15. Presoja stanja: a) izrazito neustrezna lega (glede na re- lief, sestavo tal, prsti, vode, bližino naselja, komunikacij itd.); smetišče bi bilo treba nujno ukiniti, odstraniti, prekriti ipd.; absolutno neperspektiv- no, nujna je ureditev (sanacija) b) deloma ustrezna lega (glede enih potez ustrezno, drugih neustrezno); smetišče je dopustno, potrebna pa je preureditev c) ustrezna lega (zlasti glede na sestavo tal, relief, vode, itd.); smetišče velja obdržati, celo razširili vendar urediti; je perspektivno, ker je tudi dovolj veliko, 16. Urejenost smetišča, oblike in stopnje ure- janja: a) delno ali v celoti ograjeno b) dohodna rampa c) opozorilna tabla d) sežiganje e) čuvaj f ) izravnavanje, zasipavanje, ozelenjc- vanje ipd. g) neurejeno. 17. Skupna ocena smetišča oziroma naselja: a) naselje je sploh brez smetišča (vsak odlaga po svoje) b) ima smetišče, vendar neurejeno in neustrezno c) ima napol urejeno smetišče s še spre- jemljivo lego d) ima urejeno smetišče (z. ustrezno lego - neustrezno lego) 18. Fotografija smetišča (panorama, detajl) ali vsaj označiti, zakaj bi ga bilo treba foto- grafirati. II. MNENJE PREBIVALCEV (ljudi) 1. Podatki o stanju po mnenju ljudi (tudi o opuščenih, že zapolnjenih oziroma neopa- znih smetiščih): 2. Zakaj je takšno stanje? 3. Prizadevanja in načrti: 4. Ali zbirajo odpadke in jih prodajajo kot surovine - sekundarne (kako, katere, kdaj): III. PODATKI, ZBRANI NA KS, OBČINI, PODJETJIH IV. PODATKI KOMUNALNE SLUŽBE 1. Organizacija in delovanje: 2. Način odvoza smeti: 3. Plačevanje prispevkov: 4. Težave: 5. Sodelovanje s podjetji in ustanovami, ki z odpadki najbolj bremenijo okolje (industri- ja, klavnice, bolnišnica itd.): 6. Načrti (strokovna obdelava problematike): VPLIV CESTNEGA PROMETA NA DEGRADACIJO OKOLJA Mitja Bricelj* Število motornih vozil registriranih v Slo- število 6()0.(M)0 (oz. 3,6 preb./ osebni avto), veniji še zmeraj raste; leta 1988 je že preseglo zaradi geografske lege Slovenije pa ima velik delež tudi tranzitni promet. Hkrati pa se veča *, Inštitut za geografijo Univerze L. Kardelja, Trg tudi s ta ros t a v t o m o b i l o v k a r p o m e n i m a n j š o francoske revolucije 7, (> 1000 Ljubljana. p r o m e t n o va rnos t , v e č j o p o r a b o n a f t n i h der i - 45 vatov in večje emisije, ki jih povzroča cestni promet. Modernizacija cest ne sledi rasli prometa. Prometnice nimajo urejenih odtokov s cest (izjema je le del ljubljanske obvoznice in del AC) tako, da vse plinske in tekoče emisije neovirano prodirajo v prst in z vodo naprej v podlalje. Še dodatno pa obremenijo okolje razlitja različnih kemikalij, do katerih pride ob avtomobilskih nesrečah. Avtomobilski promet vpliva na okolje z emisijami, ki jih povzroča: obrata gum kapljajoče izgube emisije izgorevanja obraba zavor obraba vozišč razlitja sol j. zimsko Zn težke k. Pb,NOx,CO, Cu,Ni, prah naftni NaCl + + As,C'r, + derivati org.fosf. CH Pb tež. k. Pri našem preučevanju se bomo omejili tokrat le na emisije svinca (Pb), težke kovine, ki preko atmosfere vstopa v biocikel (proces bioakumulacije!), se akumulira v prsti, vege- taciji in organizmih. "Svinčev teiraetil je brezbarvna, zelo stru- pena tekočina, ki se dodaja bencinu kol sred- stvo proti klenkanju. Ko bencin v motorju zgori, se svinec pojavi v izpušnih plinih v drobnih oksidnih delcih, ki zastrupljajo zrak in tla ob cestah. Zaradi velike strupenosti svinca so nekatere dežele znižale dovoljeno mejo zanj v bencinu na 0,3 ali 0,15 g/l, druge pa že proi- zvajajo bencin brez svinca. Tak bencin ne odpravlja le nevarnega strupa iz okolja, mar- več omogoča tudi vgradnjo katalizatorjev, ki iz. izpušnih plinov odstranijo NOx, CO in oglji- kovodike. Pri nas vsebuje bencin še vedno 0,6 g svinca na liter bencina. Če pride svinec v telo z vdihavanjem, se ga 30 - 50 % resorbira, zato je povečana koncentracija svinca v zraku še posebno nevarna. Dopustna dnevna koncen- tracija v zraku je 0,003 mg/m3. Svinec poško- duje jetra in živčni sistem, pri otrocih povzro- ča duševno zaostalost. V telo prihaja tudi z vodo in hrano, (vir: 3) Za oceno dnevne količine svinca, ki se izlo- či zaradi izgorevanja bencina v avtomobilskih motorjih, potrebujemo rezultate štetja prome- ta (najbolje npr. publikacija Promet 88, oz. ocene dnevnega prometa iz lastnih rezultatov štetja). Predpostavimo, da je povprečna poraba bencina 7 1/100 km oz. 0,071/km. Bencin vsebuje 0,6 g Pb/1. 0,07 l/km . 0.6 g Pb/1 = 0.042 g Pb/km Zmnožek pomnožimo s povprečnim dnev- nim številom avtomobilov na izbrani promet- nici in dobimo oceno dnevne emisije svinca na enem kilometru ceste (okoli 20 % svinca se usede na cestišče, ostanek pa se izloči v atmo- sfero, iz nje pa se ga pretežni del izloči v stometrskem pasu ob cesti, kjer je v prsti in rastju opazna povečana količina svinca). Zaradi tega v bližini cest odsvetujejo gojenje poljščin in sadja. Rezultati takega izračuna kažejo, da se na 25 kilometrih cest na območju ljubljanske podtalnice izloči zaradi prometa v ozračje na leto 6 ion svinca. Skratka, vloga avtomobil- skega prometa pri degradaciji okolja še zdaleč ni obrobna,zlasti v povirni in kraški pokrajini kakršna je Slovenija, prav posebno obravnavo pa zasluži promet na širših območjih vodnih zajetij in v mestih. Za primerjavo k ugotovljenim letnim emisi- jam svinca zaradi prometa še navedba težkih kovin in mejne vrednosti v prsti, ki je name- njena poljedelstvu v ZRN: 46 kovina MDK-mg/kg zračno suhih lal svinec 100 kadmij 3 živo srebro 2 krom 100 baker 100 nikelj 50 cink 300 Promet