http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si t6 d DIK TOREK, 9.JANUAR 2014 / ŠTEVILKA 1036, LETO XX/ POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,20 EUR 1036 "7896 1211 (3 smobil iko Pn\zoi noLrai lonona Obiščete nas lahko vsak delavnik od 8.30 do 19.30 ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2 telit. 040 410 743 Povej nekaj lepega POOBLAŠČENI PRODAJALEC Smrekarjeva 12 05/ 64166 65 TrgEtbina Kristana 2 Q‘3 viru viwijv»u o.«. v vy v ■ > TrgEtbina Kristana 2 kartica - Vse se vrača, vse se plača Združene slovenske občine so zaskrbljene. Država jim je, ne da bi jih prej vprašala ali jim zagotovila potrebna sredstva, naložila nove obveznosti. Ko so one isto počele svojim občanom pa niso imele teh skrbi. Maraton V pripravah na prvi obalni maraton sem se odpravil po mestu, kot pravi bonton. Ne preveč hitro in niti počasi, s srednjim korakom, po izhojeni trasi, od svetilnika do San Simona mimo Kopra do Svetega Antona povsod kjer Izolani so doma, ker tam me vsak spozna: To je tisti, ki nekoga stalno lovi, a v resnici sem pozabil, kam se mi mudi. Vsake pol leta nas je strah (Mef) Država se rešuje različnih stroškov in hkrati skuša od občin izvleči čimveč denarja, tudi z zaračunavanjem nepremičninskega davka za različne javne objekte, od šol in vrtcev do kulturnih domov športnih dvoran. Pustimo pri strani zavrženost takšnega ravnanja v primerih, ko so krajani s prostovoljnim delom in samoprispevkom zgradili zadružni dom, ki si ga je najprej prilastila občina, zdaj pa davek zanj zaračunava država. Tako smo se menda odločili na referendumu o osamosvojitvi, ki je bil hkrati tudi referendum za prehod iz socializma v kapitalizem in za lastninjenje, kar pa takrat nismo vedeli. Tako kot danes občine ne vedo, kaj jim pripravlja država. Gotovo niso pričakovale, da jim bo kar tako odvzela prihodek iz naslova nadomestila za stavbna zemljišča in ga spremenila v davek, ki polni državno blagajno, pri tem pa jim pustila komaj kaj možnosti odločanja o par odstotkih tako zbranega denarja. Zato na Ustavno sodišče že romajo in so priromale zahteve za oceno ustavnosti takšnega ravnanja z utemeljitvami, da ne more država kar tako nalagati občinam novih obveznosti in jim hkrati jemati njihove prihodke, ker denarja enostavno nimajo. Občinski veljaki so hitro pozabili, da so oni prav tako svojim občanom naložili nova bremena, ne da bi jih vprašali ali bodo zmogli, oziroma jim zagotovili denar. Koliko pa smo lahko občani so-odlačali ob povišanju komunalnih storitev, različnih najemnin, kanalščine, ali nadomestila za stavbna zemljišča? Prav nič, saj je menda zdaj že vsem jasno, da odločanje preko izvoljenih predstavnikov dejansko nima nobene zveze z ljudmi, ki niso na oblasti. Med utemeljitvami razlogov za oceno ustavnosti tega zakona je posebej zanimiva tista, ki pravi, da ni ustavna takšna dajatev, ki lahko ogrozi sam obstoj tistega, ki je vir teh prihodkov. Drugače rečeno: Neustavno je, da država ali občina spravita na kant državljane in občane, ki jo hranijo. Žal smo rok za pritožbo na tako ravnanje države in oblasti zamudili decembra leta 1990. Dvakrat letno obnovimo naročnino na naš tednik Mandrač in dvakrat na leto nas je strah, kako boste ocenili naše delo in kako bomo obstali v tem težkem trenutku za tiskane medije. Ne moremo se zanašati ne na občino ne na državo, ne zanašamo se na politike in kapitaliste, nismo naprodaj in nismo komercialno glasilo ali rumeni tisk. Odvisni smo zgolj od lastnega dela, poštenosti do bralcev in javnosti nasploh, v prvi vrsti pa od vas, spoštovani naročniki, ki boste v teh dneh prejeli položnico za plačilo polletne naročnine za leto 2014. Takšna bo kot lani, vsej krizi navkljub. Zato, ker verjamemo vase in v vas. Uredništvo Izjava tega tedna Primorci smo leta 1947 naredili napako. Namesto, da bi se priključili k matici, smo se priključili k trotom. čebelarska H BANKA KOPER Tednik MAN DRAČ OGLAŠEVANJE in REKLAMNA SPOROČILA tel. 040 600 - 700 mali oglasi in naročnine: tel 040 211434 Pisma iz metropole Vsak resen regijski časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma" v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač razmišlja o življenju tam in o življenju nasploh, o dogodkih v glavnem mestu in o posledicah teh dogodkov za naše kraje in ljudi. Pazljivo branje vam želimo Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki ni nujno enako mnenju uredništva. Opera Metropolitana piše: Zoran Odič (za Izolane Zoki) SREČNO! Kako bo, vsaj iz našega zornega kota, preteklo leto 2013 ostalo zapisano v našem zgodovinskem spominu? Nekako tako - to je bilo leto v katerem sta se izhod iz revščine in demokracija kot pot do tega izhoda iskali na ulici. Demokracija se je, na žalost, pokazala kot paralizirana in impotentna. Z drugimi besedami, politični gospodarji in gospodarji naših političnih gospodarjev so nas postavili pred dilemo - ali svoboda in demokracija, ali varnost in blaginja. Trenutno zmagujejo, zmaguje to zadnje - kontrolirajo nas, izsiljujejo nas ekonomsko, prisluškujejo nam, gledajo in pregledujejo nas in nas spremljajo. Ko pa je ta totalitarna, represivna, avtoritarna, nečloveška in protičloveška zarota razkrita, so ljudje, ki so to zaroto, ta zločin nad ljudmi in človekom razkrinkali, razglašeni za zločince. WikiLeaks, Snovvden so samo najbolj razvpiti imeni, prve dni novega leta pa je posebna policija začela zasliševati tudi novinarje v Sloveniji o njihovih virih. Tega tudi v diktatorski, Titovi, Jugoslaviji ni bilo. V njej sem, pa ne samo jaz, pisal marsikaj in o marsikom, na različne pogovore in dogovore so me vabili, pa ne samo mene, le na policijo ne. Slavoj Žižek je to, že dolgo je tega, opisal kot »kapitalizem z azijskimi vrednotami«, kar je drugo ime za zakonsko zvezo kapitalizma in totalitarizma. V vseh naših voščilih, čestitanjih, ki so, vsaj v trenutku, ko jih nekomu povemo in ga objamemo, iskreni in resnični: »Srečnega, zdravega, veselega, bogatega«, ali: »Srečno novo leto«, je neizbežna, neizogibna dvopomenskost. Ali si res želimo, da si nekdo v naslednjih 365 dneh nakopiči vso srečo, denar in ostalo kar življenje naredi srečno, ali je to podobno tistemu rudarskemu »Srečno! (se vrnil iz jame, če bog da). Kakorkoli to zveni, lepo je slišati in povedati, čeprav se zgodi, da po prvem zdravljenju mačka spet enako zarenčimo in zabentimo. Pravzaprav, gre samo zato, da si najlepše želje iskreno razmenjujejo med sabo ljudje, ki nimajo, s tistimi, ki več nimajo. Vse bolj postajemo družba revnih. Če statistika ne laže, tretjina med nami živi pod pragom revščine. V tej tretjini smo vsi, od dojenčka, mamice in atija, do nonota in none. Revščina sama je problem za posameznika, a sramota za družbo in državo. Država - ministrstva, vlada, uradi, agencije so naredili vse, da se število revnih, kar se da, poveča. Družba (humanitarne organizacije, posamezniki, prostovoljci, dobri ljudje) poskušajo (vse manj uspešno) nadomestiti vlogo države, ki vse bolj postaja sama sebi cilj, namesto da dela to za kar je ustanovljena - skrbi da ni revnih državljanov. Tudi družbene organizacije počasi izgubljajo kompas in postajajo same sebi cilj v iskanju alibijev za svoje aktivnosti. Nekako tako kot mariborski študenti, ki so »organizirali ples za zbiranjem sredstev za revne študente.« Ali »tovarišice«, ki nočejo videti, ali jih enostavno ne zanima to, da je otrok v šoli lačen, ali brez športne opreme ali denarja za izlet. Problem ni v opisovanju in registriranju revščine in revnih, ampak v družbeni (ne) odgovor nosti. Reševanje problema država ne sme prepustiti družbenim organizacijam, dobrim ljudem, posameznikom. Kot tudi ne akcijam, ko vsi mediji znorijo, ko znana in vidna imena iz političnega, zabavnega, »elitnega« življenja, z glasbo, zabavo, pod televizijskimi ih fotorepor-terskim reflektorji in bliskavicami, zberajo nekaj denarja. Ker to nič ne rešuje, ker vse zasluge sebi spet pripiše nemoralna politična populacija. Samo postavijo primerno faco za TV kamere, izblebetajo par solzavih floskul in - grejo na volitve. Nič ne naredijo za realno zmanjšanje revščine, ampak dobijajo bonus za volitve. Realno zmanjševanje revščine je cenejše in istočasno profitabilnejše od reševanja propadlih bank ali TEŠA. Ali propadlih politikov, deklariranih lopovov, kriminalcev, kradljivcev, ki so botrovali vsemu zaradi česar danes ljudje živijo v revščini. In zaradi česar se morajo organizirati akcije botrstva za nesrečnike. Kolumna je novinarska zvrst v kateri avtor izraža svoja stališča, mnenja in poglede na svet, ki so lahko tudi enaki stališčem uredništva. Pojasnilo za javnost 0 mojem neprostovoljnem odstopu V skladu z enostranskimi odločitvami liste ZZ1 (Združeni za Izolo), da predlaga mojo razrešitev kot člana Odbora za okolje in prostor (OOP), podajam svojo izstopno izjavo iz istoimenske liste. Naj pojasnim: Dne 4.10. 2013, mi je g. Edi Grbec posredoval izstopno izjavo, v kateri naj bi podpisal da izstopam iz OOP iz osebnih razlogov. Osebne razloge ima kvečjemu g. Grbec oz. nekateri predstavniki liste, saj sam nisem imel nikakršnih osebnih razlogov za odstop. Moram poudariti, da me pri opravljanju svoje naloge niso motivirale politične barve ali kakršnikoli pritiski, kupčkanje ali osebni razlogi, temveč zgolj in izključno strokovna stališča v korist izolskega prostora in prebivalcev, katera sem z argumenti zagovarjal! Vse zgoraj navedeno, sem g. Grbcu povedal že ob nastopu funkcije. V decembru 2013 sem posredno izvedel, da sem iz fukcije razrešen, čeprav o tem nisem prejel nobenega uradnega obvestila. Neglede na vse imam kristalno čisto vest in me ta, vaša odločitev ne preseneča ali prizadane. Smešno (beri: žalostno) je zgolj to, da lista, ki se predstavlja kot ZDRUŽENI ZA IZOLO, ne dovoli delovanja v skladu s svojo strokovno izobrazbo v korist IZOLE, kar je v osnovi ironično in v nasprotju z imenom liste ter vsiljuje svoja mnenja oziroma stališča, tudi če so ta v škodo IZOLE in njenjih prebivalcev, zato pa očitno v interesu nekaterih posameznikov, ki so blizu tej listi oziroma županu. V skladu z zgoraj navedenim, ne želim bit član take liste in zato izstopam iz liste ZZI. Lep pozdrav Jernej Živic Podaljšana razprava o Šaredu Z namenom omogočiti prebivalcem Šareda dovolj časa za podajo pripomb na predlog občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje naselja Šared, je Občina Izola podaljšala javno razgrnitev prostorskega akta. Ta bo razgrnjen do konca februarja, vmes bo organizirana še ena javna obravnava (prva je bila v začetku decembra). Razgrnitev, ki bi se morala končati 6. januarja, bo tako trajala do vključno 28. februarja. Javna obravnava dopolnjenega osnutka prostorskega akta pa bo v sredo, 12. februarja, ob 17.30 v prostorih Zadružnega doma v Kortah. Razgrnjeno gradivo si je možno ogledati v pritličnih prostorih Urada za urejanje prostora Občine Izola na Postojnski ulici 3 in v kontejnerju vaške skupnosti na Šaredu. Gradivo pa je v celoti dostopno tudi na spletni strani Občine Izola V času javne razgrnitve se na razgrnjeno gradivo lahko poda pripombe in predloge. Te se vpiše v knjigo pripomb na mestu razgrnitve, se jih pisno posreduje na naslov Občina Izola, Sončno nabrežje 8, Izola ali pošlje po elektronski pošti na naslov posta.oizola@izola.si. SZJ Podjetje: v DO&MA&POMOC d.o.o. nudi pomoč starejšim na domu in varstvo otrok, prevoze in spremstvo pri vsakodnevnih opravkih (zdravnik,pošta,trgovina,banka itd.), pomoč pri gospodinjskih opravilih ter sprehode in pogovore. Kontakt: Dorjana Galič, Komarjeva 5,6310 Izola mail: dorjanagalic@gmail.com tel. št.: 030-939-472 MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Marjan Motoh (karikaturist) Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika@ mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO. Založnik: GRAFF1T LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. Četrtek, 9 .januar 2014, št. 1036 ------------------------------------------------------------------Občinarije Samo v Izoli znižanje najemnin ni mogoče Občina Izola ima nekaj nad 230 poslovnih prostorov od katerih letno zasluži okrog pol milijona Eurov, kar znaša 2 odstotka prihodkov fiktivnega (uradnega) in 4 odstotke dejanskih prihodkov občinskega proračuna. Na prvi pogled malo denarja, ampak izolska občina se ga ni pripravljena odreči. Oživljanje starega mestnega jedra je šlager vseh predvolilnih kampanj vseh kandidatov, levih in desnih, starih in novih. Potem so volitve in obljube so hitro pozabljene. Še več. Na pripombe in prošnje nekaterih najemnikov so v občinski upravi odgovarjali češ: saj bodo prišli drugi, bolj sposobni. Po vseh teh letih je zdaj jasno da supersposobnih ni in spet je vse več lokalov v starem mestnem jedru zaprtih in praznih. Seveda najemnine niso edini razlog umiranja poslovnih subjektov v starem mestu, so pa kamenček v mozaiku težav malih in srednjih obrtnikov in podjetnikov. Glede na to, da v Izoli že nekaj let, oziroma vsaj štiri mandate, poslušamo pojasnila, da za znižanje najemnin poslovnih prostorov ni zakonske osnove, nas je kar nekoliko presenetila vest, da so koprski trgovci in obrtniki iz starega mesta, z združeno akcijo dosegli znižanje najemnin. Seveda ne kar tako ampak za 30 odstotkov in to za tiste najemnike, ki imajo poravnane vse obveznosti iz tega naslova. V Izoli znižanje ni mogoče Seveda so izolski najemniki z zavistjo poslušali o odločitvi koprske občine, saj mnogi med njimi na občinske službe naslavljajo vloge za znižanje najemnin pa vztrajno prejemajo isti odgovor, da, glede na veljavno zakonodajo to pač ni mogoče in da so si sami krivi, ker so kandidirali za določen poslovni prostor. In čeprav se danes dogaja, da najemniki podobnih poslovnih prostorov v razdalji petih metrov plačajo najemnine od nič do 160 Eurov, to očitno nikogar (razen najemnikov) ne moti in tudi strokovne službe vztrajajo pri svojem, saj so na naše vprašanje, zakaj je v Kopru znižanje mogoče, v Izoli pa ne, odgovorili: Virtualna resničnost Včasih se zdi, da odgovorni v izolski občini, tako kot marsikje drugje po državi, živijo v nekakšni navidezni resničnosti. O tem pričajo visoke izklicne cene najemnin za poslovne prostore, ki jih nikakor ne morejo oddati v najem. Morda se komu zdi 220 Eur nizka najemnina za frizerski salon v Smrekarjevi ulici, a v Izoli in v tej ulici to gotovo ne drži. In če se za povrh še zgodi, da občinski redarji od najemnika očem skrite trgovine s konfekcijo zahtevajo naj umakne obešalnik z oblačili, ki ga je postavil pred trgovino, potem je jasno, kako v Izoli oživljamo staro mesto. Zakon in uredba o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti natančno določata, po kakšni ceni se lahko nepremičnine oddajajo. Skladno s spremembo zakona iz leta 2012 je pod nekaterimi pogoji možno oddati nepremičnine pod ocenjeno vrednostjo, vendar mora biti ta oddaja sklada s predpisi, ki urejajo državne pomoči. Najemnin torej ni možno nižati s sklepom župana ali občinskega sveta, ker bi to bilo v nasprotju z zakonodajo. V Kopru rešujejo mesto In, ker živimo v isti državi in ker veljajo isti zakoni smo na Mestno občino Koper povprašali, kako so lahko oni sprejeli takšno odločitev, ki v Izoli nima pravne podlage. V odgovor so nam poslali obrazložitev predloga Sklepa o znižanju najemnin poslovnih prostorov v historičnem mestnem jedru Kopra v lasti Mestne občine Koper, ki se začenja s pojasnilom, da so bile, za posamezne poslovne prostore najemne pogodbe sklenjene v različnih družbeno-gospodarskih pogojih. Neglede na obdobje trajanja najemnega razmerja, se močno občuti obstoječa gospodarska kriza, ki je prizadela predvsem srednje in manjše gospodarske subjekte oz. samostojne podjetnike na območju celotne države, kot tudi na območju Mestne občine Koper. Slednja odločilno vpliva tudi na trg nepremičnin, kar posledično pomeni zmanjševanje tržne vrednosti posameznih poslovnih prostorov, ki je eno izmed meril za določanje višine najemnine. Hkrati praksa kaže, da so bolj obiskane lokacije, kjer je potrošnikom omogočen neposreden dostop iz urejenih parkirnih mest do posameznih trgovin in drugih lokalov, kar načeloma ne velja za dostop do poslovnih prostorov v starem mestnem jedru. To je tudi ugotovitev Elaborata o analizi cen najemnin poslovnih prostorov v lasti Mestne občine Koper, ki sta ga v novembru 2013 izdelala pooblaščena cenilca in izvedenca gradbene stroke. Tudi iz elaborata izhaja, da je nujno znižanje najemnin poslovnih prostorov, zaradi ohranitve obstoja srednjih in manjših gospodarskih subjektov oziroma samostojnih podjetnikov v starem mestnem jedru Kopra. V zadnjih dveh letih so tudi na Mestni občini Koper prejeli večje število prošenj oziroma pobud s strani najemnikov, za znižanje najemnin, več najemnikov pa je, zaradi nezmožnosti plačila najemnine, odpovedalo najemno razmerje. Na osnovi tega in še drugih pojasnil je Občinski svet MOK sprejel znižanje najemnin poslovnih prostorov v lasti Mestne občine Koper za 30% od obračunane mesečne najemnine s pričetkom z mesecem januarjem 2014, za obdobje dveh let. Znižanje najemnine se prizna tistim najemnikom, ki imajo v celoti poravnane tako obveznosti iz naslova najemnin kot iz naslova obratovalnih stroškov. Najemnikom, ki nimajo poravnanih obveznosti bo Mestna občina Koper priznala znižanje najemnine po poravnanih obveznostih. Ministrski NE s pridržkom Seveda nas je zanimalo, kako je mogoče, da ena občina sprejme takšen sklep, druga pa ga ne more in zato smo to vprašanje zastavili Ministrstvu za pravosodje, ki zdaj opravlja tudi naloge nekdanje službe vlade za lokalno samoupravo. Od tam so nam odgovorili, da je oddajanje premoženja v lasti samoupravne lokalne skupnosti v najem, urejeno s predpisi iz državne pristojnosti, to je z Zakonom o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti ter z istoimensko uredbo. Ti predpisi med drugim določajo načine oblikovanja najemnin kot tudi primere in pogoje pod katerimi je mogoče nepremičnine oddati v najem pod ocenjeno vrednostjo. Glede na to da se višina najemnine najpogosteje oblikuje na podlagi cenitve usposobljenega cenilca je stališče Občine Izola, kot izhaja iz vprašanja, povsem pravilno. Samoupravne lokalne skupnosti namreč niso pristojne, da si ta vprašanja same urejajo v svojih splošnih aktih. Urejanje vsebinskih vprašanj, ki so v pristojnosti države (tako je zagotovo vprašanje pogojev in postopka zniževanje najemnine pod ocenjeno vrednostjo) v predpisu samoupravne loklne skupnosti bi bilo zato nezakonito, prav tako pa bi bila nezakonita tudi vsakršna odločitev župana ali občinskega sveta o znižanju, ki bi temeljila na taki določbi občinskega pravilnika. Vendar pa... ... kot je pri uradnikih v navadi, je sledil še zadnji odstavek pojasnila. „V kolikor pa bi šlo za “znižanje najemnine” v skladu z drugim odstatvkom 28. člena ter drugim odstavkom 29. člena zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, pa lahko ugotovimo, da gre za zakonit način oddaje občinskega premoženja i/ najem pod ocenjeno vrednostjo. O tem “znižanju” kot sklenitelj pogodbe odloči župan." In kaj pravita omenjena odstavka dveh členov Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti? Prvi pravi, da se pod ocenjeno vrednostjo lahko odda v najem nepremično premoženje samoupravnih lokalnih skupnosti, ki je namenjeno poslovni dejavnosti, zlasti dejavnosti domače in umetnostne obrti ter kulturni dejavnosti, pri čemer je merilo za izbor najugodnejšega ponudnika ekonomsko najugodnejša ponudba, skladna z razvojnim programom samoupravne lokalne skupnosti. Ta oddaja mora biti skladna s predpisi, ki urejajo državne pomoči.«. Drugi odstavek 29. člena pa pravi, da se v prej omenjenih primerih, nepremično premoženje samoupravnih lokalnih skupnosti lahko odda v najem na podlagi metode javnega zbiranja ponudb. Objava javnega zbiranja ponudb mora vsebovati kriterije, ki bodo poleg ponujene najemnine odločilni za izbor najugodnejšega ponudnika. Drugače povedano: Če v občini ocenijo, da želijo staro mesto oživljati tudi z znižanjem najemnin v skladu z občinskim razvojnim programom, lahko to storijo. Seveda pa mora biti to eden od razvojnih programov občine in obstajati mora politična volja za kaj takega. Politična, ne strankarska. Pa še to: V občini Piran so celo sprejeli odlok po katerem lahko posamezni lokali prosijo za znižanje najemnine, ki lahko poleti znaša največ 30, pozimi pa do 60 odstotkov. Sic. Mef Tudi riba na dom Ne le pizza, tudi sveže ribe na dom V ribarnici podjetja Levante ob luški kapitaniji, ki jo vodi ribiška družina Steffe, so prav tako zaskrbljeni nad obnovo Sončnega nabrežja kot ostali gostinci in trgovci, ki delujejo na tem območju. Med kriznimi meseci pa se bodo z omejitvijo prometa spopadli na način: če Mohamed ne mora h gori, bo gora šla k Mohamedu. In sveže ribe pa na dom. O prenovi Sončnega nabrežja je bilo povedanega že veliko, predvsem z vidika gostincev, ki se bojijo izpada dohodka ob zaprtju glavne, oziroma edine ceste, do starega mestnega jedra. A ne samo gostinci. S spremenjenim prometnim režimom in nekakšno “karanteno” se bodo morali sprijazniti tudi obrtniki, trgovci, umetniki v ateljejih in tudi ribarnice. O tem, kako bodo sprejeli novi izziv in malo o ribištvu nasploh, smo se pogovorjali s Fabiom Steffetom, ki je lani prevzel prostore ribarnice ob luški kapitaniji. - Koliko generacij že imate ribištvo v genih? - Doma smo ribiči že kakšne štiri ali morda pet generacij. Lahko bi rekli, da smo ribiška družina, kot se spodobi. - Ampak nekoč ste bili znani predvsem po ribah, ki jih danes ne dobimo več v nobeni ribarnici. Po bižatih. - Takrat smo še lovili v takoimeno-vanem štajonu, današnjem Škocjanskem zatoku, kjer se je lovilo bižate, pašere in guatte gialle, kot temelj ribištva, kar pa je danes prepovedano. V Sloveniji je namreč danes prepovedana prodaja bižat, torej jegulj, malo zato, ker jih ni veliko, pa tudi zato, ker menda niso zelo zdrave, saj naj bi živele zelo dolgo in zato imejo v sebi veliko svinca. No, tako pravijo, osebno lahko rečem, da smo jih dolga leta jedli, in smo še vedno zdravi. - Ko so vaši predniki lovili, pa še tudi vaš oče, je bilo morje še vedno sredi Kopra? - Ne samo moj oče. Še, ko sem jaz bil otrok, tam nekje do desetega ali petnajstega leta, je bilo okoli Kopra samo morje. Tam kjer so danes nakupovalni centri, banke in stadion, je bilo prej morje. Še vedno se dobro spominjam tistih lepih časov. - Kje pa ste imeli privezano barko? - V mandraču pri Šanpieri, današnje Vojkovo nabrežje. Pri tistem nebotičniku, kjer še vedno lahko opazimo obrise nekdanjega mandrača. Tam je zdaj otroški vrtec in prav tam je_bila naša barka. - Še danes se vidi cel pomol, kajne? - Tako je, v celoti se vidi, kako je tam nekoč bila obala in mislim, da je zelo lepo, da je vsaj en del Kopra ostal takšen, kot je bil nekoč. - In nekoč je bila ena barka v mandraču, danes pa imate že skoraj celo ribiško floto? - Ribištvo je družinska tradicija. Moja mama je takorekoč do konca življenja delala v ribarnici v Kopru, oče in brat pa sta bila prav tako celo življenje ribiča. Podjetje sem nato podedoval od brata in naša želja je bila, da se ta tradicija nadaljuje. Hčerka je v tem videla izziv in je tudi zapustila fakulteto za oblikovanje, a še vedno z možem tudi oblikuje spletne strani. A odločila se je, da bo prevzela delo none Pine. Danes je ribarnica tako oblikovana, da daje vtis zgodovine ribištva na tem območju. Vendarle je bil moj oče leta 1954 tudi predsednik delavskega sveta vseh ribičev v Izoli, torej celotne ribiške flote, tako da imamo korenine tudi v Izoli in prav Izola je tista občina, ki nam je omogočila, da smo odprli to ribarnico. Ponosni smo na našo floto in na našo dediščino. - Ribištvo je že tako težek poklic, z vsemi današnjimi omejitvami pa je verjetno še toliko težji. - Nekoč je bilo ribištvo, ob kmetijstvu, temelj življenja na naši obali. Riba, vino in olivno olje. Težava pa je v tem, da nam Evropa ne omogoča, da bi lahko delali samo kot ribiči. Dejansko je danes v igri toliko birokracije, ki zahteva toliko dela in truda, da dolgoročno lahko ribištvu samo škodi. - Kot ribič z dolgoletnimi koreninami, verjamete, da smo res preveč izropali naše morje? - No, najprej naj povem, da moj poklic vendarle ni ribič. Ampak mislim, da ribič ne bo nikoli uspel izropati našega morja, kot tudi lovec ne bo nikoli uspel iztrebiti vse divjadi v regiji. Problem je globalizacija celotnega problema, ki nastaja v morju. Veste že ena sama hrvaška, italijanska ali pa grška ribiška barka lahko v eni noči ulovi toliko, kot mi v celem letu. Ne moremo se pogovarjati o tem, da mi iztrebljamo morje. Evropskim komisarjem smo to večkrat ponovili in ob letošnjem obisku v Izoli smo jih tudi peljali na Belvedere in jim pokazali, koliko morja imamo v resnici. In zdi se mi, da so nam tokrat vendarle prisluhnili. Zato sem prepričan, da ribištvo našega morja ne bo uničilo, ampak tukaj so v igri še drugi faktorji. - Pred dvajsetimi leti, z vlečnimi mrežami, pa vendarle ni bilo tako. - Jaz pravim, da ima Slovenija ribo, ki pride in gre in če je ne bo ulovil naš ribič, jo bo kdo drug. Riba ima rep in moramo jo uloviti, ko je tukaj. -Na starih fotografijah Izole, iz začetka 20. stoletja, je opaziti v Izolskem mandraču približno toliko ribiških bark, kot jih imamo danes. Pred vojno jih je bilo še nekaj več, po vojni smo imeli pravo ribiško floto, danes pa je kot, da smo se vrnili na začetek. - Ravno tukaj se vidi razsežnost krize. Imeli smo kar 24 velikih ribiških ladij, pravo floto. A, ko je začel ta poklic izumirati, so se začeli vračati majhni ribiči. In posebej, če se primerjamo z ostalimi sodobnimi državami, bi lahko rekli, da smo na tem področju kar malo “bogi". Vidi se, da je kriza in ljudje gredo na morje, da bi se z nečim lahko preživljali. Smo na istem, kot pred stotimi leti. - Verjetno je zaradi tega pomembna tudi ideja. Vaša zadnja zamisel pa so ribe na dom. - Gre za idejo hčerke Tine, izhajala pa je iz preprostega dejstva, da bo kmalu začela prenova Sončnega nabrežja in ker se bo cesta zaprla se bojimo izpada prometa in dohodka. Vedeti morate, da so naši zaposleni doma na tem območju in že tako je jasno, da je zima tudi za nas huda tako, kot povsod . In glede na to, da bo Sončno nabrežje, po predvidevanjih občine, zaprto štiri mesece, se bojimo izpada dohodka. Zaradi tega bomo vsaj za tisto obdobje zaprtje ceste kompenzirali tako, da se bomo mi pripeljali do strank. In če se bo izkazalo za dobro potezo, bomo prakso seveda obdržali. Zavedamo se, da predvsem starejši stanovalci Izole, tisti ki ne živijo v strogem centru, težje pridejo do sveže ribe. Vseeno pa si lahko vsake toliko zaželijo naprimer sardele, da ne govorimo samo o oradah in brancinih, in tako bomo mi prišli do njih, če oni ne bodo mogli do ribarnice. - Omenili ste sardelo. Katera riba se najbolje prodaja? - Največ gredo sardele, sardoni in moli. Skratka, tista riba ki je cenovno naj nižja. Te ribe poskusimo vedno zagotoviti, ampak predvsem med marcem in oktobrom nudimo naš lasten ulov, našo ribo iz našega morja. Zagotoviti moramo dnevno ribo, in vendarle je tržaški zaliv tudi naše morje. Sardel v slovenskem morju v tem času ne lovi nihče, lovijo pa jo Italijani v Gradežu. Gre torej za isto morje, iz Izole pa vidimo lahko italijanske barke, ki vlečejo mreže, kar smo lahko gledali tudi v Izoli še do predlani, torej dokler niso šle ladje v razrez. No, imamo pa seveda tudi veliko izbiro sveže ribe lokalnih ribičev, pa tudi gojeno, ki pa je v ribarnici ločena od ulovljene, saj mislim, da je to pošteno do kupca. Predvsem pa imamo gojeno ribo s Hrvaške, saj je ta izredno kakovostna. - Kako pa sodelujete z domačimi ribiči? So se navadili, da ribo ponudijo tudi vam? - Vsak poskuša svojo ribo plasirati po čim višji ceni, tako da o nekem velikem “bumu" ne moremo govoriti. Zanimivi postanemo predvsem takrat, ko drugam ne uspejo pakirati ribe. Seveda pa imamo tudi nekaj ribičev, s katerimi redno sodelujemo. - Kaj pa gostinci? Danes gostinci ne smejo vzeti ribe brez računa. - Res je, čeprav kakšnega posebnega navala na ribe ne opažamo. Drugače je seveda za časa katere od akcij Kilometer nič, ko je tudi cena ponujene ribe nižja, sicer pa pogledajo tam, kjer so cene bolj ugodne. Veste, razlika je, če vzamete ribo neposredno od ribiča, ki nima davka, a kot ribarnica smo seveda davčni zavezanci, da o plačevanju stroškov za prostor niti ne govorimo. Seveda ne more biti cena ribe enaka. - Ste zadovoljni z akcijami Kilometer nič, ki jih poskuša izpeljati turistično združenje? - Lani, ko smo komaj odprli ribarnico, smo se odločili za to sodelovanje, torej da v času akcije ponujamo ribe po nižji ceni, kot je to običajno in prodaja cipljev se je v tistem času hudo povečala. Podobno je bilo tudi s sardelo in seveda pedoči. Zato te akcije pozdravljamo. - Za konec lahko povemo, da niti Evropa ne bo uspela uničiti ribištva? - Ko govorimo o ribištvu govorimo o hrani in vsak človek se mora prehranjevati. Zato bo ribištvo še vedno živelo. Upamo, da bo boljše, saj je bila lanska sezona plave ribe katastrofalna in pričakujemo, da bo leto 2014 prineslo nove izzive. In če bo zdravje, bo tudi riba. ur Očitno me niso pogrešali Tako pravi Anton Juriševič, ki je v ponedeljek, z nekaj tedni zamude, prejel priznanje ob 60. obletnici krvodajalstva v Sloveniji. Pred slabim mesecem je Rdeči križ Slovenije ob 60. obletnici krvodajalstva v Predsedniški palači RS podelil priznanja posameznikom, ki so s svojim delom in aktivizmom tako na humanitarnem kot krvodajalskem področju v teh šestih desetletjih izstopali. Med njimi bi moral biti tudi Anton Juriševič, a zaradi bolezni se proslave ni uspel udeležiti. Zato pa so mu priznanje podelili v ponedeljek v prostorih izolskega Rdečega križa. - Dobili ste priznanje ob 60. obletnici krvodajalstva. Ste spomnite začetkov? - Seveda se jih spomnim. Začelo se je pri vili ob stari bolnici. Tam je bila nekoč transfuzijska postaja, a ker je bil prostor premajhen, je padla ideja, da bi se preselili pod kuhinjo nove bolnišnice, kjer je bil prostor namenjen za garaže. In takrat sem bil že zraven, sodeloval pa sem tudi pri določanju lokacije. - Takrat še kot predstavnik Rdečega križa ali Občine? - Kot predstavnik Rdečega križa. Mislim, da kot sekretar, čeprav sem bil nekaj časa tudi predsednik. Na Rdečem križu sem bil dolgo, kar štiriindvajset let in tam sem si tudi zaslužil pokojnino. - Se je v teh letih na Rdečem križu kaj spremenilo? - Veliko, ja. Danes ima Rdeči križ povsem drugačno vlogo, kot je to bila pred leti. Potrebe so drugačne kot nekoč, ko sta bila glavna skrb Rdečega križa predvsem krvodajalstvo in organizacija tečajev za prvo pomoč, naprimer za polaganje vozniškega izpita. - Danes pa je ta vloga predvsem socialna. Zato pravim, da ima povsem drugačno vlogo, ker so potrebe drugačne. No, krvodajalstvo in prva pomoč sta še vedno tukaj, čeprav slednja niti ni več tako pomembna. Nekoč so naprimer morali vsi, ki so polagali vozniški izpit opraviti tečaj prve pomoči in tako smo imeli v Kopru v enem letu kar 1760 tečajnikov. Danes bi takšna številka lahko veljala za območje cele Slovenije. A kot pravim, se je vloga Rdečega križa povsem spremenila. Ker so potrebe drugačne, se je Rdeči križ prilagodil, da pomaga na humanitarnem področju, a to ni lahko, ker sredstev pač ni veliko. - Nekoč menda ni bilo toliko povpraševanja po tem. - Sploh ni bilo povpraševanja. Še oblačil je bilo preveč, oziroma veliko več, kot bi jih potrebovali. Edini, ki so prihajali po oblačila so bili odvisniki in zaporniki, ki so šli poleti v zapor in ko so jih pozimi izpustili niso imeli kaj obleči. Takrat so prišli na Rdeč križ in smo jih oblekli mi. - Kaj pa prehrambeni paketi? Kdaj so ti prišli? - Prišli so šele z vojno na Hrvaškem, nato pa z vojno v Bosni. No, takrat je začela prihajati tudi ta mednarodna pomoč. Pred tem teh paketov sploh ni bilo. - Se morda spomnite, če je bil naprimer v šestdesetih letih v Izoli kakšen brezdomec? Nekdo, ki ne bi imel prav ničesar? - V spominu nimam nikogar. No, morda, če je kdo pobegnil od doma in je spal v kakšni kažeti, edino to. A ni isto. - Pred dobrim letom ste hudo zbolel in ste bil dolgo tudi v komi. Kakšen je občutek, ko se človek vrne? - Občutek je čuden. Najprej sploh ne veš, če je to, kar vidiš okoli sebe realno ali gre le za utvaro. - Nekaj časa si sploh ne predstavljaš kakšno je realno življenje. Ko sem se zbudil sem v glavnem opazoval, kaj se dogaja okoli mene. Počasi pa sem vendarle prišel k sebi. - Se spomnite prvega vprašanja? - Sploh ne. - Pa iz časa ko niste bil pri zavesti? Se kaj spomnite? - Ne. No, morda le kakšne oči, ki so me gledale. Ne spomnim se, če me je kdo obiskal ali ne. - Vas je morda obiskala kakšna delegacija iz Občine ali kakšen njen predstavnik? Vendarle ste častni občan Izole, nekaj časa pa ste tudi opravljali župansko funkcijo. - Ne, nikogar ni bilo. Nimajo časa. Tudi zdaj, ko sem doma, se je edino Branko Simonovič pozanimal, kako je z mano in to predvsem zato, ker je prijatelj. - Smo ljudje res postali takšni? - Ko sem bil na kavi sem srečal župana, pa je ta šel kar mimo... DM MAKSIMED CENTER ZA ZDRAVLJENJE VENSKIH BOLEZNI IN LIMFNEGA EDEMA Maksimed d.o.o., Seča 197 a, 6320 Portorož Ambulanta Dr. Zimmermann Nahajamo se v Centru starejših občanov Lucija. Nudimo vam: g -klinične in UZ preglede ven, K!0,J ^ ‘ - ambulantno zdravljenje krčnih žil, f f odprtih ran in oskrbo limfnega edema, ,e kvalitetne medicinske nogavice po ugodnih cenah. . E tlUitmm ■ —■ I I T . JPBHE----------- ^ Medicinske nogavice Ofa.de n I xšš|pp¥| NiluOrvJ Tel. št. AMBULANTE: 05 640 02 33 ali 031 837 218. Tel. št. TRGOVINE: 05 640 02 31 ali 041 767 152. e-pošta: maksimed(o)siol.com domača stran: www.maksimed.si Marko Radman po stopinjah Vaskota B@(3MaT v='V' ' Vasilij Žbogarje Športnik Primorske Naši rokometaši znova na parketu Izolski rokometni prvoligaš je po novoletnem premoru v ponedeljek začel s treningi. Na njih je zbrana več ali manj vsa ekipa, katero še spremljajo težave, ki so bile rdeča nit jesenskega dela prvenstva: poškodbe. Peter Božič in Žiga Smolnik sta bolj ali manj nared, Elvin Čosič je na dobri poti do tega cilja, Amel Redžič pa bo še potreboval pomoč fizioterapevta Igorja Pekiče. Časa za dokončno sanacijo poškodb je sicer še, a spet ne preveč, saj se prvenstvo nadaljuje že 1. februarja. Izolane čaka prvo srečanje s Celjem PL in sicer gostovanje, zatem pa še domača tekma z ekipo Trimo Trebnje, gostovanje v Ormožu ter za konec rednega dela tekma v Kraški s Sevnico. Sicer pa se jesenski del prvenstva za moštvo Istrabenz plinov Izole ni končal po pričakovanjih. V zbirko točk je kapnilo manj od načrtovanega, tako da bodo naši fantje zdaj napadali najboljšo uvrstitev v skupini od 7. do 12. mesta. Trenutno so deseti in imajo 11 točk. Za njimi sta Krško (8) in Sviš (6), pred njimi pa so Slovan (12), Sevnica (13) in Jeruzalem Ormož (16). Februarja se tako začenja bitka za nove točke in kar najboljše izhodišče za dvoboje v končnici prvenstva, ki se začenja 15. marca. Marko Radman zmagal v Cadizu Novoletna regata v Španiji v Cadizu je potekala od 28.12.2013 do 31.12.2013 za razrede Optimist, Laser 4.7, Laser Radial, Laser Standard, RS, Techno sub in Raceboard. Izolan Marko Radman (Jadralni klub Izola) je suvereno zmagal z mesti 3.,1.,1.,1.,2„ L (9 točk) in tako zaključil uspešno jadralno sezono z zmago. Drugi je bil Španec Socrates Ferdinandez (15 točk), tretja pa Čaren Niezen iz Norveške (16 točk). Pogoji so bili zelo spremenjivi, prvi dan je bilo zelo vetrovno do 20 vozlov, prav tako drugi dan. Tretji dan so ostali na obali. Zadnji, 4. dan pa so uspeli naredili še en plov. Skupaj so izpeljali 7 plovov, kar je bilo dovolj za uspešen zaključek regate. Marko:» Glede na pogoje sem z regato zadovoljen, pogoji so bili zelo raznoliki, vendar dobri. Leto sem tako zaključil z zmago.« Marko je s tem uspehom zaključil uspešno regatno sezono, v kateri je med drugim osvojil tudi bron v evropski in svetovni konkurenci v razvrstitvi do 19 let na evropskem / svetovnem prvenstvu do 21 let v laserju. V Cadizu na Novoletni regati je v laserju standard nastopil tudi Žan Luka Zelko (BD Sidro) in v konkurenci 18 jadralcev osvojil tretje mesto. Včeraj zvečer so v Kosovelovem domu v Sežani podelili vsakoletna priznanja Športnik Primorske, za katere glasujejo novinarji RTV centra Koper-Capodistria, Primorskih novic. Primorskega dnevnika, deželnega sedeža RAI za Furlanijo Julijsko krajino in spletnega portala slosport.org. V moški konkurenci je največ glasov novinarjev prejel Vasilij Žbogar za naslov evropskega prvaka v razredu finn. Priznanje za šesto mesto med dekleti pa sta prejeli Tina Mrak in Veronika Macarol za uspešno jadranje v letu 2013. Slovenija druga Od petka do nedelje je v Budimpešti na Madžarskem potekal Joola Mini Cadet Open za mlajše kadete in mlajše kadetinje. Za državno reprezentanco sta za prvo ekipo Slovenije nastopila Lea Paulin med dekleti in Mitja Novel med dečki. Mlajše kadetinje ekipno so se odlično odrezale, saj so izgubile šele v finalu in to proti Madžarkam s 3:1. Za ekipo je poleg Lee odigrala še Katarina Stražar iz Mengša. Matija pa je v ekipi nastopil s Ptujčanom Marselom Šegulo in sta se uvrstila od 17-20 mesta. V posameznem delu se je od Slovenk najbolje in sicer med štiri uvrstila Katarina Stražar iz Mengša. Leji Paulin pa se iz predtekmovalnih skupin ni uspelo uvrstiti na glavni turnir, torej med 32 najboljših. Matija Novel pa je bil edini od Slovencev, ki se je uvrstil na glavni turnir, a je nato s 3:1 izgubil v prvem krogu. Uspešni v kvalifikacijah V soboto je v Mengšu potekal eden izmed štirih polfinalnih ekipnih kvalifikacijskih turnirjev za kadete. Prvi dve ekipi sta se uvrstili v ekipni finale, med osem najboljših ekip v Sloveniji. Ekipni finale bo potekal na Ravnah na Koroškem, v soboto in nedeljo 25. in 26. januarja. Naši kadeti so turnir zelo dobro odigrali in prepričljivo osvojili prvo mesto. Za ekipo so nastopili Matija Novel, Martin Kocjančič in Miche-le Vigini. Rezultati: Arrigoni: Mengeš II 5:0 Arrigoni: Interdiskont 5:0 Arrigoni: Tempo - Velenje 5:2 Vrstni red: 1. Arrigoni, 2. Tempo - Velenje, 3. Mengeš II, 4. Interdiskont Podobno uspešne so bile kadetinje v Grahovem pri Cerknici. Tudi one so namreč brez večjih težav osvojile prvo mesto. Za ekipo so nastopile Lea Paulin, Kim Fink in Katrina Sterchi. Rezultati: Arrigoni: Preserje 5:0 Arrigoni : Iskra Avtoelektrika - Vrtojba 5:2 Vrstni red: 1. Arrigoni, 2. Iskra Avtoelektrika, 3. Preserje S tem turnirjem so se končale ekipne kvalifikacije v mladinskih kategorijah. Tudi letos smo se uvrstili v ekipni finale z vsemi štirimi ekipami in smo edini klub v državi, ki mu je to uspelo. Ko so bile novoletne počitnice naši košarkaši niso počivali. 27. decembra so se odpravili na pot v Beograd, kamor so bili povabljeni na mednarodni turnir ki ga organizira IBC Beograd. Po naporni 9-urni vožnji z avtobusom, nas je po le dveh urah naše nastanitve v kampusu že čakala prva tekma in to z ekipo iz Vardarja (Makedonski predstavnik), kateri je tudi aktualni Makedonski mladinski državni prvak. Tekmo smo začeli odlično in celo nekaj prvih minut srečanja vodili. Ekipi iz Makedonije smo se odlično upirali do tretje četrtine. Malo se nam je tudi poznala kratka klop, saj smo v Beograd odpotovali z zgolj sedmimi igralci (dva od teh 2000 letnik!). Na koncu nas je Vardar gladko premagal s 23 točkami prednosti. Po končani tekmi so odšli na kratek sprehod po obrobju centra Beograda, spili kozarec soka in nato po hitrem postopku zaradi naše utrujenosti odšli spat. Naslednje jutro po zajtrku smo se odpravili na sprehod do centra Beograda in za to pot porabili skoraj 2 uri, tako da smo praktično takoj ko smo prišli v center odšli nazaj proti našemu kampusu, saj smo se morali pripraviti na tekmo. Ta dan nas je čakal dvoboj s Crveno Zvezdo. Ze na ogrevanju se je dalo opaziti, da so igralci zvezde veliko bolj atletsko in fizično grajeni kot pa naši Izo-lani. Vendar igrati proti Crveni ni vsakdan. Na tekmi praktično nismo imeli možnosti da bi igralce Zvezde presenetili. Lahko pa rečemo, da smo se dostojno upirali in na parketu pustili srce. Zvečer pa smo si končno ogledali center Beograda in po vseh dobrotah kar se tiče hrane, ki jo Beograd premore smo pristali v KFC-ju! Nismo dolgo ponočevali saj nas je že naslednji dan čakala naslednja tekma. Tretji dan je sledila tekma proti ekipi Bratislava. Po odličnem prvem polčasu smo vodili za 12 točk, vendar to ni bilo dovolj za miren zaključek tekme. Slovaki so v drugem polčasu iz minute v minuto zmanjševali zaostanek vendar smo v ključnih trenutkih ostali zbrani in tekmo končali z minimalno zmago 2 točka. Veselje po zadnjem žvižgu je bilo nepopisno, saj smo dosegli svoj cilj. Po tekmi smo šli v svoje sobe in kasneje počasi odšli proti Sloveniji. Ko potegnemo črto čez celoten turnir pridemo do zaključka, da se je vzpostavil močnejši moštveni duh, igrali močne in kvalitetne tekme s priznanimi nasprotniki in dobili dodatne košarkarske in življenjske izkušnje. In to je bil tudi naš namen. V naši ekipi smo imeli tudi igralca, ki je bil najboljši strelec celotnega turnirja. To je sin nekdanjega Izolskega košarkarja Bruna Zarota, Marko Žaro (31 točk na tekmo). Nedvomno gre za veliko priznanje in ob tej priložnosti mu še enkrat čestitamo. Le tako naprej. Vsi udeleženci turnirja so bili izjemno zadovoljni in izrazili željo še po več takih turnirjev. Lahko tudi povemo, da smo iz strani organizatorja tega turnirja že dobili povabilo za naslednji turnir, katerega se bomo z veseljem udeležili. Odličen turnir, naši košarkaši pa so pridobili veliko potrebnih izkušenj. Igralci KK Izola na turnirju: Jani Jerman, Luka Jerman, Matija Romih, Marko Žaro, Martin Bergamasco, Žan Točko in Alvin Testen. Po novoletnem premoru, je ponovno začelo državnem prvenstvu v mladinski kategoriji. Minulo nedeljo so se naši mladici odpravili na gostovanje v Idrijo k ekipi KK Hidria. Za to tekmo smo imeli zgolj dva treninga, vendar kot se je to na koncu izkazalo to ni bilo ključnega pomena. Vrstnike iz Idrije smo premagali s 15 točkami prednosti in tako potrdili vlogo favorita. To nedeljo pa v Izolo prihaja ekipa, ki zavzema prvo mesto v naši skupini s samo dvema porazoma. Radi bi jim vrnili za prvi poraz ki so nam ga prizadejali v Novi Gorici. Tekma je ob 18h v Livadah. Vljudno vabljeni. 1 85g§ D lil ?fl (£ Ž d ^ S 3^ S iJ P= S6 in 3!^ ® 6 8 b El Sl@ s 5 ■5 5=^ rra Z U r •£'33- •9*>r3 Z j —j m iS S d © n/a'1 ca d 4- f © M m © © sS b 3^e i § BBs m 1 § 3 ©j I# z c & pš ^ tj § H g m Po Bi' f> m 1 BS ®3 til ^8 B S s> Z r—< !S -tN < m 7< O o rv; z: Z TAA^K) j afkl/mnn 1 ©3 mi i®ll | ifl ^ £3^ (L S 8$ = 3 1 E § 3 d^ Ijl l 1 9 B Z g v iS-i H % oil 836 3 [$ d r) [> m <1 D 1 iE 3 c£i Ifl ■ ii 3 9 m 2 A LH m > v o V m Ta Š ih < KK Hidria:KK Izola 40:55 (9:8 5:18 11:18 15:11)_ Majerič:29 Šuštar:9 Volk:6 Testen:5 Jerman:3 Černač:2 Riznič:2 Uspešen zaključek športne sezone in borbeno v naslednjo Predpraznični petek, 20.12.2013, so najmlajši člani Strelskega kluba Izola izkoristili za prijetno druženje ob pizzi v prostorih kluba. S strani trenerjev so najbolj zaslužni prejeli tudi klubska priznanja za preteklo sezono 2012/2013, med njimi pa prav gotovo izstopa tretji na državnem prvenstvu, Karim Požar. Začetek leta pa je zaznamoval »Pokal Trzina Cup 2014 in »18. Skirca Borisa Paternosta« v Trzinu, ki so se ga 5.1.2014 udeležili trije mladi izolski strelci. S standard puško je med članicami Katja Reja dosegla 33. mesto, med člani pa je v hudi konkurenci, v isti skupini kot legendarni Rajmond Debevec, Karim Požar dosegel 45. mesto, Enej Šuštar pa 57. mesto. Domov so se sicer kot pričakovano vrnili brez medalj, a z bogatimi izkušnjami s samega slovenskega strelskega vrha. dš - Kulturni Kapučino mm Odbojkarice že nadaljujejo s prvenstvom V soboto, 11. januarja začenjajo izolske odbojkarice s tekmo proti Kopru drugi del letošnje tekmovalne sezone. Srečanje bo ob 18.00 v Livadah in glede na razmerje moči obeh ekip gre pričakovati nov uspeh Izolank. Kot smo poročali so slednje jesenski del končale odlično, saj so v 3. DOL zahod še edina neporažena ekipa in so z osmimi zmagami s štirimi točkami prednosti na prvem mestu. Koprčanke so tako brez realnih možnosti, kljub vlogi favorita pa bodo punce vesele spodbude navijačev s tribun. Zadnji vikend starega leta so zadnji krog državnega prvenstva odigrali kegljači v mlajših kategorijah. Uspešno leto mladih kegljačev se je zaključilo kakor bi si v izolskem klubu samo želeli, saj je v kategoriji kadetov letnik 1998/99 postal državni prvak Izolan Matej Peternelj, ki je po sedmih nastopih podrl 2718 kegljev. Za njim se je uvrstil Kamničan Gregor Poljanšek s 2704 p. keglji tretji pa je bil Zagorjan Luka Stegenšek s 2673 p. keglji. To je bila za Mateja izredna kegljaška sezona saj je še ne petnajstleten sodeloval v Izolski ekipi igralcev U-18, ki je osvojila 2. mesto v državi, v ekipi U-23, ki je osvojila naslov državnih prvakov, uvrstil se je v reprezentanco U-18 in maja meseca sodeloval na svetovnem prvenstvu na Madžarskem, kjer je nastopil v mešanih parih. Kot enega najbolj perspektivni mladih kegljačev v Sloveniji pa so ga avgusta povabili na desetdnevni kamp v Vrbas (Srbija), ki ga je organizirala evropska kegljaška zveza. Krona vsega pa je naslov državnega prvaka. Ostali rezultati Izolskih tekmovalcev so sledeči: v kategoriji dekli letnik 2002/03 je bila Gaja Stegovec 16., deklice 1998/99 je bila TadejaZagoršek 6., Samanta Delič 12. Med dečki v kategoriji 2000/01 je bil Amel Bašič 14., v kategoriji 1998/99 pa sta ob Mateju tekmovala še Tomaž Krampf, ki je zasedel navkljub problemu z zdravjem 14. mesto in Jan Čermelj Papež, ki je bil v svoji prvi tekmovalni sezoni 22. Kakor se je staro leto končalo, tako se je novo pričelo za Izolske mlade kegljače. Tokrat so razveselili mladinci. Po nastopih v Litiji, Izoli, Hrastniku in Celju so postali ponovno ekipni državni prvaki! Kot lani so tudi letos osvojili prvo mesto pred ekipo Proteusa iz Postojne in Ljubelja iz Tžiča. Ekipa pod vodstvom trenerja Janka Mezgeca v postavi Damir Kneževič, Dušan Pavlovič, Mark Varljen, Matej Peternelj, Tomaž Krampf je v štirih nastopih podrla 6799 kegljev, pet več kot drugi Proteus 6795 in 97 več kot Ljublelj 6702. Sodelovalo je 18 ekip. Mladinke, ki so po dveh nastopih bile na 8. mestu in z možnostjo višje uvrstitve so na drugih dveh nastopih igrale brez najbolj izkušene Neve Černelič Mlač in pristale na mesu nižje. Ekipo, ki jo vodi Peter Peljhan so ob že omenjeni Černeličevi sestavljale še Valentina Stankovič in petnajstletni Tadeja Za-goršek in Samanta Delič. Letošnje državne prvakinje so igralke Proteus Iz Postojne z 6954 podrtimi keglji pred ekipo Celja Z 6715 in Litijo z 6580 podrtimi keglji. — V soboto ll.t.m. pa se prične že drugi del ligaškega prvenstva. Ob 13.00 bodo članice gostle ekipo Gorice, ob 17.00 pa člani ekipo Rudarja Iz Trbovelj. V nedeljo ob 10.00 pa bo druga moška ekipa gostila ekipo Simon Jenko iz Podreče. 8.1. 18.00 Kulturni dom Izola La Compagnia del CRUT predstavlja komedijo Luigija Pirandella "II beretto a sonagli" režija Giorgia Amodea Vstop prost. Galerija Insula razstava LUCIANO KLEVA »SLIKE« Razstava bo na ogled do 20. januarja 2014. Galerija Plač lzolanovLjubijansbuiica32 razstava ilustracij Martina Ljubič Manziolijeva palača fotografska razstava National Geographic Slovenija SKRB ZA NAŠ PLANET Razstava bo na ogled do 12. januarja 2014. Galerija Salsaverde razstava "Boštjan Drinovec" 7. december 2013 - 21. januar 2014 Galerija Alga Izola razstava fotografij Jože Požrl 'S Canonom nad jazzerje II m Galerija Meduza Koper čevljarska34 Otvoritev: TO. januar 2014 ob 19. uri KLAUDIJA POROPAT OSEBNA ASISTENCA JE NASA EKSISTENCA Razstava bo na ogled do 7. marca 2014 Galerija Loža Koper MARAVEE ANIMA. ANIMA MUNDI Anima Mundi je skupinska razstava videa, fotografij in instalacije, ki raziskujedimenzijoduhovnosti,duše, kot poetično in mestoma dramatično črno-belo potovanje. Razstavljajo Elio Ciol, Elio Caredda ter Mirjana Batinič in Sanja Kuveljič. Center za kulturo, šport in prireditve Izola Centra per la cultura, lo šport e le manifestazioni Isola www.cksp-izola.si • www.odeon.si ir-U4 !1 CKŠP IZOLA in ART KINO ODEON IZOLA Izolski košarkaši v Beogradu - ^ £ Kulturni dom Izola KULTURNI DOM IZOLA Sobota, 11.1. ob 17:00: V DEŽELI PRAVLJIC - predstava za otroke Gledališča Steps Izola, Plesnega studia Lai in šole Cirque v sodelovanju s CKŠP Izola. Vstopnina: 4eur. NAPOVEDUJEMO Torek, 14.1. ob 19:00: V VALOVIH ŽIVLJENJA - predstavitev pesniške zbirke Sonje Gombač bo vodila Ksenija Fanrich. Vabljeni, vstopnine ni! Petek, 17.1. ob 20:00: koncert BALLADERO & JADRANKA JURAS! Vstopnina: 8 eur v predprodaji, 10 eur na dan koncerta. Mestna knjižnica Izola Razstava bakrenih reliefov, delo zamejske Slovenke Nivee Mislei. in razstava starih budilk iz zbirke starin zbiratelja Janeza Janežiča, petek, 10. januarja 2014 ob 19. uri - predavanje Želim - zmorem - bom!, astrološko predavanje o sprenevedanju in volji. Predaval bo Bern Jurečič iz Astrološkega društva Slovenije, z medn. certifikatom ISAR CAP. sreda, 15. januarja 2014 ob 19. uri - srečanje Študijskega krožka »Kako živim ta trenutek«. Poglobite se v vse, kar počnete pa če gre za navijanje špagetov, smejanje do onemoglosti, prelivanje solza ali skakanje po blatnih lužah. Prevzame naj vas zavedanje, da uživate tukaj in zdaj. Z nami bo Joško Cesar. 'S Canonom nad ja; Decembra so na ogled fotografije Jožeta Požrla 'S Canonom nad jazzerje II'. Art kino Odeon (tudi na twitterju @artodeon) • od četrtka, 9. do sobote, 11. in v sredo, 15.1. ob 18:30, od nedelje, 12. do torka, 14.1. ob 20:30: s kitaro v roki in mačko na rami hodi LLEWIN DAVIS; • od četrtka, 9. do sobote, 11.1. ob 28:30, od nedelje, 12. do torka, 14.1. ob 17:30: zmagovalec letošnjega Cannesa ADELINO ŽIVLJENJE; • sreda, 15.1. ob 20:30: cinični časnikar in simpatična starejša gospa PHILOMENA. Rezervacija in prodaja vstopnic: • Galerija Alga, Kristanov trg 1, Izola (t: 05/641 84 39,051/394 133; m: galerija@cksp-izola.si), od torka do petka: 10.00-12.00 ter 17.00-19.00, sobota 10.00-12.00; »Art kino Odeon, UL Prekomorskih brigad 4, Izola (t: 051/396 283; m: info@odeon.si), vsak dan od 18.00-20.30. Ml SE NE DAMO Odeon je lahko tudi premajhen Art kino Odeon je pred novim letom za en večer postal koncertna dvorana, a to ne povsem navadna. Nastopili so namreč pionirji slovenskega tehna Random Logic in prostora je bilo krepko premalo. Teden dni po alternativnem dogodku leta v Kopru, je sosednja Izola vrnila udarec z novo zasnovanim festivalom novodobne umetnosti Izis, kjer je med drugim nastopil legendarni slovenski elektronski duet Random Logic. Za drugi glasbeno-družabni vrhunec na Obali je natanko teden dni po nastopu Ramba Amadeusa v Kopru poskrbelo koprsko društvo Pina, ki je v sodelovanju z Art kinom Odeon in Centrom za kulturo šport in prireditve Izola postavila temelje festivalu IZIS. Za odprtje širokopoteznega dogodka, ki bi ga po angažiranosti in programski teži lahko uvrstili tik za filmskim festivalom Kino Otok - Isola Cine-ma, je poskrbela uradna predstavitev oziroma odprtje razstave interaktivnega mozaika - instalacije "Signals From the Limit”, ki jo je ustvaril koprski umetnik Andrej Koruza. Andrejevo umetniško udejstvovanje nima niti najmanjše zveze z mozaikom kot tradicionalnim obrtniškim izdelkom, saj je njegov interaktivni mozaik striktno konceptualno umetniško delo. Prav z njim je požel tudi največ zanimanja na mednarodnem festivalu sodobnega mozaika v Ravenni. Sledil je vrhunec večera, ki je bil za ljubitelje slovenske elektronike nedvomno tudi eden od vrhuncev tovrstnega glasbenega dogajanja minulega leta na Obali. Po več kot 10-letnem premoru sta ponovno združila moči Gregor Zemljič in Miha Klemenčič, bolj znana pod imenom Random Logic. Gre za duet, ki je na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja oral ledino na slovenski ambientalni elektronski glasbeni sceni in postal vzor mnogim slovenskim ustvarjalcem, kot na primer duetu New Wave Syria, ki so ga predstavili tudi na valovih Radia Koper. Koncert v kinodvorani izolskega Art kina Odeo so spremljale izjemne vizualije, zdaj že dodobra uveljavljene ekipe Izland, ki jo tvorita Marko Vivoda in Gašper Milkovič Biloslav. S svojimi pretakajočimi se analognimi vizualnimi učinki sta najbolj opozorila nase s sodelovanjem z zasedbo Silence. Glasba dua Random Logic se je tako izvrstno prelivala z vizual- nimi učinki, saj sta Izlandovca svoje vizualije tokrat prvič vnaprej posnela in zmontirala, da bi se čim bolj prilegale elektronskim ritmom. Kolektiv Izland je namreč znan po tem, da svojo vizualno magijo ustvarja v živo. Dobro uro trajajoč koncert je bil tako prava avdio-vizualna poslastica, ki bi ji lahko očitali le to, da smo poslušalci, zaradi umestitve v kinodvorano, bili primorani sedeti, tako da so se lahko ob nalezljivih ritmih premikale zgolj noge, ne pa tudi boki. Po koncertu Random logi c je prizorišče Art kina Odeon prevzel mladi rod slovenskih pesnikov, ki so predstavili novo številko svoje pesniške revije Idiot. Branje je pospremila glasbena spremljava še enega elektro zanesenjaka, Koprčana Mitje Cerkvenika, ki sliši na ime Jesus on extasy. Organizatorji so postavili zelo visoke standarde novonastalega dogodka, ki naj bi postal tradicionalen. Dogodek ima nedvomno potencial, da bi Izolo umestil na zemljevid petičnih alternativno glasbeno-kulturnih prireditev v Sloveniji, in samo upamo lahko, da bodo mladi ustvarjalci te standarde še presegli. Morda že maja letos. Tadej Gorup za Radio Koper Pagus Mundi Magis v Kopru | V nedeljo so v koprskem Pokrajinskem muzeju zaprli razstavo, zdaj že skoraj izolskega slikarja Parida Di Stefana, imenovano Pagus Mundi Magis. Razstavo je začinil tudi z glasbenimi in video vložki, pogovor z avtorjem pa boste lahko prebrali naslednji teden, seveda v Mandraču. - ureditev meje - parcelacija - izdelava geodetskega načrta - izdelava etažnega načrta z vknjižbo - izravnava meje - zakoličenje objektov -evidentiranje stavbe vpis stavbe v kataster stavb legalizacija črnih gradenj pridobivanje gradbenih in uporabnih dovoljenj pridobitev hišne številke komparacija pravno svetovanje \I \\IHl\C 9 Vreme je krojilo program, kriza obisk Veseli december se je zaključil. Dež je krojil program, a še bolj opazno je bilo, da je kriza kroijla obisk. Ta se je nekoliko povečal šele v zadnjih dneh leta, ko je zares postalo živahno in predvsem Veselo. Letošnji Izolski Veseli december, ki se je skoraj v celoti odvil na Ljubljanski ulici, je moral priznati premoč tako vremenu, kot tudi recesiji. Nekaj prireditev je odpadlo zaradi dežja, a bolj kot to je bila težava v obisku: ta je bil zadovoljiv šele v dneh med Božičem in Silvestrovim. Na Centru za kulturo, šport in prireditve so letošnji Veseli december zastavili dokaj ambiciozno, kljub skromnim finančnim sredstvom. A bolj kot kulturni program, ki je bil v poznih popoldanskih urah namenjen najmlajšim, v zgodnji večernih pa odraslim, bi moralo obiskovalce pritegniti sejmišče. A na žalost je bilo število stojnic skromno, kljub temu, pa je treba pohvaliti tiste, ki so slab mesec vztrajali kljub, ne najboljšemu obisku in vremenskim razmeram. No, vsaj sibirski zimi smo se letos izognili. Živo na Zmrzali Če je bil prvi del Veselega decembra nekoliko bolj mrtev, pa se je Ljubljanska ulica nenadoma razživela po Božičnih praznikih, za kar bo treba pokazati s prstom na recesijo. Dobra popestritev dogajanju “spodnjega” konca Ljubljanske ulice je bila tudi zdaj že tradicionalna Decembrska zmrzal, ki je letos prvič bila del programa Veselega decembra in na kateri so se predstavile kar tri zamejske zasedbe, izjemni Kraški ovčarji, Jari in Jarci in za konec še “Rolling stonesi” zamejstva, Dirty Fingersi, s katerimi je nastopila tudi izvrstna pevka Martina Ferri, ki je v improviziranem duetu z vedno bolj izolsko Martino Martensson na noge spravila tudi tiste, ki niso verjeli, da se tako kakovostni pevki lahko naključno srečata na majhnem odru na “zgornjem” delu Ljubljanske ulice. Glasbeno dogajanje na Zmrzali je z vizuelno improvizacijo popestril slikar Paride di Stefano, ki je ob koncu decembra s scenografskim pristopom tudi pričaral belo novo leto za obiskovalce Ljubljanske ulice. Brez Dedka Mraza ni novega leta A brez Dedka Mraza pač ni šlo. In ker je čas recesije pač poseben čas, je tokrat nastopil kar dvakrat, najprej za naj-mlajše, nato pa še za odrasle, med katerimi je bilo opaziti tudi novopečenega Naj športnika Primorske, Vasilija Žbogarja, z ženo Majo in sinom Talinom v spremstvu, ki je več kot očitno užival v co-untry zvokih Jarija in njegovih Jarcev, s katerimi je Vaško ob podelitvi športnika tudi odpel Moj očka ima konjička dva. In s tem je bil športno-kulturni krog tega leta tudi sklenjen. Pomarančni sok za Silvestrovo Izolski Veseli december se je zaključil, kot se to tudi spodobi, šele na Silvestrovo, ko je na Lon-ki nastopila mlada zasedba Oran-ge Juice band. Pop rock zasedba, ki prisega tudi na harmoniko, je igrala kar veliki množici, saj je Izolanov, ki si zaželijo praznovati prihod novega leta na prostem vsako leto več. Sicer ne moremo govoriti o nekem prav posebnem “uradnem” praznovanju, saj ni bilo niti ognjemeta, kar je lahko tudi prav, kot tudi ne predstavnikov občinske oblasti, kar pa ni tako prav. Tako v Izoli, kot tudi drugod, je že tradicija, da Izolanom prvi zaželi prihod novega leta župan, ki pa ga letos ni bilo opaziti v množici. Odgovornost za prvo voščilo je tako prevzela nesojena izolska županja Celestina in domačinom zaželela dobrega in zdravega. Morda pa je bilo še najbolj praznično na prvi januar, ko je sonce vendarle pokukalo iza oblakov in je Izola zaživela, kot da je sredi poletja, kot je očitno na spodnji sliki. Samo upamo lahko, da je to le začetek. am Naše mesto Rešila ga je s skokom v morje Ze res, da je zima podobna pomladi in da ima morje več kot 10 stopinj Celzija, vendar pa jih ni veliko junakov, ki bi kar tako skočili med valove. Suzana Mezgec je to storila in rešila Nedeljka Vajukiča. Takoj po novem letu so Suzani za njeno požrtvovalnost, predstavniki občinskega Rdečega križa podelili posebno priznanje za humanost, drugo po vrsti. Prvega je, kot je znano, prejel zdravnik Andrej Dernikovič za požrtvovalno delo v brezplačni ambulanti za tiste, ki ne zmorejo plačevanja prispevka za zdravstveno varstvo. O pogumnem ravnanju 34 letne Suzane Mezgec so se že razpisal vsi slovenski mediji, zato bomo dogodek opisali le na kratko. Tistega dne, 27. decembra, je bil še en lep decembrski dan, sonce pa je verjetno uspavalo tudi Nedeljka Vajukiča, ki mu Izolani pravimo Bajo, ki je najprej zadremal potem pa vstal s klopi in se zaletel v železna vrata plavajočega pomola,ter padel v morje. Med očevidci je bil tudi Bogdan Mihelič, ki je k sreči imel ključ od vratič za pomol tako da je splezal na najbližji čoln in želel utaplajo-čega izvleči na obalo, vendar mu ni uspelo in takrat se je v morje že pognala Suzana Mezgec. Kot sama pravi je hitro videla, da utapljajočega ne dosežejo niti s pomola niti s čolna, zato je slekla bundo, sezula čevlje, odložila uro in telefon ter naročila psičku, ki ga je sprehajala, naj počaka ob oblekah. Potem je skočila v vodo, ki je tam dovolj visoka, da ni dosegla dna in je morala zaplavati. “Mraza nisem niti občutila, vse dokler nisem prišla nazaj na kopno” pove Suzana, ki je negibnega Nedeljka (ležal je z glavo v vodi) odvlekla do čolna, tam pa so ga možakarji že izvlekli na kopno. Kmalu so bili tam tudi gasilci, policisti in reševalci, ki so ga odpeljali v izolsko bolnišnico. “Ničesar se ne spominjam” pove “V naši spalni srajci pa ne boš šel Bajo in doda, da se je zavedel šele domov, se mi je smejala medicin-v bolnišnici, kjer so mu povedali, ska sestra" pove Bajo in doda, da kaj se je zgodilo. Po temeljitem so mu našli taka oblačila, da bi v pregledu so ga poslali domov, še njih lahko šel na poroko. Danes je pred tem pa so mu morali najti svoji rešiteljici kupil čokolado in obleko, saj so staro, med reševa- čaka, da se srečata, da se ji zahvali njem skoraj strgali z njega. in jo obdari za novo leto. D.M. Novoletni prazniki so v Izoli minili brez večjih izgredov. Za enega redkih so poskrbeli mladci, ki so v Koprski ulici poškodovali panoje z napisi umetnikov in galerij in pano Urbanistične prenove. V Izoli si pomagamo Težko bi rekli, da Izola ne pozna revščine, lahko pa zatrdimo, da smo pri premagovanju le te dovolj iznajdljivi in učinkoviti. Poleg Rdečega križa in Karitasa, ki ob podpori Občine Izola zagotavljata najnujnejše že lepemu številu posameznikov in družin, svoje dodajajo tudi nekateri obrtniki in podjetniki. Tako lahko od prvega januarja dalje v pekarnah DAN IN NOČ na Dantejevi in Ljubljanski ulici, s kartico Rdečega križa ali Karitasa, brezplačno dobite štruco kruha. Gre za dogovor med Rdečim križem in g. UUANOM JAHAJEM lastnikom pekarne. Seveda ne ostajamo le pri kruhu. Izolani radi delimo dobrote z drugimi in brezplačni prigrizek na prostem ni presenečenje tudi takrat, ko ni predvolilni čas. Tako Rdeči križ Izola in izolski ribiči vabijo vse upravičence na pokušino ribjega brodeta v soboto 11. januarja 2014 ob 13 uri na ribiški pomol v Izoli. V primeru slabega vremena bo pokušina brodeta prestavljena na naslednjo soboto. Brezplačne osmrtnice, zahvale in podobne objave V Mandraču vsem bivšim, sedanjim in bodočim naročnikom omogočamo objavo brezplačne osmrtnice in zahvale za njihove bližnje. Slovo res ni čas, da bi razmišljali o zaslužku. Na stroške na je treba paziti.__ Kot vse kaže bomo po svetih treh kraljih dobili nova slovenska nadškofa, ki prihajata iz rodu Malvazijskih kapucinarjev. Med letošnjimi božičnimi prazniki sta skrivaj prišla iz Vatikana in si ogledala Slovenijo, ter se, seveda, ustavila tudi v Izoli, ki jima je bila tako všeč, da sta predlagala ustanovitev misiona pri Suzi. Podrobnosti še sledijo. Odšel je Kovačič Alfred - Fredi 19. 1. 1939 - 27. 12.2013 Pred novim letom, nekaj dni pred 74. rojstnim dnevom nas je zapustil Fredi Kovačič, pleskar in nogometaš, eden znanih Izo-lanov, čeprav je v Izolo prišel šele s 15-timi leti, ko se je družina na morje preselila iz Morja pri Mariboru. Bil je obrtnik, mojster svojega poklica, dober športnik, veseljak in človek, ki je znal zajemati življenje z veliko žlico, pa vendar do konca skromen, kot je pač usoda mnogih izolskih delavcev. Od Fredija smo se, v lepem številu, poslovili v četrtek, 2. januarja 2014 na izolskem pokopališču. Hvala vsem, ki ste nam v teh dneh stali ob strani in nas tolažili. Žalujoči: Žena Jožica, sinova Peter in Gregor z družino, brat Mirko z družino in ostalo sorodstvo. Izola, januar 2014 Predzadnja mminsm Nič kaj Izolsko novo leto Policisti v novoletni noči niso obravnavali večjih kršitev javnega reda in miru. Slaba vest za rumeni tisk in dobra vest za vse nas. Novoletna panika V zgodnjih jutranjih urah novega leta so iz doma upokojencev prijavili pogrešanje 87-letne oskrbovanke. V iskanje je bilo takoj vključeno več policistov nočne izmene, ki so pogrešano izsledili pol ure kasneje v kompleksu doma upokojencev, ki ga ni zapustila. Ni bil Dedek Mraz V noči na novo leto je nekdo izkoristil nepazljivost občana in s klopi na pešpoti proti plaži izvršil tatvino črne torbice z napisom čase Logic in videokamero znamke Sony ter lastnika oškodoval za 400 evrov. Ne najbolj jasna tatvina Nekdo je v popoldanskem času, ko se je bil zaposleni delavnici, iz denarnice v trgovini izvršil tatvino 420 evrov gotovine. Oškodovanec je podal predlog za pregon storilca kaznivega dejanja tatvine in policisti nadaljujejo z delom. Zaželel si je treninga Neznanec je izvršil tatvino ženskega gorskega kolesa Rockrider 5.2, črno-sive barve z modrimi napisi, in lastnika oškodoval za 300 evrov. Ne najlešpi spomini na šolo Neznanci so se med prazniki dvakrat znesli nad objekt osnovne šole in pri tem poškodovali stekla vhodnih vrat, stranska vrata in okensko steklo v I. nadstropju. Odgovorna oseba bo podala pisno prijavo za kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari in policisti nadaljujejo z zbiranjem obvestil. Policisti ne poznajo praznikov Policisti so imeli med novoletnimi prazniki v postopku štiri vinjene voznike, katerim je alkotest pokazal med 0.30 in 0.41 mg/l alkohola v organizmu. Voznikom je bilo začasno odvzeto vozniško dovoljenje, prepovedana nadaljnja vožnja in izrečena globa v višini 600 evrov in 8 kazenskih točk. Avto sredi ceste Ob 21.28 smo bili obveščeni, da na obalni cesti (v bližini Rexa) stoji osebni avto na sredi ceste. Policisti so ugotovili, da je vozniku iz Pirana postalo slabo. Oskrbeli so ga reševalci in ga odpeljali na pregled v bolnišnico, promet je bil ponovno sproščen ob 21.40. Uspel prednovoletni koncert Tudi letos so se v hotelu Delfin na tradicionalnem prednovoletnem koncertu Društva upokojencev Izola srečali pevci in različni pevski sestavi in pripravili res lep glasbeno plesni večer. Nastopili so: domačinke iz ŽPZ Sinji Galeb DU Izola in MPZ August Šuligoj Dl) Ilirska Bistrica, kot posebni gostje pa so letos popestrili program mladi fantje klape Se-mikanta iz Kopra. Nastopila je tudi solistka ob spremljavi harmonike, posebno presenečenje pa je bil nastop plesne skupine trebušnih plesalk (upokojenk) CDA iz Kopra. Sam koncert je postregel z zborovskimi slovenskimi ljudskimi pesmimi in celo popevkami, klapa pa je zapela dalmatinske pesmi. Plesalke so plesale na rusko-cigansko muziko in s tem ustvarile posebno vzdušje med obiskovalci koncerta, ki ga je z raznimi verzi in anekdotami povezoval Franc Gombač. Predsednik DU Izola, Alojz Pečan, je ob koncu voščil vsem prisotnim “Srečno v letu 2014", voščilu pa se je pridružil tudi župan občine Izola, Igor Kolenc. Koncertu je sledila skromna večerja in sproščeno druženje s prijatelji. Ob tem smo veseli dolgoletnega sodelovanja nekaterih naših pevk, ki jih bomo tudi predstavili v prihodnjem Mandraču. Zlata Radikon Novi oglasi so označeni polkrepko. PRODAMO - Zamenjam stanovanje v Ljubljani (Tacenska trojka) 53m2, z garažo 28m2 za podobno na slovenski obali. Prednost ima Izola, z mojim ali vašim doplačilom. Tel.: 040/327-127 - Prodamo pritlično 1,5 sobno stanovanje 41 m2 v večstanovanjski hiši. Dostop primeren za invalidski voziček. Stanovanje ima lasten parkirni prostor, zunanjo shrambo ter dvorišče v souporabi. Možna zamenjava za hišo potrebno obnove. Tel.: 040-865-200 NAJAMEMO - Najamemo stanovanje, 2.5 sobno (najemnina s stroški 350 eur poleti ali za daljše obdobje do 400 pozimi) tel 068 140 928 - Najamem souporabo pisarne na Obali za eno osebo po ugodni ceni. Mora biti novejša ali obnovljena in v poslovnem območju. Dostop preko celega dne za mirno računalniško dejavnost. Tel: 041455462 ODDAMO - V centru Izole oddamo dvosobno opremljeno stanovanje za daljše obdobje. Informacije na tel. 051 202 961. - Dvosobno opremljeno stanovanje v Izoli oddam za daljše obdobje. Tel. 041 344 280 - Oddamo enosobno stanovanje za daljše obdobje. Tel: 05 641 72 24 - Za daljše obdobje oddam v najem pred kratkim obnovljeno dvosobno stanovanje v starem delu mesta (Koprska ulica). Informacije na 051 331 150. - Oddamo dvosobno stanovanje, v izmeri 35 m2, primerno za dve osebi, za daljše obdobje. Stanovanje je na mirni lokaciji v Dobravi, tel 041 845 940 - Oddamo stanovanje za daljši čas na mirni lokaciji v Luciji, v izmeri 50 m2, s parkirnim prostorom, z možnostjo uporabe vrta. Stanovanje je primerno za 3-4 gradbene delavce ali za 3 do 4 člansko družino. Informacije: 041- 617 -277. - V Jagodju oddamo štirisobno stanovanje (80 m2) v dvostanovanjski hiši. Stanovanje je pritlično in delno opremljeno. Tel.: 041 347 963. - Štedilnik - 3 plinske kuhalne plošče, 1 plošča električna (skoraj nov), zamenjam za dobro ohranjen, samostoječi štedilnik s steklo keramičnimi ploščami (velikost 50cm x 60cm). Tel:030 385-854 - Kupim kotel za žganjekuho komplet do lOOe , terenska vozila lahko v okvari , kopačico Tomos lahko v okvari! 041234570 - Prodam varčne Glamox radiatorje in sedežno garmituro rjave barve za 300 eur. tel 068 128 567 - Prodam čoln Istranka, letnik 1985, dolžine 5m, s sledečo opremo: izven-krmni motor Suzuki, dvotaktni, 15 kM, letnik 2003, pomožni motor Tomos 4kM, letna in zimska tenda, blazine, krmne inox stopnice za v vodo, nosilec pomožnega motorja, obvezna oprema (vrvi, sidro, gabaritne luči). Čoln je registriran do leta 2018. Cena: 2.700 EUR. Kontakt: Miran, gsm 031 606 668 - Prodam pasaro, letnik 80, dolžina 4,15 m, registrirana do 5.5.15, dobro ohranjena in vzdrževana. Cena 700 eur. Info 041 736 592 - Prodam kamp prikolico primerno za na njivo ali kot vikend, Adria 350 /4 ležišča, in kuhinja, plin, in delujočo elektriko/ ima italijanske papirje. Tel 041 234570 - Prodam nov skuter. - 030 939 472 - Nujno prodam električni skuter Tomos Elite - 040 632 595 - Iščem delo za hišna opravila. Tel.: 070 337 483 - Varstvo otrok, redno ali občasno (v dopoldanskem, popoldanskem ali večernem času) na vašem domu. Imam pedagoško izobrazbo in izkušnje, tel 05 641 5013 - Za hišna popravila in manjša mizarska dela lahko pokličete na 031 630 716 - NUDIM vse vrste pomoči v gospodinjstvu, OSKRBO in nego starejših ali bolnih oseb, VARSTVO otrok in druga podobna dela na domu. Sem odgovorna in zanesljiva oseba. Tel.: 040 775 894 - Inštrukcije - matematika, fizika ali kemija za vse starosti ponujam pomoč pri osvajanju znanja za boljše ocene, izpite ali maturo. 041 345 634 - Ponujam zasajevanje, košnjo, obrezovanje, urejanje in vzdrževanje vrtov. Informacije na 041 - 673 - 649 Sašo - Za hišna popravila (manjša mizarska in obnovitvena dela) lahko pokličete: 031 630 716 Vsak slovenski državljan dolguje 13.086 Eur Lista Izolani, društvo Izolani, Mandrač in Primorski utrip vabimo na predavanje ekonomista in novinarja Franca Kranjca na temo šestih slovenskih dolžniških let. Kolumnist Mandrača je zbral in pregledno oblikoval podatke o zadolževanju slovenskih vlad v zadnjih šestih letih iz katerih izhaja, da bo letošnji neto dolg Slovenije znašal rekordnih 26 in pol milijarde Eur. Predstavil bo tudi zbrane podatke o poslovnih rezultatih gospodarskih družb na obalno kraškem območju pa tudi o izgubah v izolskih gospodarskih družbah, ki so leta 2012 znašale slabe 3 milijone Erov, bomo kaj rekli. Predavanje in pogovor bo v Plaču Izolanov (Ljubljanska ulica 32), v ponedeljek, 13. januarja ob 18.00 uri. (gRILL GRILL ) ^ +386 (0)41 858 473 Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi bogate MALICE 4,00 € - 5,00 € okusna KOSILA 7,00 € prava nedeljska KOSILA 7,5 € Saj veste kje? Med parkom in Lonko. Urbana prenova gre na svetilnik Po uvodnem opremljanju trga v Alietovi ulici in večine podhodov v starem delu mesta se projekt urbane opreme Izole nadaljuje proti območju svetilnika. Komisija za spremljanje tega projekta se je sestala v začetku tega tedna in izrazila nekaj pomislekov na realizacijo dosedanjih posegov, župan Igor Kolenc pa je od strokovnih služb zahteval natančnejše spremljanje posegov, ki so v skladu z razpisanimi sredstvi, saj je slišati, da pristojno ministrstvo ocenjuje, da nekateri posegi menda ne sodijo v ta sklop aktivnosti, čeprav je bilo predhodno tako dogovorjeno. Župan je še enkrat ponovil, da okolja, ki ne bodo želela posegov v njihov prostor pač ne bodo dobila opreme, saj ne želijo delati proti volji ljudi, med posegi na svetilniku pa še naprej, kljub nekaterim resnim pomislekom, ostanejo privzdignjene kamnite plošče na sprehajalni poti čez park. Koledar se je sestavil V številki Mandrača objavljamo drugo polovico koledarja za leto 2014, ki je delo vsestranskega ustvarjalca, Marjana Motoha. Vzemite srednji strani Mandrača, ju razrežite na pol in združite s tistimi iz prednovoletne številke. Šminkersko izvedbo koledarja pa lahko kupite pri avtorju. Doktorje postal Doktor Doktor Mladen Gasparini, predstojnik kirurškega oddelka izolske bolnišnice, je ob koncu leta 2013 uspešno opravil doktorat na temo “Proučevanje biome-hanskih lastnosti mišic goleni pri bolnikih s periferno arterijsko boleznijo z metodo tenziomiografije." Sodelavci so počastili ta njegov dosežek, sledi pogovor v prihodnjem Mandraču.