LISTEK. JOS. DOLGAN: Učni načrt kmetske delovne šole. (Dalje.) Pog.led iz hriba: Hribi, gore, doline, ravnine, vasi, gozdovi, poitoki; kje so njive; kakšna so p.oita; na kateri strami so gore, hribi in vasi; od katere sfcrani pride cesta; v katero stran gre. Otava: Katere trave drugič cveto; ota» va na nižinskih in višinskih travnikih; na mokrih in suhih travnikih; ali so bilike in listi trši ali mehkejši od prve trave; cvetice med otavo. P o 1 e t j e: Kres; junij; kdaj solnce vzha» ja; kdaj zahaja; solnce opoldne; senca palice opoldne; kje solnce vzhaja; kje zahaja; kako dolg je dan; kako dolga je noč; topHna opol« dne na solncu in v senci. Seme: Repraa. pesno, zeljno, korenje seme; v čem je seme. Stairi gradovi: Grad; stolp; razva= line; kaj pravijo stari ljudje o gradu; ikdaj so ga sezidali; zid; kamenje, omet; streha; okna, vrafa; sobe, ognjišča, shrambe, hlevi, dvori* šče vrt, drevesa; jarek okoli gradu; mostič; kapelica; grb; kdo je bil gospodar; lega; kam se vidi iz stolpa; zakaj so zidali gradove na gričih; kdo je nosil kamenje vrh griča; ali so dobili kako plačilo; kakšna je razlika med gradom in drugimi hišami; zakaj ne zidajo hiš več na gričih; katera drevesa rastejo še ¦okrog obzidja; katere rastline; kakšne ra« stejo po obzidju. Cerkev: Zidovi, okna, stolp, stebri, oltarji, grobovi; kdo je pokopan v grobovih; kaj pravijo ljudje o cerkvi; kaliko je stara; katere cerkve v fari so najstarejše. Pokopališče: Spomeniki; najstarejši spomeniki; napisi na spomenikih; najstarejši napisi; katori grobovi so najstarejši; kdo je v njih pokopan; kaj ,so bili ti ljudje. K i p i i n s 1 i k e: Obleka; polkrivaJliO, obuvalo; oroižje; način borenja; katera oble« ka je naši najboilj podobna; katere obleke so starejše ali mlajše; lasje; služabniki; ječe; kako so ljudi mučili; posode; prestoli; žezlo in krona; krdjevo spremstvo; vilezi; kraljica; gospe; dečkd; vojaki. Star denar: Grbi in slike. Letdirta r< a g-r ad'i Q'aih: Na kateri gredici sma največ pridelali. Stari časi: Kaj pravijo ljudje o stea rih časih; ali je bilo bolje ali slabše kot sedaj; dogodbe; trgovina; železnica; ceste in voz* niki; pošta. Gleddsče in kino: Obleke; navade; dobri in hudobni ljudje; smešni dogodki. Kopanje: Snaga; prevddnost. Konec leta: Kako je bilo letos v šoli; koliko otrok je bikn; koliko jih je dz posa« meznih vasi; kaj so se naučili; ali so zrastli; ali so bili bolni; kaj bodo delali med počits nicami; kako bi radi, da bi bilo drugo leto v šoili. O p o m b a: Razgovarja naj se le o kon* kretnih in določenih predmetih dn pojavih. Formulacije stavkov bi le škodo:vale. 2. Povesti, slike, glasba. Učitelj pripoveduje o svojih doživljajdh, potovanjih in znancih, o tujih krajih, novi« cah in odkritjih. Otroci radi poslušajo šaljive in žalostne, resnične in skrivnostne dogodbe. S prdpovedovanjem naj učitelj vzbuja zani^ manje za človeško in družabno življenje za tuje ikraje in davne čase, za svet dn odkritja; ogiblje naj se nesmiselnosti dn naj ne kaže maralizujoče tendence. Otroci pripovedujejo o tem, kar so doži= veli in slišali od drugih. Pripovedovanje pravljic, pripovedk, ba« sni. mitov, povesti o otrocih zgodb iz Kri= stusovega življenja in iz sv. pisma. Grims move in Milčinskega pravljice. Ezopove basni, kaka pripovedka o Turkih in graščakih. V otroških povestih naj se prikazuje sreča dn nesreča, žalost in veselje, pogum, Ijube« zen požrtvovailnost in vljudnost otrolk; prd= poročljive so angleške povcsti o otriOicih. Iz sv. pisma zanimajo dogodbe o Kristusovem rojstvu in trpljenju, zgodbe o revnih in foo* gatih dobrih in (krutih, pravičnih in krivič» nih ljudeh. Gledanje slik, podob, ilustracij knjig, re« vij in časnikov kipov, stavb, okraskov lepih barv in lepih oblik v naravi. Vzgojni in pos učni so filmi o živalih, morju, otrocih, zamors cih, zgodovinskih dogodkih ter filmi, v kate« rih se nam kažejo zapuščeni otroci vedno do« bri in plemeniti, v sreči in nesreči fiilmi, ki ganejo Od otroških iger vplivajo na domiš< ljijo in čustvovanje zlasti pravljice in pripo« vedke. Poslušanje preprostih koncertov, pesmi z otroško dikcijiOi, ptičjega petja in vetra v smrekovem gozdu,# burje in nevihte. Pri ra« diju je potrebna kratka razlaga pesmi ali in« strumentalnega koncerta. Povesti slike in glasba imajo namen, da vzbujajo v otroku čut za znanstvene, umet= niške in nravstvene vrednoite. Pri tem otroik ni pasiven, ker deluje v njegovi notranjosti domišljija, čustvovanje dn sočustvovanje z dobrimi in trpečimi. III. 1. Premišljeno delo. Delo všoli: Snaženje; kurjenje; za« livanje cvetic. DeLa na vrtu: Saditev sadnih pešk; presajanje sadnika sadik; pomagajo večjim otrokom pri delu; opazujejo večje otroke pri delu. 2. Igre in recitacije. Improvfiziratte d g t e: Prizori. na vasi, doma, na njivi, na travniku, v gioizdu, v trgovini, na semnju, pri krojaču pri čevljar« ju pri šivilji, v šoli; prizori dz pravljic, pripo« vedk, basni in povesti. Nlauoene igre: Prizori Iz življenja vljudnih in oilikanih otrok; prizori iz prav* Hjic pirip!ovedk in povesti; šaljivi prizori; po* menki o razumnem in eerazumnem življenju, gospodarstvu in ikmetovanju. (Dalje prih.)