Iz Čadraina. (Letina. Strašno hudodelstvo.) Pozna jesen je nastopila in vse pridelke s polja in vinogradov smo spravili pod strebo, ter zamoremo tekoče leto uvrstiti k drugim v našo kroniko. Ko je druga polovica sušca in akoraj celi april prav lep se nam prikazal, smo se kmetovalci nadejali prav dobre letine, posebno smo si čebelorejci obetali zgodnib rojev in strdi na cente; a pri čbelah smo se zmotili, kajti vže majnik nam ni bil ugoden, še menje pa rožnik. Dobili smo malo rojev in še tisti bili so nekteri pozni in slabi ostali. Kdor bo hotel drugo leto z nekolikim veseljem zopet čebelariti, bode moral močnim starcem, ki niso rojili, vzeti in slabim rojem ali obrojencem strdi dodati, drugače bi se gotovo število njegovih panjev zelo skrčilo. Drugi pridelki so pri naa za vsem bili še prav dobri, posebno vrlo je plenjala ozimina, pšenica in rž, in sicer tako imenovana česka rž, ktera naj bo vsem kmetovalcem gorko priperočena, zakaj pisatelj tega nje je vsejal na dobri njivi 30 bokalov in ker je velika zrastla, so njo vedne burje z deževjem združene popolnoma vrgle, bilo nje je 13 kop in namlatili smo nje dobre raere 10 vaganov, tedaj je dalo eno zrno 13 '/a- Tudi turšica je bila veliko lepša od lani, a črv, ki se je zadnja leta tudi k nam pritepel, ji vže škoduje in mi zdatne pomoči proti njemu ne vemo. (Kocene koruzne jeseni poberite in sežgite vsi posestniki v okolici. Ured.) Krompir nam je dal le srednjega pridelka, ker ga je na mokrih njivah ve- liko segnjilo in poln tudi ni bil posebno. Ajda za štajerske žgance in kruh prav potrebna, je tudi lepa in nam bo veliko pomagala. Sadje se je silno lepo zastavilo in je še večjidel v lepem vremenu ocvetelo; slive so šle skoraj povsod v rožiče, le gruške in jablane bile so prav polne; jabelka so se zopet lebko prodala, če tudi polovnjak le po 5 gld.; ncka kmetica vdova skupila je za nje 120 gld.; lepa spodbuja za vse kmete z lepimi legami, na kterih se dajo dobri sadunosniki napraviti in dohodki kmetije zboljšati. Sena bilo je menje od lani, otave primerno veliko več, pa vsled vednega deža smo oboje težko spravljali. Vinska trta je silno veliko kabernikov nastavila, posebno Izabela na brajdah, in naštel sem na enem trsu po 120 do 150 grozdov in ako bi bilo ugodnejše vreme, bi bila tudi trgatev boljša, tako pa je za vsem le malo boljša, ali pri nekterih še slabejša od lanske, razun dobrote vina, ki lansko presega. Na oralu smo ga za vsem le po 3—4 polovujake pridelali. — Včeraj na god sv. Terezije se je pri nas silno budodelstvo, ali morebiti bolje rečeno, nesreča zgodila. Znani morivec Schonwetterjeve rodbine, Ludevik Havranek, ki je v Konjioah vzrastel, se je zaduji čas po Pohorji potikal in je prišel v jutru še pred 4. uro v Gorici zunaj Oplotnice k črevljarju Antonu Ungar-u z besedami: ,,Gelobt sei Jesiis Cbristns; jetzt wird angefangen"; potem vzame liitro koračnn (nož) v roke, ter vseka ženo Katro parkrat po glavi, in ko se mož v bran postavi, je njega začel tudi po glavi in kjer je mogel sekati, in ker so otroci Karol, Jožef in Anton v postelji upili, je tudi te strašno razmesaril in sicer zadnja tako, da ni upati ozdravljenja, ker imata čepiuji do možgan razbiti. Karol ima sicer pet ran na glavi, a te niso smrtne; mož in žena sta pa oba v smrtni nevarnosti, le starejša bči Jozefa in rokodelski učenec sta zbežala in nista ranjeua. Ko je pa vse tako neusmiljeno norljavi budobnež razmesaril, je še kočo užgal, in mož in žena sta morala zadnje moči napeti, da sta ranjene otroke tje vun znosila in potem sta večkrat omedlela. Koza, jedno prase in živež je zgorel. Po storjenem zločinu se je Havranek podal proti sv. Kunignndi. Iz Maribora. (Tridnevnica pri čč. oo. frančiškanih. Letos je 700 let, kar je luč sveta zagledal naš sv. oča Frančišek, po svoji goreči ljubezni do Boga imenovan Serafimski. I)a bi se spomin rojstva tolikanj slovečega svetnika, ki je bil od rojstva do smrti živa podoba Kristusova in je celo zaslužil prejeti njegove sv. rane, ki je bil začetnik po njem imenovanega po celem svetu razširjenega reda frančiškanskega, vredao slavil, obhajala se bode v frančiškanski cerkvi v Mariboru alovesna tridnevnica. Sv. Oča papež Leon XIII. so za to tridnevnico podelili raziie odpustke in privile- gije. Brale se bodo vse tri dni slovesne sv. meše od sv. Frančiška. Kdorkoli se bo skesano spovedal in sv. obhajilo sprejel, ter skozi vse tri dui obiskoval 1'rančiškansko cerkev v Mariboru in molil po namenu papeževem, zadobil bo popolnoma odpustek, ki se zamore tudi dušam v vicah v prid obrniti. Kdor našo cerkev obišče vse tri dni ter ondi moli po imenovanem namenu in ne prejme sv. zakramentov, vdeleži se vsak dan enkrat nepopolnega odpustka sedem let. Ta slovesna tridnevnica se bode v sledečem redu obbajala: V četrtek 26. oktobra bodo ob dveb popoldne cerkvene večernice na koru in potem sv. križov pot za vse rajne brate in sestre vseh treli redov sv. Frančiška in ta križev pot se bo molil vsaki dan. Ob treh bode slovenska in ob šestih nemška uvodna pridiga z sv. blagoslovom. V petek, saboto in nedeljo t. j. 27. 28 in 29 oktobra bodo vsaki dau ob šcstili in desetih slovesne sv. meše in ob sedmili, ob pol desetih predpoldnem in ob treh popoldne slovenske in ob šestih zvečer nemške pridige. Nadalje bode vsaki dan eno uro predpoldnem in eno uro popoldne sv. Rešnje Telo k molitvi izpostavljeno in se bodo med tem molile cerkvene dnevnice na koru. V nedeljo 2S). oktobra okoli 5. ure popoldue se bode slovesno obhajala preblažena snirt našega sv. o. Frančiška in se tisti psalm prepeval, ki ga je sv. oča molil, pred ko je svojo sv. dušo izdibnil. Končala se bode ta tridnevna pobožnost v nedeljo večer z zahvalno pesmo ,,Te Deum". — Ker so s to slovesnostjo sklenjeni tudi odpustki, pričakujemo, da se je bodo udeleževali v obilnem številu otroci in častilci sv. Frančiška in splob vsi verniki v čast Bogu, v slavo Njegovemu ljubljencu sv. o. Frančišku, vernim dušam v vicab v tolažbo in pomoč ter v prid in zveličanje svojim lastnim dušam. Izrekamo najiskrenejšo željo, da bi vsi, ki bodemo te dni obhajali TUOletnico rojstva sv. očeta Frančiška na zemlji, SOOletnico Njegovega rojstva, ko se bo pisalo 1982, obhajali v družbi Jezusa in Marije v nebesih! Iz Ptuja. (Bralno društvo ali čitalnica.) Vcst, da delajo rodoljubi pri sv. Ani v slov. gor. na to, da bi ustanovili čitalnico ali bralno društvo, razveselila nas je jako. Vemo, da se nemška meja pomika od severa proti jugu, da se nemštvo širi in slovenstvo krči. Toda Slovenci so roke križem držali in gledali. Da liitreje napredujejo, osnovali so Nemci povsod ob mejali poddružnice neinškega šolskega društva in ustanovili šole. Slovenci niso storili ničesa. Skrajni čas je tedaj, da zacnejo delati priprave, da si ohranijo ona tla, katera imenujejo še svojo last. Slovensko društvo, koje se je osnovalo v Mariboru, bode jib gotovo rado in uspešuo podpiralo, pa tudi posamezni Slovenci ga bodo vsestransko podpirali; kajti vsem Slovencem je na tem ležece, da si ohranimo jezik in zemljo, katero so nam zapustili naši predniki slovenske korenine. Slovenci ob severni meji le krepko iu pogumno naprej! Ako si pomagamo sami, pomagal nam bode tudi Bog! Iz Ptuja. (Slovensko uradovanje — celjski lisjak) Ce prav iniamo tukaj vež gospodov pri sodniji, ki so popolnoma našega jezika tudi v pisavi zmožni in ki bi tudi baje radi slovenski uradovali, se to vendar do zdaj ' prav pičlo godi. Kakor čujemo, je temu uzrok, sicer obče spotovani in zelo marljivi gospod sodnik sam, ki slovenskemu uradovanju ni prijatelj! Ali mu mar ni znano, da je naš okraj popolnoma slovenski? — ,,Kmecki lisjak" ima tndi pri nas več prav marljivih agitatorjev. Mej temi se odlikuje tudi trgovec špecarije J. K. katerega polno inie še danes zamolčimo, a priliodnje, ako ne bode miroval, ga potipamo bolje. Slovenski kruh pa je dober? Iz Brežic, Na hrvaškimeji, kjermej hlapci iu deklami ni slišati nijedne nemške besede, kjer nas tužno doneči pastirski rog dan za dnevom prav po domače opominja, da je mesto ostalo še zmirom pri staroslovenskih šegah in običajih, kjer se veliko več hrvašeine sliši, kakor pa nemščine, tukaj nabila so se na vogle preteceni mesec, tedaj prav sedaj, ko se uže slov. uradovanje tudi v c. kr. uradnijah vpeljava, sledeča naznanila: ,,das verunreinigen der G-assen und das schnalzen ist bei Strafe von 2 fl. und das betteln verbothen". Nam je težko razumevno, kaj se z neumno neniskutarijo pri nas hoče? Misliti moramo, da le nemškutarji mesto gnjusijo in krave gonijo na pašo, katere morda tu pa tam snagoljubnosti meščanov grdo nagajajo. Svetujem mestnemu ekonomu, naj kupe daja do čistega spravljati na gnojišče in denar za nemške tablice bode prihranjen, mesto pa snažno zadosti. Mislim tudi, da je pokanje z bičem še sploh prijetneje, kakor pa tuljenje na znani pastirski rog, trdim še, da je nam slov. berač Ijubši, kakor bogataš odpadnik, po domače nemškutar. Iz šmarijskega okraja. (Nekoliko nasvetov.) Znano je, kako nemški Schulverein deluje. On se zagovarja, dasiravno je toliko postaven, kakor nemški učni jezik po koroških šolah. Po postavi namreč je materni jezik otrok brez izjeme učni jezik. Stariši, župani itd. smejo samo razsojevati, ali se naj tndi dragi deželni jezik kot učni predmet v šolo upelje ali ne. A na Koroškem sme peščica nemčurskih županov razsojevati o učnem jeziku. Po tem takem si menda lehko celo kitajski jezik v svoje šole vpeljajo! V državnem zboru se mora stvar kmalu razjasniti, kajti koroškim Slovencem treba mijne pomooi. — Enaka je s Schulvereinom. Pravde o njem torej še ne more biti konec. V državnem zboru mora se stvar še krepkeje prejeti. razjasniti in poatavno rešiti! — Ali za sedaj nasvetujeino, ker ao naše ljndsko-šolske razmere toliko žalostne, ter menimo, da bi morali tudi Slovenci za uspešno učenje sloveuščine po ljudskih šolah na vsak način skrbeti. Kaj bi bilo, ko bi slov društvo vsako leto razpisalo nekoliko daril (recimo: 4—8 po '25 g. = 100—200 fl.) v priznanje zaslug in v apodbujo tistim marljivim \iciteljem na spodnjem Stajcrskem, ki bi vsled vspešnega 4podučevanja v sloveuščini in marljivega odgojevanja slovenske dece v slovensko-narodnem in kršcanskem duhu tega naj bolj vredni bili. Sai vemo, kako ie! Učitelji so večkrat slabo plačani, in zatorej se vsled hrepenenja po stranskem prislužku marsikdo izneveri in po Judeževih srebernikih seže. Ako bi so pa naš nasvet nresničil, bilo bi tudi hrepenenje po judežkem denarji pri mnogih učiteljili pomanjšano, in muogi bi raje ostali pošteni Slovenci, in si poštenim in pravičnim potem prislužili slovenske resnične ,,Ehrengabe", kakor pa svoj značaj prodali! Odborniki slov. društva, prevdarite! (lotovo bodo vsi društveni udje radi v to privolili! Le to še omenim, da čim več daril, tim bolje! 100—200 fl. iz društvene blagajnice se že leliko za tako korintne svrbe potroši! A uspeh bo gotovo izdaten! (Konec prihod.)