic, Prebačevo 50/a. flp 327-251_2878 VARSTVO otrok na domu, nudim! g 325 328_2900 J & J, TV, VIDEO, HI-FI servis! Smledniška 80. Kranj, g 329-886 ČISTIM itison, sedežne garniture ipd, g 212-277 _3000 VODOVODNE INSTALACIJE na novih hišah (kot tudi razna popravila, čiščenje bojlerjev ipd.) Vam naredimo solidno in hitro. ^ 218-427 3183 Izpolnimo vam OBRAZCE za DO-, HODNINO in izračunamo koliko boste doplačali oziroma koliko vam bo država vrnila. 9 73-632 Prodajamo in montiramo manjše hišne TREZORJE!« 51-401 2958 stanovanja MENJAM garsonjero, za večje 2- sobno ali 1-sobno STANOVANJE, v Kranju. ® 50-150 interna 269 v petek popoldan, v torek dopoldan. Rihterič. 2960 Mlajšemu dekletu oddam SOBO s souporabo kuhinje, v okolici Kra-nja. Šifra: SLOVENKA_3215 Za mirno poslovno dejavnost najamem STANOVANJE s centralnim ogrevanjem in telefonom v Kranju. 9 221-444 ali 212-972 3216 Za čas od aprila do oktobra iščemo 2 do 3- sobno opremljeno STANOVANJE na Jesenicah ali Žirovnici. qt 061/101-240 interna 04 3- sobno komfortno STANOVANJE zamenjam za dve manjši. ® 215-701, zvečer__ Zamenjamo dve družbeni 2 sobni STANOVANJI za 2 + 2, 4-sobno ali večje, g 241-686_3221I GARSONJERO, lastniško 21 kvad. m. na Jesenicah, prodam ali zamenjam za Kranj, Šk. Loko ali Medvode. « 061/194-114 interna 470_3232 Prodam 1-sobno STANOVANJE v okolici Kranja, g 215-459 3238 GARSONJERO, opremljeno 33 kvad. m. v Radovljici, prodam, flf 74-563_3243 Najamem manjše STANOVANJE, v Kranju. Nudim predplačilo. 9 329-338_3252 Prodam stanovanjsko PRAVICO. Stanovanje je na Planini. ® 217-452_3262 Prodajamo STANOVANJE, 78 kvad. m. z vrtom in garažo v individualni hiši, v najlepšem delu Kranja, v neposredni bližini centra. 9 064/211-205_3271 Stanovanjsko PRAVICO za 2-sobno stanovanje zamenjam za lastniško 1-sobno stanovanje s telefonom. Pohitite, ne bo vam žal. flr 328-129_3278 Novejše 2-sobno družbeno STANOVANJE, 60 kvad. m. (telefon, centralna, vrt), v Kranju, menjam za GARSONJERO ali 1-sobno stanovanje v Kranju ali okolici. 9 41-513_3298 2-sobno STANOVANJE na Bledu, 50 kvad. m. opremljeno, prodam najboljšemu ponudniku. 9 78-991 vozila deli Prodam motor za Z 101, stekla, ter ostale rezervne dele. 9 49-528 vozila ŠKODO 110 L, dobro ohranjeno, registrirno do julija 1992, prodam, ■g 48-574_2959 Prodam R 4, letnik 1978. 324-426_3217 Prodam Z 750, letnik 1979 « 75-957_3226 Prodam JUGO 55 Skala, letnik marec 1989. «■ 50 800_3230 JUGO 55 Koral, star 2 leti, pro-danvg 312-221_3240 Prodam JUGO Koral 45, letnik 1990. Pogača r, Rabičeva 15, Mojstrana. 3242 Prodam Z 750, letnik 1980. Ogled Zupane, Hrušica 45/a, Jesenice Prodam 126 P, letnik 1982 in SAAB 99, letnik 1975. šafer. Obrne 14, Boh. Bela._3246 Zamenjam R 4 GTL, staro 15 mesecev za JUGO Koral 55, star 3 leta, registriran. Doplačilo po dogo-voru. g 50-702_3281 Prodam R 4 TL, letnik 1979, registriran do konca aprila, cena 700 DEM, g 78-508_3289 Prodam GOLFA L, letnik 1972, pol tovorni KOMBI VW, letnik 1972 in termoakumulacijsko PEČ, 4 KW. «■ 723-011 od 19. do 20. ure 3321 TEČAJI TUJIH JEZIKOV SAM0ZA0DRASLE NEMŠČINA ŠPANŠČI NA ANGLEŠČI NA INFORMACIJE IN PRIJAVE: do 20. MARCA 1992, vsak delavnik od 8. do 12. ure PO TEL. (064)323-892 (oz. 213-042) IN OB PETKIH OD 17. D019. URE NA POŠTNI UL. 3. ŠKODO 135 L, letnik 1991, prodam za 8.300 DEM. ^ 78-840 3290 FORD - Escort 1.4 CL, letnik 1987, 38.000 km. g 65-580_3296 Z 101 letnik 1984, prodam za 2.200 DEM, g 82-259_3299 Prodam Z 750, letnik 1983, registriran do 6. 1. 1993, prvi lastnik. Bre bovnica 5. "Sr 68-021 3304 Prodam FORD Taunus 17, za dele Cih, C. Talcev 8/b, Jesenice 3310 126 P, letnik 1988, prodam, flj> 801-122, interna 177, od 19. do 20. ure_3316 Prodam GOLF, letnik 1988, diesel V račun vzamem večje vozilo ® 422-682_3318 Prodam VARTBURGA, letnik 1972, dobro ohranjenega. ^ 47-556 JETTO 1600, letnik 5/1987, 90.000 km, rdeče barve. Cena 9 700 DEM, prodam. * 77-675 3320 ostalo Prodam TELEFONSKO ŠTEVILKO, takoj! 9 622-011 po 20. uri 3236 DOMAČE ŽGANJE - Tropi novec -prodam, po ugodni ceni. Informacije na flp 065/67-063 od 16. ure dalje_3245 Prodam bukova DRVA. Zalog 11, Cerklje. 3302 Predstavitev na domu: HUJŠANJE na nov način, flf 70-191 3309 Leseno BARAKO, dim. 3,5 x 6 m, brezplačno odstopim. ^ 242-718 zaposlitve Zaposlim KV MIZARJA, Mizarstvo Sitar Šenčur, g 41 -532 2931 Bi šli radi na dopust ali čimprej dokončali hišo? Ponujamo vam prodajo najnovejšega otroškega programa po šolah in domovih. Tedenska izplačila, visoka provizija. Informacije na ^ 325-712, zvečer;_3030 Natančni ŠIVILJI, nudim delo na dom, g 061/737-830_3147 Zaposlimo KUHARJA z 7 letno prakso v Bohinju, g 723-469 3227 Pogodbeno zaposlim TRGOVCA -ko, za delo v tehnični trgovini. Šifra: DOPOLDAN 3228 Bi radi delali v Cocktail baru na Bledu? •flt 78-861, od 16. do 19. ure Za DELO v MENJALNICI, v Kranj-ski gori, iščemo osebo za delo v popoldanskem času, z znanjem tujega jezika. Šifra: NEDELJA 3231 Ste marljivi in ambiciozni in imate lastni prevoz? Pridružite se evropski uspešnici in evropskemu zaslužku. Pokličite na 064/79-810 od 18. do 20. ure_3261 Honorarno ali redno zaposlim žensko, vajeno dela v OKREPČEVAL-NfCI-g 214-191_3269 Nudimo redno ZAPOSLITEV. Interesentom z visokimi finančnimi cilji. 9 329-686 od 16. do 20. ure Honorarno zaposlim simpatično dekle za delo v KAVA BARU, v Medvodah. « 061/627-072 popol dan_3275 Zaposlim 6 zastopnikov, delo je dinamično, poteka po širšem območju Gorenjske, minimalni zaslužek je 30.000 SLT. « 51 -297 od 14. do 18. ure_3279 Nudim 5 rednih in honorarnih zaposlitev, za dinamično delo, z izredno stimulativnim načinom plačila in minimalnim OD 25.000 SLT. 78-269 od 16. do 19. ure 3280 Nudimo zaposlitev VARILCEM ce-varjem. Razgovor: Hribar - Blesk, Planina 3, Kranj. Vsak dan do 8. ure dopoldan 3282 Iščemo KOMERCIALISTE, TEHNI-KE in INŽINIRJE z znanjem nemškega jezika. 9 323-050 ali 323-530. LE - TEHNIKA, Hrastje 75, Kranj. 3295 Honorarno 725-262 DELO nudim. Ur 3301 GORENJSKI GLAS v sodelovanju z ZAVODOM za ZAPOSLOVANJE, objavlja preglednico potreb po delavcih oziroma prostih delovnih mestih. Napisana je na osnovi uradnih prijav gorenjskih organizacij in delodajalcev. Bralce obveščamo, da smo pri sestavljanju upoštevali zlasti tale načela: a/ vključili smo samo mesta, za katera so organizacije in delodajalci izrazili željo po sodelovanju z zavodom, b/ zapisali le nazive poklicev, pri čemer lahko kandidati preberejo ostale pomembne podatke na oglasnih deskah zavoda v vseh gorenjskih občinah. (o številu delovnih mest, organizacijah in delodajalcih, pogojih za zasedbo in podobno), c/ upoštevali nove prijave aktualne na dan objave, kar pomeni, da je celotna slika razvidna iz izvirne preglednice, objavljene v prostorih zavoda. Opozarjamo tudi, da kandidate izbirajo organizacije oziroma delo dajalci, zavod za zaposlovanje pri tem nima neposrednega vpliva. Jesenice: TEHNIK STREŽBE Kranj: 2 GRADBENA DELAVCA, 2 VZDRŽEVALCA CEST, FIZIOTERA-PEVT, ZDRAVNIK. Radovljica: po možni DELAVEC, 2 bolniški STREŽNIKA-ci, BOLNIČAR, ZIDAR, ZDRAVSTVENI TEHNIK. Iskalce zaposlitve hkrati obveščamo, da lahko pri nas pregledajo še objave za začasna in občasna dela kakor nam jih pač sporočajo uporabniki. 3314 Izučeni ELEKTRIČAR z B kategorijo, išče kakršnokoli redno zaposli tev. g 217-129_3317 živali_ PURANE stare 6 tednov bomo prodajali od 2. aprila dalje. ® 241-189_3188 Prodam brejo OVCO in SENO. * 46-327_3223 DRESIRAM pse od 8 meseca starosti. * 50-319 3255 NAGROBNI SPOMENIKI OKENSKE POLICE STOPNICE,TLAKI • izdelki so globinsko impregnirani (sistem goretex) # svetovanje in montaža KAMN0SEŠTV0 KAŠPAR Naklo, Na kalu 16 tel.: 47-875, 47-286 Prodam BIKCA simentalca, starega 3 tedne, za pleme. Jenko Franc, Strška vas 2, Cerklje 3250 Prodam KRAVO frizijko z drugim teletom. Brce Vinko, Na Mlaki 1, Radovljica 3267 Prodam KOBILO Haflinger. ® 59-092_3286 JARKICE rjave in SLAMO, pro dam. Fujan, Hraše 5, Smlednik ZAHVALA Vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ob smrti moža in očeta ŠTEFANA PILČKA sočustvovali z nami, darovali cvetje in kakorkoli počastili njegov spomin, prisrčna hvala. Njegovi: žena Julijana, hči Irena in sin Ludvik z družinama Škofja Loka, Dornbirn, marca 1992 ZAHVALA Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš upokojeni sodelavec iz Obrata Energetika JANEZ JEREB rojen 1911 Od njega smo se poslovili v sredo, 11. marca 1992, ob 15. uri na pokopališču v Kranju. DELOVNI KOLEKTIV SAVA KRANJ V SPOMIN Zakaj smrt si vzela prav tam, kjer komaj vzcvetela je pomlad? SIMONI MARKIČ To, da te ni, ne bomo verjeli, vedno s teboj bomo živeli. Vse rože sveta ne morejo dokazati, kako smo prijatelji imeli te radi. Saša, Mojca, Alenka, Mateja, Polona, Aleš, Uroš, Tomaž Kranj, 11. marca 1992 OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je odšel na svojo zadnjo pot in nas mnogo prezgodaj zapustil naš DRAGO OMAN rojen 1947 Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 18. marca 1992, ob 16. uri v Bitnjah. ŽALUJOČI: Vsi njegovi Zg. Bitnje, 16. marca 1992 V SPOMIN Delo skromnost in poštenje. Tvoje bilo je življenje. Tvoj dom ovila je črnina, a ostala je tišina, ki močno boli. Bflji JjKjtt MARIJI s