I MOPE you tcMOW WHAT you'RE C7&-TTIU& IMTO, Gfr4G£R, THAT'5 AH- 1 RA\it fS TO 5Ay. §" UUvV\\ 3SLM0I Bsiii in sm ■ ilillllii^^:^ __ Priloga AIDS-1 LIBERALNO DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE MIKROBIOLOŠKI INSTITUT MEDICINSKE FAKULTETE UNIVERZE V LJUBLJANI ANONIMNI TEST 061.443 642 ¡398 Ud LJUBLJANA roza obzorja Letni Čas je okoli in pred vami je druga, pomladna številka Revolverja. Kljub zaostreni finančni situaciji smo jo le uspeli natisniti, žal za malce višjo ceno. V poplavi novih revij in časopisov, ki so bodisi namenjeni širokim množicam bodisi subvencionirani od države, bomo skušali z vašo pomočjo Revolver obdržati. Ne nazadnje gre za prvo in edino revijo daleč naokoli, ki jemlje svet s posebnim pogledom, s homoseksualnega vidika. Prva številka je naletela na ugoden odziv, tako pri vas, bralke in bralci, kot pri kritikih. Ta številka, upamo, je še boljša. In tako bo z novimi sodelavci tudi vnaprej. V pričujoči številki naj še posebej opozorimo na deklaracijo, ki jo je podpisala veČina strank v parlamentu. Poleg stalnih informativnih rubrik Dom in svet ter Info je tu intervju z enim najboljših slovenskih igralcev Miho Baiohom, ki brez dlake na jeziku spregovori o svojih srečanjih z 'drugačnimi ljudmi'. Problemom z zakonodajo (Pravo) in aktivizmu (Akcije) sledijo pogledi v umetnost, da pa bi bila stvar še bolj vesela (gay), poskrbi lahko tudi obisk diska ali ekskurz v pariška dvajseta leta. Nekateri boste navdušeni nad foto materialom, drugi pač nad novo prilogo (žal je zveza NHS s svojo Gaydi razpadla), ki bo natančno obdelala homoerotiko v svetovni kinematografiji. Želimo vam prijetno branje - ter seveda na srečanje v poletju. vaše uredništvo AKCIJE Roza klub je organizacija (registrirana kot politično gibanje), ki skuša pokrivati široko področje homoseksualnosti - tako moške kot ženske. Polje delovanja, od informiranja, zabave, druženja, vzgoje, kulture, do političnih akcij, se izraža prek številnih oblik. Vse informacije dobite na našem naslovu: Roza klub (Magnus,LL), Kersnikova 4, 61000 Ljubljana, ali po telefonu 061.319.662. Drugače pa so srečanja razdeljena takole: ob četrtkih (od 18.00 dalje) so pogovori, ob petkih (od 20.00 dalje) so sestanki lezbične skupine (LL), ob sobotah (od 19.00 dalje) pa delovni sestanki Roza kluba. Naslov je Kersnikova 4, lV.nad.,soba 405. telefon isti. Razen pričujoče številke Revolverja jc na voljo še prva številka, ki je izšla decembra lani (cena 45 din). Na zalogi pa je še nekaj izvodov antologije Modra svetloba (homoerotična ljubezen v slovenski literaturi) po 200 din in romana Gay (v srh.) po 100 din. Prav tako lahko še vedno kupite stare publikacije (Lesbozine 2 in Gayzine 3) po 30 din. Žiro račun za plačilo posameznih publikacij, vpisnine v Roza klub (250 din za leto 1991) al i prostovoljnih prispevkov (ki so še kako potrebni) je: 50100-678-44343. Pri tem čitljivo navedite svoje podatke in kaj plačujete. Roza disko se dogaja vsako nedeljo od 22.00 do 3.00 zjutraj v Klubu K4, Kersnikova 4, Ljubljana. Varietejski program, ples, glasba in video. Prav tako vas vabimo k oblikovanju programa v disku, s predlogi, pripombami ali konkretneje z nastopi. Prav tako nas lahko poslušate na Roza valu - vsak drugi četrtek (recimo 11.4.91 in naprej) od 17.00 do 17.30 na Valu 202, drugi program Radia Slovenija. Informacije, intervjuji, komentarji, glasba. Lambda je naša zbirka, ki izhaja pri Založbi ŠKUC. V letošnjem letu še vedno upamo na izdajo dveh knjig: razprave o lezbičnem in gay gibanju ter pesniške zbirke. Naj za konec omenimo Še tabor Roza kluba, ki bo predvidoma septembra letos. Z različnimi delavnicami se bomo posvetili psihološkim, sociološkim, političnim in podobnim problemom homoseksualno usmerjenih ljudi. Skratka: Roza klub ni profitna organizacija niti agencija, temveč skupina ljudi, ki predvsem želi spremeniti ali obogatiti obstoječe stanje. 3 DEKLARACIJA: PRAVICA DO DRUGAČNOSTI S podpisi večine strank v parlamentu. 4 DOM IN SVET 10 INTERVJU, BALOH: Svoboda, ki jo nosim v sebi. 13 INFO HOMO SEKS U ALJ ZEM: poročilo tajništva za notranje zadeve, iz leLa 1956. 17 PRAVO: ZAKON PROTI LJUBEZNI. 22 KIPI, KIPARJI: DONATELLO -renesansa, homoerotika in bronasti David 32 SUKALIŠČE: CAN'T STOP THE MUSIC -gay i in ples 34 PARIZ Pariška scena v norih dvajsetih in danes 40 PORTFOLIO 2: JASNA KLANČIŠAR 18 VES O VIČ: znani zagrebški fotograf. 20 AKCIJE: LARRY KRAMER . najglasnejši ameriški gay aktivist Si i Ä 23 PORTFOLIO 1: GORAZD MAJARON 27 GLASBA: MARC ALMOND 28 ZALOŽNIKI: Zgodovina gay in lezbičnega založništva v ZDA 42 ODMEVI 44 STRIP: ALISON BECHDEL - PRILOGA: KINOTEKA-A, homoseksualnost na filmu REVOLVER, revij a za kulturna in politična vprašanja (revija s liomoerotičnim nabojem). T Izhaja četrtletno. T Cena posamezne 5te\ ilke ie55.00din. Y Listanovitelj in založnik: Roza klub, Kersnikova 4,61000 Ljubljana. T Odgovorni urednik: Brane Mozetič. Nssl :■ v uredništva: Revolver. Kersnikova 4.61000 Ljubljana Tel: +38 61 319 662*. T Tisk: SET, Ljubljana. T © Revolver, 1991. DEKLARACIJA: PRAVICA DO DRUGAČNOSTI Pravica ljubiti po iastni izbiri je fundamentalna človekova pravica, ki se nanaša tako na homoseksualce kot na heteroseksualce. Med ključne principe demokratične družbe prav gotovo sodi pravica do drugačnosti, do odstopanja od večinskih stališč iri obnašanja,-To je osnovna demokratična pravica, k pa se lezbijkam in gayem še vedno marsikje odreka. Za obstoj resnične demokracije ne zadostujejo večinska pravila, temveč gre v prvi vrsti za priznanje in sprejemanje stališč ter življenjskih stilov manjšin, med katere sodi tudi 50 do 60 miiijonov homoseksualcev v evropskih državah. Pluralizem in različnost sta bistvena elementa demokratične družbe. Zakonsko priznanje in zaščita spolnega pluralizma in različnosti bogatita demokracijo in takorekoč večata vsoto vseh demokratičnih pravic. Enakost je nedeljiv, integralen princip demokratične družbe, v kateri se spoštujejo človekove pravice, zato mora veljati za vse državljanke i državljane, pri čemer spolna usmerjenost ne sme biti osnova za kakršnakoli odstopanja. Doslej so se že tri vseevropske institucije zavzele za progresivno politiko v smeri zagotavljanja enakosti za homoseksualce: Evropski svet (1981), Evropski parlament (1984, 1986 in 1989) in Nordijski svet (1984, 1990). Skupščina evropskega sveta nevladnih organizacij (Council Non Governmental Organizations Assembly) je oktobra 1990 sprejela predlog resolucije o nediskriminaciji na osnovi spolne usmerjenosti. Roza klub \e ob svoji ustanovitvi julija 1990 predlagal: - Da se v člen o človekovih pravicah v slovenski ustav med primere, za katere je diskriminacija izrecno prepovedana (7. člen liDelovnega osnutka nove slovenske ustave" Zbora za ustavo), vstavi tudi 'spolno usmerjenost, tako da se člen v celoti glasi: "Vsi ljudje imajo enake pravice ne gleda na narodnost, raso, spol, spolno usmerjenost, jezik, veroizpoved, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj al! katerokoli drugo osebno okoiiščino. Vsi so enaki pred zakonom." DEKLARACIJO SO PODPISALI: Liberalno-demokratska stranka, Zeleni Slovenije, Social-demokratska stranka, Social-demokratska mladina, Stranka demokratične prenove, Socialistična stranka, Slovenska demokratična zveza, Ženske za politiko, Center za kulturo miru in nenasilja ter Roza klub. Ljubljana, april 1991 MAREC J99* Rivor^si 3 dom in svet OBRAMBA IN NAPAD ALI OBRATNO Za vse skupaj je kriv novinar new-yorskega gay časopisa Outweek Michelangelo Signorile, kije o umrlem miljarderju Malcolmu Forbesu objavil zelo razkrivajoč članek. Od tedaj se je za podobno pisanje meci novinarji zasidral termin outing, ki zastopa ideologijo »nikar se ne trudi sam: če si slaven, bomo coming-out zate izvedli kar mi in te pripeljali v gay skupnost po tvoji volji ali pa proti njej«. Etičnost gor ali dol, Signorile trdi, da je imel za članek tri motive: da ne bi kaj padlo iz zgodovine, da bi postalo tudi množicam jasno, da se gayi nahajajo povsod (in ne le na socialnem dnu), kot tudi zaradi For-besovega strahu v časti aids-psiho-loške krize, kije poslabšala toleranco večine do gay skupnosti. Zato naj bi--------------------------------.. _ se »po straniščih« (kot zunaj imenujejo preplašene homoseksualce, ki skrivajo identiteto), skrival še cel kup zvezd in politikov, med njimi bojcla tudi znani bivši župan New Yorka Ed Koch Jnr., znane so tovrstne težave princa Edvarda, Travolte, Grete Garbo, Jagger ja & Bowieja, itd, Signorile v svojem časopisu medtem ni miroval: pod naslovom Peek-A-Boo (kar je ime za otroško igrico prekrivanja obraza) je objavil seznam slavnih oseb - brez črke komentarja. Jimmy Sommerville glede tega meni, da bi bila najenostavnejša rešitev za pop glasbeno sceno množični coming-out. Trač tabloidi se potem ne bi mogli spravljati na posamezne zvezde, ker bi v novo nastali inflaciji homoseksualnosti vse skupaj postalo nezanimivo. Kako pravilno, Jimmy! T SAMURAJI Tudi boljši poznavalci in bralci del Yukta Mishime napačno mislijo, da je bilo njegovo arhaično vztrajanje na samurajski viteški etiki samo obramba pred lastno homoseksualnostjo. Povsem nemogoče, saj nikakor ne gre, niti ne more iti za nasprotujoče stvari - to je v svoji obsežni študiji Ljubezen Samurajev: tisoč let japonske homoseksualnosti dokazal Tsuneo VVatanabe. Zahodnjakom upravičeno očita nepoznavanje dejstva, da je na Japonskem nekoč obstajala kulturna tradicija homoseksualnosti, ki je čisto primerljiva z antično. Pederastija v svojem originalnem pomenu, ljubezni odraslega moža do odraščajočega dečka, ni bila v japonski zgodovini nikdar zatirana. Nasprotno, šteli sojo za plemenitejšo strast kot ljubezen do žensk, ki je s sabo nosila za samuraje nezaželjen učinek poženščenja. Zlata obdobja ljubezni med učiteljem, shudom in dečkom, wakashujem, so bila 16., 17. In 18. stoletje. Potem pa so prišli Evropejci ▼ OUT ON TUESDAY Angleži so se vedno radi postavljali z najboljšim TV sporedom na svetu. Če so včasih kot zgled vzeli BBC, pa je danes to bolje početi s Channel Four, najmlajšim in najpogumnejšim kanalom v Veliki Britaniji. Tam se je tudi dalo gledati Out on Tuesday, oddajo, ki je v 10 nadaljevanjih med pomladjo in poletjem pokrivala gay in lezbične teme v popularni kulturi. Kaj vse to pomeni: gledalci so videli prispevke o yuppies-lezbijkah, to je luppies, razkrili so jim vso naivnost gay torijcev, članov konservativne stranke, ki si upajo trditi da na primer Thatcherjeva ni (bila...) »cenzorski tip«, potem zelo dinamično posnet prispevek o biseksualnosti pod naslovom Walk on Bi, v rubriki Gayi in film pa so še enkrat dokazovali dokazano in ugotovili, da je narava serije Vrnitev t' Brideshead (Brideshead Revisited) kot tudi filma Maurice pravzaprav homoerotična. Neverjetno, kaj? No. bolje so se odrezali v reportažah o tujih scenah saj sta bila mini dokumentarca o poljsk' in sovjetski sceni odlična. ▼ PONOVNO HARVEY MILK Harvey Milk je človek, odgovoren za to, da se San Francisco, ulica Castro in še kaj podobnih besed izgovarja s spoštovanjem. Kot gay aktivist v sedemdesetih letih je prispel do položaja okrožnega župana, saj je v S an Franci scu posta) eden sedmih članov mestnega sveta. Morda bi prispel še dlje, ko ga ne bi ustrelil Dan White, prav tako eden izmed članov mestnega sveta, ki je sicer po odsluženi nesramno nizki zaporni kazni naredil samomor. Robert Epstein je o teh časih in ljudeh posnel dokumentarec The Times of Harvey Milk in zanj dobil prvega Oskarja, za najboljši dokumentarec leta 1984. Letos je v isti kategoriji prejel drugega, za leto 1989, in sicer za film Common Threads - Stories from the Quilt (Skupna grožnja: Zgodbe s prešite odeje), učinkovito pretresljiv film o spominski prešiti odeji, sešiti iz tisočev košev blaga z imeni žrtev aidsa, naredili pa so jo tisti, ki so za njimi ostali. Morda isto priznanje ponovno čaka tudi Oliverja Stonea, ki bo o županu Milku zdaj posnel igrani film. ▼ DECEMBER 1 990 dom in svet NA ROBU V r.Lrizu so pripravili razstavo del foiografrnje Evelyn Atwood. Kot rra* sama. se je vedno zanimala za "-ucL na robu družbe, za tiste, ki hočejo ži e " drugače. Razstava je razdeljena na sedem tematskih delov: prostitucija, legionaiji. starost, rojstvo, slepi, aids in ženski zapori. Leta 1987je spoznala Jean-Louisa, kije zbolel za aidsom. Posnela je ciklus fotografij, ki prikazujeje napredovanje bolezni vse do Smrti. Jean-Louis le hotel, da te fotografije objavi, da bodo "ljudje videli, kako zelo nevaren in uničevalen je virus aidsa". ▼ MADONNA Potrebno je mnogo poguma, da narediš coming out in javno priznaš, da: i gay. Biti pa moraš pravi vojščak, da se javno razkriješ in izjaviš, da imaš aids. Ljudje, ki so tega zmožni, si zaslužijo nagrado mnogo bolj kot jaz. Vsem, ki sem vas poznala in ljubila „i ste umrli za aidsom, tisočem, o katerih sem slišala, in milijonom, za katere ne bom vedela nikdar, bi rada rekla: "Vi ste moji heroji" je nedavno izjavila Madonna. T VARŠAVA Poljska je dobila še eno gay revijo -WARSHAW GAY NEWS (izhajala bo v angleščini), tako da jih je zdaj že pet. Če koga zanima, kaj se dogaja na Poljskem, se lahko naroČi na omenjeno revijo na naslov; PINK SERVICE, VI. Piekna I bJUlp; PL-00539, WARSHAW, POIJiND. Naročnina za 6 številk znaša 10 dolarjev. ▼ ARUO BREKER V devetdesetem letu je umr! nemški kipar Arno Breker, ki je imel silovit uspeh v času nacizma. Za III. Rajh je izdeloval monumentalne kipe, heroje, ki spominjajo na grške antične ideale. Kljub uspehu na trgu so njegova dela še vedno uradno nepriznana. ▼ ljubkosti in nedolžnosti mora preživeti. Obraz filma: Harry Connick Jnr S svojim glasom obeta postati novi Frank Sinatra, s spojini stasom pa še Že v diugo se sprehajam po prostorih Moderne galerije in spoštljivo zrem v eksponate zbirke THOMAS, ki Ljubljani predstavlja svetovna imena sodobne umetnosti. Meni najljubšega 1 ir'"_j ' . - r _ , ' en .z-:1 T.Brejc, ki je v Naših razgledih zapisal, da njegove slike moških v kopalnicah, razen direktnega erotičnega sopome-nalizičrie in optične narcisoidnosti. ne predstavljajo nič drugega kot podobe iz pornografskih magazinov. Človeška usoda so je menda lako preselila v mehaniko vsakdanje pro-miskuitete. Amarcord: Po dolgih lebh izgradnje moja definicija umetnosti trdno stoji. Da bi bilo moje oboževanje Fettinga in njemu podobnih lahke plod homoseksualnih iruetracHj. mi je dal vedet: prijatelj. k: rne je podučil: umetnost jo ali pa je ni! Frustracije so ali pa jih tudi ni. mu pravim v odgovor. HENRY IN JlJNE. Pariz !eta 1931 je šc vedno nor. Prav taksni pa so tudi odnosi ljubezenskega trikotnika, k; ga sestavljajo mojster erotične literature Henry MiUer. njegova žena June in Anais Nun, po katere istoimenski knjigi je film tudi posnet. Že zarudi oseb. ki so ga tvorile. Anais skoraj bolj privlači June ko! Henry, bi bilo greh pričakovati klasičen trikotnik, kot je greh režiserjeva uporaba vizualno prefi-njene,naravnost slikarsko poetične fotografije. Za tisto, čemur z ono besedo pravimo strast, je taksen oristop zgrešen, tako pa io po tiimskem platnu sprehajajoči se ščurki izpadejo kot kralji živali. Ljubim kri. znoj, solze in ... smrt, ta film torej sovražim. Obraz filma: V obupni zasedbi pride izjema povsem do izraza, edino Urna Thurman ve. kaj pomenijo •'nevarna razmerja". Načelnik inšpektorata milice UNZ Ljubljana-mesto Stane Cigianč je za Dnevnik izjavil.";Narava kaznivih dejanj je načeloma podobna vondar pa je za mesto značiinc, da se pogosteje pojavljajo nasilna dejanju, več jo tudi seksualnih deliktov. veliko pa je tudi primerov, ko so homoseksualci žrtve premoženjskih deliktov". In les, v taistem Dnevniku sta na 'kronični" strani opisana dva taka primera. Amarcord: Rane so že zdavnaj zaceijene, modric* le še sk spomin: jaz pa se vedno znova vračam na 'kraj nesrečnega imena". Zločinec se vedno znova vrača na kraj zločina Samo, za vraga, jaz vendar nisem zločinec! Ali pač? GLORY. V . ealnosti Zaliv in že tolikokrat obljubljena domača državljanska, na filmu ameriška secosijska vojna. Kei sem pacifist, pienesem vojno samo na filmu, a ker sem tudi MAREC 1991 Revolver 5 seksist. imam vc,,ii film še oosebej rad v njem ni žensk niti za vzorec. Zaključni prizor, Matthew Broderick oade v boju skupaj z Vsem svojim črnim ooikom, me le še dodatno utrdi v prepričanju, daje smrt čista poezija. Obraz filma: Denzei Washington je z igro osvojil Oskarja, s s^ojc kristalne čisto solze pa prenekaterega c-iecai ca. Pismo, ljubi m pisma. Ne svoja. tuja. Ne kratka, döiga. . Nekdo si opravičuje, če mo e slučajno... Ne "em. če me je slučajno, vem samo. da mu je., Amarcord: Toliko pisem tolškerih ljudi m v njin nikogar, ki bi m i oil partner na tih-'1 v katerem igraru glavno vlogo. soplesalec na odru za pas de deux, sot -iree za merjenje moči v; r ngu življenja... N WAY OUT.;Scott {Will Pattori) ju po.viočnik ameriškega obrambi eg a n.nistnv Zlrij jo pripravljen storiti vse, tuc'i u nroii. 'r, «c to iledrije: mora storiti, nikomur ni ža; zanj. saj je končno bil samo homoseksualec. Mnogo lepih spominov na svoj once rt je za seboj pustila Laurie An-laršoi lggy Po, Mnogo manj.:Na filmskem platnu pa se kot za stavo izmenjavajo Arnold Schwi ■zenegger,: : Mel Gibson. Sylvester Stallone Harrison Ford, Kevin Cosirier, Dor Johnson in še kdo,; vsi sam i super in: macho mani. Kot edina protiutež, je njim ob bok postavljen samo Cry baby alias Johnny Depp, ki so ga prevajalci enkrat za spremembo '.;ubko poimenovali v Cmero. : RAGAZZIFUORI. Italijanski film še ni mrtev, živo I n 00 ne o realizem. Režiser Marco Risi nam v njem s pomočjo igralcev naturščikov razkrinka demokracijo.ki poskrbi, da bi bila že tako zgrešena usoda mladostnih : prestopnikov Še dodatno zaznamova-: na. njihov vstop v normalno življenje pa dokončno onemogočen. Zaradi eno same zlate verižice je bila tako zapečatena tudi usoda Marca, alias Mery. Filma, v katerem, je osrednji junak in nosi naslov "Mery per sempre", v .Ljubljani žal se nismo : videli:/ Amarcord: Tega dne sem demokraciji prvič plačal tudi sam. .. .S.em. si upat. privoščiti nakup. nov« knjige. Ob letu pravijo, bodo povrnil: Ali mogoče tudi za knjigo £);c.'*■-'-• Traumfabrik, ki mi jo je | poslal Bruno Gmuender iz Bor! tega še ne vem. Vem pa. da bomc; ; homoseksualci plačali davek kraciji na tisti dan. ko bo razglc ' bomb. tiho grozili LONGTli smrti pa takšna k živečih. Na univorzitetnerr soetaino in zdravsieno varnost jz a' s dos'ej Dr';avljenih 14 oseb. * sc zzz 5 5 z= atisc~\ Deset cd ieh .... ■,::, ::: NION. Tolike t bivanja dom m svet 3 ü o p 1J o O «(j t \ ) O O r ) \ ZDRUŽENI KONDOMI Neka japonska firma, ki je specializirana za proizvodnjo in prodajo kondomov, je naredila posel stoletja. Ameriške vojake (več kot 500 000 mož) je oskrbovala s prezervativi, In da ne bo pomote: v zalivski vojni so se ti gumijasti obročki uporabljali izključno za zaščito puškinih cevi pred puščavskim peskom! Bliže pa nam je propagandna akcija firme Benetton, kije kondome obarvala s svojimi tipičnimi barvami. GOSPA TIPTON Nedavno je v 74. letu starosti umrl znani jazz glasbenik Billy Tipton. Šele po njegovi smrti se je izvedelo, da jt bil Tipton ženska. Ker je bila Tiptonova zakonito poročena z žensko, s katero sta posvojili tri otroke, je bila novica o njenem biološkem spolu prvovrstno presenečenje. Vdova ne daje nobenih izjav o privatnem življenju pokojnega moža oziroma žene, mnogi pa menijo, da se je Tiptonova kot moški lažje uveljavila v jazzu. T FARMA UMETNIC GOSPA WEAVER Ameriška igralka Sigourney Weaver se je odločila, da bo za vsak avto gram B/ojim oboževalcem zaračunala 10 dolarjev. Denar, ki ga bo zbrala, bo namenila za raziskave o aidsu. Idejo je dobila od neke druge igralke, kije na ta način zbrala 20.000 dolarjev za UN1CEF. ▼ V mestu Poughkeepie (New York) je pred enajstimi ieti nastala Farma skupnosti ženskih umetnic. Posebnost farme je njena ekonomska neodvisnost, h kateri so pripomogli nasadi, ki jih same obdelujejo. Na svojem posestvu imajo urejene prostore, ki omogočajo ustvarjanje na vseh področjih umetnosti. Dan je razdeljen tako, da je dovolj časa za ustvarjanje, skupno druženje in obdelovanje nasadov. Proti koncu poletja pa zberejo ves nastali material (pesmi, proze, ^^^ i ' - kratko predstavite Revolve* MAREC 1991 BRUCE OF LOS ANGELES je ameriški fotograf zlatega obdobja športne fotografije petdesetih in šestdesetih let. Akti mladih atletov so bili simbol zdrave in vase zaverovane Amerike. Nedavno je izšla retrospektivna monografija njegovih fotografij, polna lepih modelov, ki zamišljeno zrejo v neko oddaljeno točko in razkazujejo svoja popolna telesa. Delo Bruceaof Los Angeles odlikuje predvsem izreden občutek za kontrast in reljef, odlična osvetljava in čista kompozicija ▼ je že umrlo. . Osem bolnikov jc Kol infekcijo- navedb homoseksualne stike: Čiste potolažhvi podatki, Si mislijo nekateri... DRUGSTORE COWBOY in Gus Van San! sta me nekolikanj razočarala, pričakoval sem preveč. Matt Dillon me seveda rf. razočaral, vode I sem kaj lahko pričakujem, V vseh ozirih popo na pa sta oila brata Kray, saj gre konino za angleški film. Eden od bratov dvojčkov, Ronnie, je homoseksualec, v njegovi vlogi pa eden dvojčkov Kemp, Gary, PLOČNIK nam se vodno ostane. Naše; z usodo odmerjeno mosto v družbi je to. Ni čudno torej, da se |e to ime kot alternativa ponujalo .za poimenovanje naše revijo. Pfočmk pa je bila tudi najboljša gay predstava, kdaj kol i odigrana na ljubljanskih gledaliških odrih. Bila je to seveda; gostujoča predstava amsterdamsKega Studia Hindenk. BERTOLUCCIJEV do raz.ag zak; žiserja rad* ko i preprosta. Med || rabniKom" so s..... tniškeua dela pogled, ostane ring sfcyje nje ga je posnel romanu Paula ksualec. rijeg torej gre za filn biseksualnega zaporedju pos spomina na Dvajseto I stol Parizu in Luna. Amarcord zadnji zamaknji PO na prvi Shelte-delo. ki ifskem mose-tezbijka. mega, pa je v ■žitev kot so ' po Lune kot železniški ...........m ifo ■ MAREC "931 GRAND FURY: ZA UMETNOST PROTI AIDSU Skupina ameriških umetnikov Grand Fury je nastala leta 1988. Umetniško in politično akcijo v boju proti aidsn so združili pod sloganom For Art Against AIDS. Eno izmed njihovih najboljših del imitira Benettonovo reklamo. Pod fotografijo Lreh parov - hetero seksualnega, lezbičnega in gay - ki so pripravljeni na poljub, so uapisali: "Ne ubija poljubljanje, temveč ubijata pohlep in brezbrižnost" Njihov prvi večji uspeh je razstava v Museum of Contemporary Arts. Razstavili so fotografije znanih osebnosti, opremljene z ujihovimi mnenji o aidsu. Drugi večji uspeh - in škandal obenem - pa so Grand Fury doživeli na lanskem beneškem bienalu v Italiji. Mednarodna komisija je izbrala dve njihovi deli, katoliško usmerjeni direktor bienal a Giovanni Carandente pa je zahteval uradno prepoved razstavljanja del skupine Grand Fury. Na presenečenje vseh mu sodišče ni ugodilo. In kakšna je bila vsebina spornih del, kije komisijo beneškega bi enala razdelila na dva nasprotna tabora? Na prvem platnu okoli papeževe podobe beremo sledeči tekst: "Katoliška cerkev je dolgo učila moške in ženske prezirati svoja telesa in se bati spolnosti. Medicina je talka katoliške morale, ki ovira informacije o zaščiti pred okužbo s HIV virusom. Cerkev hoče kaznovati vse, ki ne delijo dom in swef njenega prepričanja. Nemoralno je prak-. ticirati slabo medicino. Prezervativi in čiste igle rešujejo življenja tako prepričljivo, kot se zemlja vrti okoli sonca. AIDS povzroča virus in virus ne pozna morale?1 Ta izjava je reakcija na govor new-yorskega katoliškega kardinala O'Con-norja na prvi konferenci o aidsu leta 1989 v Vatikann. Pod papeževo fotografijo so Grand Fury navedli tudi O'Con-norjev citat: "Resnica ni v prezervativih ali Čistih injekcijah. To so laži. Dobra morala je najboljše zdravilo." Na drugem spornem deluje fotografija moškega spolnega uda v erekciji, nad nje pa velik napis: "Spolnost dviga svoje nezaščiteno glavo." Na levi strani fotografije piše: "AIDS mori tudi ženske", ua desn" pa: "Moški, uporabljajte kondom, ali pa izginite." Slednji napis vsebuje tudi majhno besedno igro: beat it (izginite) v žargonu pomeni tudi "masturbiratr. Kaj meni o vseh peripetijah arhitekt Lindell, član skupine Grand Fury? "Grand Fury ne želi ne provokacij ne škandalov. Želimo le odkrito govoriti o problemu aidsa z našega aspekta. Morda je škandal le v tem, da sije nekdo v Italiji drznil izraziti nekonformno mnenje." Ali z drugimi besedami, kakor bi Ca andente povedal Lindellu: "Če ste homoseksualec, je stvar relativnega pomena: Bog bo usmiljen do vas. Toda, če boste kritizirali, papeža, vam Bog ne bo nikdar odpustil." Se naslov: Grand Fury, c/o Madeline Speer Assoc., 251 Fifth Ave., New York, NY 10016, USA T FILMSKI SKLAD JACK BABUSCIO Angleška gay revija Gay Times\e v spomin na gay filmskega kritika Jacka Ba-buscio, ki je januarja 1990 umrl za aidsom, ustanovila sklad za podelitev nagrade za najboljši film z gay ali lezbično tematiko. Imenuje se Jack Babuscio Award, prvo nagrado pa so soglasno podelili tridesetletnemu Jeffu Colu za njegovo sodelovanje pri videč produkciji z gay in lezbično tematiko od leta 1982 naprej in za film The Truth Game (Resnična igra) iz leta 1990. Film The Truth Game govori o odnosu in napetostjo med gay očetom, ki skriva svojo homoseksualnost, in njegovim gay sinom. To je film o homoseksualnosti in identiteti. Prikazali so ga na mednarodnih filmskih festivalih v Edinbourghu, Leedsu, Chicagu in New Yorku. ▼ Ifefflfef MAREC 1991 NAJBOLJŠI AMERIŠKI FILM LETOS! Peter Travers Rolling Stone ČUDOVITA SCENARIJ IN REŽIJA. PREPRIČLJIVA IN PRVORAZREDNA IGRA! Guy Flately, Cosmopolitan IZJEMEN FILM, Z LEPIM SCENARIJEM TER OBČUTENO IGRO! Variety DOLGOLETNO PRIJATELJSTVO LONGTIME COMPANION THE SAMUEL GOLDWYN COMPANY,m AMERICAN PLAYHOUSE THEATRICAL FILMS predstavljata film LONGTIME COMPANION V glavnih vlogah STEPHEN CAFFREY, PATRICK CASSIDY, BRIAN COUSINS, BRUCE DAVISON, JOHN DOSSETT, MARK LAMOS, DERMOT MULRONEY, MARY-LOUISE PARKER, MICHAEL SCHOEFFLING, CAMPBELL SCOTT Direktor fotografije TONY JANELLI Montaža KATHERINE WENNING izvršn, prodat LINDSAY LAW Producent STAN WLODKOWSK! Scenari, CRAIG LUCAS Režija NORMAN RENÉ i M 11 i VN\i i i is[ n vn ( i vi i •k ; -r intervju, baleti MIHA BALOH Svoboda, ki jo nosim v sebi • Kako ste pravzaprav začeli? Na Jesenicah...z glavno vlogo, igral sem Tugomerja, Levstikovega oziroma Kreftovega, kjer sem nekaj pokazal. Zato so mi rekli, naj grem na šolo. Nasprotno, zelo malo sem hodil na Akademijo, kar je bila v bistvu moja sreča. Tam so me stalno učili, kako moram igrati. Edini, ki mi je dal nekaj, kot odraščajočemu človeku, je bila gospa Vida Juvanova, v njenem razredu sem tudi bil. To je bil prekrasen razred, v njem so bili Še Boris Kralj, Jurij Sovček, Lojze Rozman...To so bili res marke. Kasneje je vsak postal svoja osebnost vsak je nekaj naredil v svojem življenju. In pa Kumba - rektor, ki sem ga na začetku zamenjal za študenta. • In gospod Vidmar? Z njim, Miroslavom Krležo in beograjskim pesnikom Markom Rističem smo bili večkrat skupaj na Bistrici. Razgovori z njimi so bili za odraščajočega človeka zelo pomembni. Ampak takrat sem relativno že bil toliko formiran,da sem imel svoj prav. Zato sem moral vsa svoja nasprotovanja argumentirati z zelo ostrimi dokazi. • Torej svoje prave družbe niste našli na Akademiji? Ne bi mogel tako reči. Kar se tiče Akademije same, smo bili četvorica -Primož Kozak, Taras Kermauner in Dominik Smole - ki je bila zelo zanimiva vsa štiri leta. • Kako pa ste prišli v krog Josipa Vidmarja? Preko Jožeta Javorška, njegovega tajnika in najinega skupnega prijatelja. • Jože Javoršek je bil od vas starejši osem let. Lahko bi rekli, da je imel posebna nagnjenja in da je to zelo prikrival. Vi tega niste vedeli ali pa o tem niste nikoli govorili? Midva o tem nisva nikoli govorila, on me je spoznal z različnimi ljudmi, nikoli pa ni ne javno ne intimno izkazoval kakšnega nagnjenja do mene. Nasprotno, bih smo ljudje, ki smo se bolj ko ne MAREC 1991 BmH pogovarjali v delovnem razmerju, kar nas je tudi vezalo. Ne vem, morda je pa njega vezalo kaj drugega... Prišel sem iz Trsta in bil sem človek, ki gaje vse zanimalo. Bil sem samotni jezdec, nihče me ni učil, Jože pa je bil worldman, ki je prišel iz Pariza, bil v partizanih, zaprt zaradi tisoč izmišljenih razlogov... Zdel se mi je zanimiv, verjetno pa tudi jaz njemu, zaradi svobode, ki jo nosim v sebi. • Je bilo to vaše druženje, vsaj ko ste začeli z Odrom 57 (po opisih Javorška),erotično? Vsaj ta zanos? Glede mene in mojih čustev - on mi tega ni nikoli rekel. Zanos pa je bil predvsem ljubezen do gledališča. Slo je za prebujanje mladine iz teme socialističnega realizma. ... Potem sem prišel v Trst za igralca. • Je bilo to povezano s Štefanijo Droic? Prav gotovo. Najprej sem hotel spremeniti mariborski ambient. Drolčeva jf bila tam prva igralka. • V vaših spominih jo izpostavljate predvsem kot prijateljico in tudi zakon ni nič drugega kot prijateljstvo. Tudi prijatelj je več kot oče. • Razmišljanje o zakonu z gospo Drolčevo ste zaključili z besedami:" Sreča je imeti človeka, ki mu verjameš. Najraje bi bil poročen s kakšnim režiserjem ženskega spola". Po drugi strani ste gotovo videli v Drolčevi nekaj drugega, namreč ta režiser naj bi predstavljal tistega človeka (Javorška), s katerim bi lahko našli skupeu jezik o gledališču, umetnosti... Saj sem ga, zato pa sva tudi bila 30 let prijatelja. • Je bila na tem tudi podlaga zakona z gospo Drolčevo? Ne, vanjo sem se zaljubil. In ko je mlad človek v nekoga zaljubljen, ga mora imeti pri sebi m naredi celo to neumnost, da se poroči... (govori o Vladu Habuneku) To je velik režiser, ki je prišel na gostovanje iz Zagreba. Režiral je v Covent Gardnu, javno se distanciral od vprašanja, kaj je on v svojih čustvenih razmerjih. Prišel je na gostovanje v Trst, ko je bilo vsej Hrvatski jasno, kakšna čustva goji. Ne vem, eden ima rad vince, drugi pa slivov-ko. Če sta že hotela govoriti o Capu - o njem so tudi govorili, daje nekaj groznega. Ampak bil je velik gospod, pri njem sem enkrat statiral. Vedelo se je tudi, da ima rad ml ade fante. Ampak kot karakter, umetnik, režiser, človek, kije pri nas kot filmski človek še vedno zapostavljen, ker ga bo zgodovina prej ah slej vrgla ven. Mogoče mi je lažje govoriti o teh stvareh, ker te ljudi občudujem, ker se j i videlo, da je nekdo razpoložen do svojega spola, ampak to me ni nič brigalo, jaz sem bil neštetokrat pri njem, kot siro-makovo jagnje, ampak te stvari me niso zanimale in o njih tudi nimam pravice govoriti kot ne o kakršnemkoli drugem človeku, vsak naj sam govori. Pravim le, da so ti ljudje zame, naj bodo kjerkoli pač, ljudje, s katerimi sera. bil, ker mi jt, bilo lepo sedet z njimi, v njihovi družbi.Sem neobremenjen, drugače ne bi bil tako preprost. • Kako to, da je Čap nehal delati? Vam je kaj znanega o tem? Ne, nič mi ni znano. Verjetno so ga malo zdelala leta, sam sem ga celo vabil režirat v Trst...Verjetno ga je vzela bolezen. • Mislim, daje bil razočaran nad tem, ker je bil postavljen v out v slovenski filmski industriji. S tem, ko je posnel svoj zadnji film v Sloveniji - komedijo Naš avto, komedije pa so bile takrat že tako smatrane kot manjvredno blago... Ne, predvsem jih pri nas nihče ni znal delati. • Ja, razen Capa. Seveda. 11 interviiip baloh « No, in šara Matjaž Klopčič je izjavil, kako se je pri njem učil in bil kot deseti asistent scenografije pri Vesni, in ne samo on, ampak vsi slovenski filmski delavci so se učili pri Čapu. Vaju bolj zanima - on je bil, kar se tega tiče, velik človek. Nikoli se ne boji izpovedati svojih čustev. Samo majhni ljudje so tisti, ki skrivajo. Naj človek reče, to sem jaz, to je tako, kaj pa želite? • Milostno so mu dovolili, da posname dokumentarec o Piranu. To je tisti prav njegov zadnji film. To je njegovo zadnje delo po ogromnih letih molka, ko bi rad delal. Veš, kako je. Najprej ga je malo bolezen, potem ga je razjedla slovenska zavist, nato pa Se tista njegova žgan a. Poleg tega je bil osamljen človek in dokler imaš ti delo in si mlajši, je vse v redu. ® 1 ekaj bi še mogli reči o Jauezu Čuku, njegovem igralcu. To je bil moj intimni prijatelj. ® Tudi Javorškov prijatelj? Onadva pa še bolj. • Je pa samo s pomočjo Capa Čuk ustvaril svojo kariero? Janez je bil peifekten človek. • ...in eden največjih komediogra-fov... Bili ste njegov intimni prijatelj, končal je žalostno. A veste, kaj sem naredil, ko sem izvedel. Takrat je bila slučajno z mano tudi moja gospa Drolčeva. Prišel sem iz Trsta, k teti, ki mi je povedala, kaj je naredil Janez Čuk. Iskal sem ga doma, nikjer ga ni bilo, potem pa so mi povedal i. daje na Žalah. Midva z Drolčevo sva bila čisto sama in ko sem ga videl, se m e ta hudič celo režal - mrtev. Skočil sem na krsto, ga prijel za ovratnik, dvignil in budil. Bil sem popolnoma trezen. Nisem mogel verjeti, da ga ni več. • Niste nikoli prej zaslutili, da se to... Nikoli. ® A po vašem, ste lahko zaznali vzrok, zakaj se je ubil? Ne, ne vem. Tudi za Svita ne vem, pa za Boruta... V enem letu sem izgubil štiri najboljše prijatelje na ta način - s samomori. • Dozdeva se ini, da je tudi Čuk imel homoseksualna uagujenja? Ne vem. Kot intimni prijatelj m :ega ni pokazal. Prej nasprotno. Vsi ti ljudje, o katerih sem govoril, z njihove strani kot mlad lep fant nisem Čutil niti ene grobosti, nasilnosti. • Ne mislim tega, da bi .vas kdo ogrožal. Intimnega prijatelja bi naj človek poznal takorekoč do obisti. To so tako velik' ljudje, da se znajo znžrščerr.ii odpovedali. Ali pa je v nj: . "2 tako močna ljubezen, da o ohranijo izključno zase, ker je prepovedana. • Ne, mislim, da to res ni dovolj, da bi se to tako močno skrivalo... Razumeti moraš, da mi počasi prihajamo iz noči v dan. Mislim, v celem svetu je tako, in slučajno ste naleteli na človeka, ki v teh stvareh nima dlake na jeziku. • Predstavljal sem si sam pri sebi -navzven je pač bilo treba skrivati. Saj še danes, saj to je svinjarija. • Ampak prijateljem, to pa težko verjamem, da nekaj prikrivaš, ker ni potrebe. Mi smo bili taki prijatelji, da sem jim jaz lahko vse povedal, pa so me bolj razu neli kot pa ne vem kdo drug. Skoraj bi lahko rekel, da je to bila v mojem življenju sreča, da sem toliko teh različnih ljudi srečal. Samo po mojem so oni imeli več od teh srečanj kot pa jaz. Ker ljubiti je lepše kot pa bi ljubljen. • Že, ampak stremimo za tem, da bi bili ljubljeni, a ue? Bistvo je pa menda ravno obratno. • Končali smo v Trstu, pri odru 57, je bila potem Drama? Drama mi ni bila posebno interesanlna oziroma o njej ne morem nič govoriti, ker sem bil svobodnjak, ne pa Boris Kralj, ki je tam petintrideset let. Jaz sem šel v svet, to je druga stvar. Njega sem vzel za zgled, ker je moj prijatelj, izjemen igralec, dobro izgleda, ima svojo reputacijo in so hoteli kar naprej delati med nama nek antagonizem. Ne, jaz sem Šel pa v svet, moje življenje je čisto drugačno, še Evropa mi je premajhna. To ie čisto drugačen c ipazon • Kaj pa ostali iz gledališkega življenja. So jih tudi tako obravnavali? Rajši bi govoril s filmskega ste šča. Saj tam je še več tega. Povem vam lahko le, da sem bil vedno predmet zanimanja za ljudi, ampak rjuhe meni niso nič povedale. Meni je povedala njihova strokovnost, njihova moč, znanje. Jaz sem drugačnega kova, sem pa to videl, čutil, vedel, za kaj gre. In kljub temu, da nismo bili skupaj, nismo imeli nobenih klubov, čeprav so me oni v te klube takorekoč vodili. e V kakšne klube? To je bilo v Parizu, v šestdesetih, sedemdesetih letih. Mislil sem, da bosta šla v globja razmišljanja in zadeve, ne samo... e Je bil konkretno kakšen škandal? Lahko kaj poveste, ne da bi vam bilo treba koga kaj vprašati? Seveda so bili - celo sam sem bil vpleten, ampak mene ni to nič tangiralo. Miha Baloh je bil od homoseksualca do kriminalca. Tako so me okarakterizirali v tistem času, ko sem se družil z različnimi ljudmi doma m po svetu. • Poklicni kolegi? Male barabice. • Čisto osebno - bili ste dosti v tujini, vozili so vas vaši prijatelji v moške bare (to so bili samostojni klubi-op.Baloh), kako se vam je to sploh zdelo? Perfektno. m Se vam to nikoli ni zdelo čudno? Ne, nasprotno. To je bilo na nivoju, lepše kot pa vsak, kako bi rekel, pariške kun. cane. • Kaj pa če vas je kdo malo pretirano osvajal? Sem takoj to vedel in čutil ter mu dal vedeti, da tu ni kruha. Ampak na visokem nivoju, seveda. Če bi jaz bil to, recimo, bi se polulal na vse skupaj, kaj družba misli o men_ Živel bi kot Oscar Wilde. Ne bi se m i. bn 'o treba pogovarjat tukaj šest ur, ali pa na policiji, ali pa doma. Doma bi nel svojega človeka, in bi to bil. Če bi bil to. Ker me ne bi nič brigalo, kaj si drugi mislijo. Bil bi drugi Oscar Wilde. » Kaj pa mislite o tem, kar je zadnje čase spet aktualno: Slovenija, zelo majhna, poudarja se spet družina, vse je v redu, ljubezen med moškimi, ampak tu ni nič otrok? Kar se pa tega tiče, sem raje med vami, dokler ne ukinejo celibata in imam še zmeraj rajši Sokrata, Shakespearja, Čajkovskega, Habunekakotpa celibat, ki govori o tem, da se ljudje ne smejo razmnoževati med seboj - torej se ne smejo ženiti, obenem pa so vodniki človeštva. Dokler se celibat ne ukine... Celibat, to je še huje! Ker vi ste pošteni ljudje, vi ste ljudje, ki imate normalno nagnjenje, oni pa se morajo proti temu boriti. To je osnova tega vprašanja. Zato mene ne morejo zajebavati eni krščanski socialisti. Ali pa en papež, ali pa demokrati, saj je vseeno. Dokler on teh stvari ne prizna. Ker je on slabši. Pri vas je doma ljubezen, pri njih je pa doma odrekanje. V tem je bistvena razlika. • To je v neki meri nekdo pritaknil slovenskemu narodu, da je treba potrpeti, se odrekati... Ne, slovenski narod je bil v celi Evropi najbolj ubog narod, ki ni imel ne za jest ne za pit. Ampak Cerkev je nila tako velika in močna, da mu je dala tisto veselje, da bo šele v onostranstvu dobil tisto pravo življenje in moč. In zato imamo na vsakem griču eno cerkev, česar ne najdeš v celem svetu. Zakaj - ker je ta človek dal zadnjo kapljo krvi, da bo vsaj na drugem svetu srečen f Revoter MAREC 1991 info sovjetske nadloge protest na kongresu Takole se ; začel kongres angleške konservativne stranke v letovišču Bournemouth, Delegate, ki so na dnevni red postavili tudi deviantne manjšine, ki spodkopavajo zdrav družinski duh, so strašili člani skupine aktivistov Gay Spirit Rising. T i MAREC 155' **goh« - - -homoseksualizem Homoseksualizem v Sloveniji rte predstavlja posebnega problema, V bivši;: Jugoslaviji homoseksualcev m glavnem niso kazensko preganjali, dasi so jih imeli evidentirane. Homo-seksualizem se je pojavljal dosledno v vseh samostanih, pa tudi med posvetno duhovščino {skoraj redoma med iakozvanimi duhovniki za izseljence), v krogih gledaliških igralcev in dovolj pogosti) tudi v premoženjskih trgovskih krogih. Dasi je imela takratna policija dovolj ločno evidenco nad homoseksualci, jiln-redoma ni preganjala samo zaradi homoseksualnih dejanj. Le kadar je šlo za odnose med homoseksualci in mladoletniki ali so bila v zvezi s homoseksuaiiz-mom še druga kazniva dejanja (predvsem tatvine in izsiljevanja), so deja rija prijavili sodišču {izjava.referenta, ki je na ljubljanski .policiji, obravnaval tudi tovrstna kazniva dejanja), ! Po podatkih našo kriminalne stati stike je v razdobju po osvoboditvi stanje v zvez s homoseksualnimi pojavi naslednje: od leta 1945 do konca leta 1951 smo imeli v Sloveniji izkazanih . 332 spolnih kaznivih dejanj (letno povprečno 46) in v vsem tem obdobju od tega le 18, tj. 5.4% homeseksual nih dejani. V zadnjih štirih letih (1952-1955) je tovrstna kriminaliteta narasla. V vsem obdobju smo registrirali 690 kaznivih dejanj zoper osebno dostojanstvo in moralo {letno povprečno 172), v zadnjih dveh letih pa smo obravnavali 30 p rime rov takih spoinihkažnivih dejanj, on katerih so storilci pokazali; spolno nagnjenje do oseb istega spola. Natančnejša analiza v zadnjih dveh letih obravnavanih 30 primerov homoseksual iz ma kaže n asiednjo podrobnosti: V obravnavanih 30 primerih je šlo v večini primerov (19) za spolna izživ ljanja med odraslimi moškimi osebami, v 8 primerih za spolno izživljanje polnoletnih moških z mladoletniki, v 3 primerih pa za spolno izživljanje z : otroki - dečki, starimi ! 1 oziroma 12 let. . Med dejanji, ko jo šlo za spolna izživljanja med odraslim, moškimi, je največ takih, ko so storilci s homoseksualnimi nagnjenji izrabili svojo žrtev •v gostilni ali na kakšni zabavi ter jO opijanili in |o nato z raznimi obljubami pripravili do proti naravnega neči-stovanja. Zlasti v lakih primerih daje homoseksualec svojemu partnerju poleg pijače tudi plačilo v denarju (po par sto dinarjev), predvsem zato,, da ne bi o tem z nikomer govoril. Moški s homoseksualnimi nagnjenji pogostr izrabljajo tudi skupno prooivanje v istem prostoru ter sčasoma pripravijo svoje sostanovalce k tovrstnemu spolnemu izživljanju. Tajništva za notranje zadeve pa so obravnavala tudi nekatere sicer redkejše primere, ko je šlo za povsem dogovorno spolno izživljanje med dvema partnerjema s homoseksualnimi nagnjenji. V primerih, kjer je slo za spolno izživljanje polnoletnih moških z rrila- Nadaljevanje na Strani 14 13 Alexander Ltikeshev, gay aktivist iz Moskve in urednik neodvisnega demokratičnega časopisa New Life, je bil brutalno umorjen konec lanskega leta. Sovjetski gay aktivisti se bojijo organiziranega pregan janja homoseksualcev, saj obstaja upravičena domneva, daje v umor vmešana obveščevalna služba KGB. Le nekaj dni po Lukeshevj smrti je policija zaslišala vseh enajst ustanoviteljev moskovske lezbične in gay organizacije. Med zaslišanimi je bil tudi Roman Kaliniu, urednik prvega sovjetskega gay časopisa Tema. Kalinin seje moral izseliti iz podnajemniškega stanovanja, ker je lastnik izvedel za njegove aktivnosti v gay skupini. Na podobne težave je naletela tudi skupina za pravice homoseksualcev Tchaikovsky Foundation v Leningradu. Mestna vlada je zavrnila njihovo prošnjo za uradno priznanje, voditeljici skupine Olgi Zhuk pa so grozili agenti KGB. Posebna ironija je v tem, da je bila Zhukova obtožena kriminalnih dejanj po zakonskem členu, ki sicer prepoveduje analne spolne odnose med moškimi. Tako kot v mnogih drugih državah, ludi v Sovjetski zvezi namreč, ni zakona, ki bi kri minaliziral lezbištvo. «. ,? mam*, ar s,¡agp'-w Ukinitev omenjenega * ig ¿A 4F" člena, ki predvideva kazen ' " Jf^^'jf do pet let prisilnega dela za y homoseksualce, je bil . r,;-,:;■.-„ .,;,,.:,.,4 _ ¡i,,,-:,;; v glavni cilj sovjetskih gay aktivistov. 1LGA in druge lezbične in gay organizacije po svetu ostro protestirajo proti takemu ravnanju sovjetske vlade. Očitno je, da demokratizacija v Sovjetski zvezi ni namenjena vsem. Kalinin je še povedal, da Gorbačov želi okrepiti svoj " položaj s pomočjo vojske in policije Potem, ko je bil sprva legaliziran časopis Tema prepovedan, so gay aktivisti ustanovili nov časopis: Risk. T «¡H0RAÑCE info "|Sl.ada}jevanje s strani 13 fioietniki. je največ primerov takih, ko i storilci zv abljajo mladeniče r.a svoja. stanovanja, jih tam pogoste in jim •dajejo alkoholne pijače, nato pa jr p- pravijo do protinaravnega neči i stovanja.Tudi dajanje manjšin nagrad v denarju ni izjema. V zadnjih dveh letii pa je osamljen primer, ko je kmet Ž.X. ¡z okraja Ptuj zaposlil za poljska do a na svojem posestvu dva po 15 let sta a hiapčiča, ki ju je prisilil, da sta spala pri njem in ju je spolno zlorabljal. Oba zaporedoma sta službo zapustila in ga prijavila;---: Med primeri, ko so se odrasli storilci spolno izživljali z otroki - dečki je pač najbolj drastičen primer C.Y.. neza-poslerega zidarskega pomočnika iz Celja, ki je celih 8 mesecev spolno izrabljal 11-letnega nezakonskega sina svoje žene, tako, da mu jo mora! otrok opravljati v usta malo potrebo in daje lizal otro ku spolni ud, s če mer se je spolno zadovoljeval, 'oudariti pa moramo, da v takih in podobnih primerih, dasi gre za protinaravno noči-slovanje med osebami moškega spola, ne gre več za ljudi s homoseksualnimi nagnjenji, ampak za izrazite psihopate, ki imajo abnormalno nag rijenost do otrok (pedoftlija). . V zvezi s kaznivimi dejanji, ki so jih zagrešilo osebo ■ s homoseksualnimi nagnjenji, so naši organi obravnavali 36 storilcev. Značiino jo, da je med njimi 12 samskih. 7 poročenih; brez otrok, 12 poročenih z otroki in 2 Vdovca.:? otroki. 7a dva storilca nismo mogli ugotoviti stanu. Zanimiva je tudi poklicna struktura storilcev teh kaznivih dejanj. Med storilci smo obravnavali 14 delavcev, 7 uslužbencev (med njimi 4 učitelje). 4 kmete. 4 obrtni: :e; 2 natakarja, 3 upokojence in 1 osebo brez pravega poklica (prodajalec • epihov). Po šolski izobrazbi ima 22 storilcev le osnovno šolsko izobrazbo, 8 nepopolno šolsko izobrazbo. 4 pa učiteljišče. Za 2 storilca jo šolska, izobrazba neugotovijena. Po starostni strukturi je največ storilcev (66.6%) starih nad 40 let (14 storilcev v starosti 40-50 let, 5 storil cev med 50 in 69 let, 5 storilcev nad 60 loti. Obravnavanih je bilo dalje 6 sto-¡¡cev v starosti 20-30 let in 5 Storilcev v starosti 30-40 let. Le 1 me 1 storilci je bi mladoletnik. Med stuiilui je bilo 22 še nekaznovanih oziroma neobsojenih oseb, 12 storilce1 r pa je, biio ¿o pred kaznovanih, med njimi 2 zaradi homoseksualnih: dejanj, 2 zaradi političnih deiikiov. ostali zaradi drugih kaznivih, dejanj ^ (tatvine, vlomi). Največ tozadevnih doiiktov so obravnavali organi kriminalistične službe v zadnjih dveh letih v Ljubljani: (11). v Celju (6) in v Mariboru (5). V Trbovljah so naši organi ovadili zaradi ho^oseksualizma 3 osebe, v Gorici 2 osebi, v Murski Soboti in Kopru pa p 1 osebo. h kratkemu orisu v zadnjih dveh-ooravnavanih kazenskih prime-. : d pominjamo; velika britanija: težki casi... Po besedah Simona Waterneya, enega od ustanov-^eljev angleške gay aktivistične skupine OUTRAGE, čakajo gay skupnost v Veliki Britaniji .težki časi. Skupina OUTRAGE je bila ustanovljena maja 1990 z dvema osnovnima ciljema: boj proti antigay nasilju in proti represiji policije nad homoseksualci. Od takrat se je položaj gayev na Otoku Se poslabšal in razlogov za aktivizem je dovolj. Nov 5ok so britanski gayi doživeli, ko je vlada premiera Johna Majora objavila predlog sprememb zakonodaje - po Klavzuli 28 naj bi Velika Britanija dobila še Klavzulo 25 in paragraf ]6. Klavzula 25 predvideva zaporno kazen do 5 let za tri vrste spolnih "deliktov": za vsak poskus iskanja spolnega partnerja naj vnih mestih (po domače "štrikanje"), za navajanje in spodbujanje odraslih oseb k homoseksualnim spolnim odnosom in za izvajanje spolnega akta povsod, razen v popolni p vatnost lastnega doma. Zanimivo je, da se vse tri določbe nanašajo le na moško homoseksualnost. Za člane skupine OUTRAGE in tudi za mnoge druge bi Klavzula 25 pomenila grobo poseganje v privatno življenje posameznika in dala policiji še več'0 pooblastila pri represiji nad homoseksualci. Odločili so se za organizirano akc j, k naj b preprečila sprejetje omenjene klavzule. 14. februar - dan Svetega Valentina, dan zaljubljencev - so razglasili za "dan boja proti Klavzuli 25" in pripravili protestne manifestacije, ob podpori velikega dela angleške javnosti. Paragraf 16 pa predvideva prepoved posvojitve otrok za vse homoseksualne pare. Je rezultat večletne kampanje konzervativcev in anglikanske cerkve. Do seda so namreč nekatere pristojne službe dajale otroke v posvCj k v homoseksualnim parom, če so bile mnenja, daje par sposoben primerno skrbeti za otroka. Za dodatno presenečenje je poskrbel sodnik James Rant, ki je 16 homoseksualcev obsodil na zaporne kazni (do 4 let!) zaradi sadomazohističnih spolnih odnosov (ob privolit1 obeh partnerjev). Po fM mnenju sodnika gre za nač>e obnašanja, ki ne sodijo v "civilnodružbo". Gay aktivisti pa so zaskrbljeni, saj omenjer: proces dokazuje, da je "roka pravice" v Veliki Britaniji zelo dolga in da išče zločine tudi tain, kjer ni žrtev. Po vsem tem je v'^et da odhod "železne lady" še ni razlog za olajšanje in da skuša novi premier John Major dokazati, da je "bolj thateher-ianski od same Thatcberje-ve". ▼ avstrijska morala Avstrijska homoseksualna iniciativa Hosi z Dunaja seje pritožila evropskemi sodišču za zaščito človekovih prai c zaradi kršenja pravic pri komemoraciji ob odkritju spomeiuKa žrtvam nacizma, kjer je skupina žensk in moških molče nosila transparent z napisom: Tisoči homoseksualnih žrtev koncentracijskih taborišč čakajo na rehabilitacijo. Policija jim je transparent nasilno odvzela. Pritožbe pri oblasteh so bile neuspešne, čeprav so se sklicevali na kršitev pravice do svobodnega izražanja mnenja. Avstrijsko ustavno sodišče meni, da s tem pravica do svobodnega izražarja mnenja ni bila prekršena, ker je nošenje transparenta poskus motenja komemora-cij r. Z drug'" besedami: če se gay: in lezbijke pri komemoraciji odkrito spomi-nj jo žrtev iz svojih vrst. potem motijo spomin na ostale žrtve. ▼ poroke Zaljubljenci, ki bi radi svojo ljubezen potrdili še s pravo poroko, bodo morali še malo počakati. Danski pnmer očitno ni prepričal nezaupljivih politikov po drugih državah. Na Švedskem so se socialdemokrati odločili, da ne bodo podprli predloga o gay poroki, Gay skupnost na Norveškem veliko pričakuje od novo izvoljene laburistične vlade. Na Nizozemskem so na pobudo gay revije DE GAY KRANT izvedli anketo, v kateri je 80% predstavnikov lokalnih oblasti izj .vilo, da so p pravljei . podpreti predlog zakona o izenačei u gay in običajne poroke. Za veliko presenečenje pa so poskrbeli na Češkem, kjer imajo očitno zelo aktivno gay skupnost. Najprej jim je uspelo znižati "age of consent" na 15 let, nato so dosegli legalizacijo moške prostitucije, zdaj pa so, opogumljeni z uspehi, p 'pravili predlog o uradnem pr inanju sav zveze. ▼ Rfivotvei MARFP, 1QQ1 info iz naših krajev Lani so ■ Beogradu ustanovili Arka-dijc organizacijo, ki se podobno kot Roza klub bori proti zakonski, moralni, družbeni in vsakršni diskriminaciji na niTHtv. spolne usmerjenosti. Njihov najpomembnejši cilj je ukinjanje 3. odstavka 110. člena kazenskega zakonika Srbije, ki inkriminira prostovoljne homoseksualne odnose med moškimi. Aktivisti Ar-kcidije se bodo ravno tako angažirali v boju proti Širjenju epidemije aidsa ti pomoči obolelim, kar predstavlja še posebej pereč problem, saj se v Srbiji nihče ne ukvarja s tem. Doslej je zahteve Arkadije podprla le Zelena stranka. Mladinski radio "R-92" pa vsak. petek predvaja oddajo "DEE GAY" za homoseksualno populacijo (od 18.30 do 19.00, tel. 011.347.677). Poleg Arkadije se obeta nova gay organizacija v Zagrebu z imenom U.K.UA. (P.O.Box 5063, 41040 Zagreb), slišali pa smo tudi o poskusu ustanavljanja gay revije v Splitu. Prav gotovo je najslabša novica o razpadu lezbične skupine Lila inicijati-va v Zagrebu. Razlog je banalen, a zelo resničen: ob političnih spremembah na Hrvaškem so jim bili odvzeti prostori, v katerih so doslej delovale. Pojavila pa se je nova radikalna feministična skupina Kar eta, ki je že izdal a prvi j ugoslo v an s ki feministični časopis z istim naslovom. Kareta objavlja izključno ženske tekste in namenja prostor tudi lezbijkam. Naslov: Kareta, Zagorska 44, 41000 Zagreb. Premaknilo se je tudi v Ljubljani: sekcija Lilit obljublja prvi feministični časopis v Sloveniji. V xiii. regionalna konferenca ilga Nadaljevanje s strani 14 zločinstvenosti spich. pa tudi piimeri homoseksualizma. Pojavi pa zaradi svoje Številnosti ne povzročajo zaskrbljenosti. Prav gotovo pa je teh pojavov dejansko precuj več kakor pokaže naša statistika. Brez dvoma so pojavi homoseksualizma pogosli med duhovščino. Tud med gle dališkimi igralci se še vedno ugotavljajo tak; p¿;avi. Primen homoseksua-lizma so razumljivo pogosti tudi tekom 'zdri-evanja Kazni. Vseh teh pojavov naša statistika ne zajema. Pri homo-seksualiznuj gre pač za take obhku kaznivih dejanj, kijih ni lahko odkriti in jsh je še težje dokazali, in za take "pojave, ki ; in nas: organi na teienu nif ne posvečajo kdovekaj pozomosli. ker zadeve ne smatrajo kot problematične. ■. i. 2.) Verjetno niso orimeri.ki so jih obravnavali nas: organ; v zvez s ho-moseksualizmem. nhi tipični za to vrsto zločinstvenostf pri nas. Vtem : prepričan lunas utrjuje dejstvo da je bila večina obravnavanih s?ori;cev delavcev. da ima med njim; kar 61% le osnovnošolsko izoorazbo n je na drugi strani učiteljišče najvišja šolska izobrazba. M jo imajo, tovrstni storilci kaznivih dejanj. Tudi ugotovitev, da je med obravnavanimi storilci večina poročenih moških in celo z več otroki, nas prepričuje, da so naši organi ovajali predvsem tisie storiee, na katere so slučajno naleteli zaradi njihovih javnejàiîi izpadov, oziroma ki so bili zaradi vinjenosti pri izbiri partnerja oziroma pri samem dejanju manj previdni. Prav zaradi lega naša statistika ne potrjuje sicer splošno prizna-neaa dejstva, da je homoseKsuaiizern bolj zasidran v takih sloj h ljudi, ki se povprečno: smatrajo,, da so na višji Kulturni ravni kot je delavski ir, kmečki 2«e|; : v 3.;. Nastaja vprašanje, ali ie treba . prijave homoseksualizma dosledneje odkrivati -n jih kazensko preganjati. Smatramo, da c:edo *ia pomen tozadevne problematike v Sloveniji to ne bi bilo potrebno. Pojavi homoseksualizma niso riti številni, na drugi strani pa je potrebno mrogo truda za njih; bolj sistematično odkrivanje. S kazenskimi ukrepi verjetr>o tudi r.e bi uspeli zatreti takih pojavov. Dosled no bi b:lo potrebno kazensko prego-njati samo osebe, ki s takimi cejanji kvarijo našo mladino. Tajništva za notranje zadeve pa bi morala imeti osebe s homoseksualnimi nagnjenji v svoji evidenci. V ïe| smeri pa je delo tajništev za notranje zadeve pomanjkljivo. Ko smo prosili TNZ. da nam poročajo o tozadevni problematiki, smo ugotovili, da tajništva nimajo- pregleda nad takim; osebami. V splošnem so navajali kot;; homoseksualce ie osebe, ki so bile. v kazenskem postopku. Le izjemoma : sta poročala . NZ Celje o enem duhovniku,; in enem upokojenem odvetniku. TNZ Ptuj pa o enem direktorju, ki naj bi bifi homoseksualci. ;i se niso biti v postopku. Upoštevati je treba dejstvo, da so pojavi homoseksualiz-ma cesto ozko povezani: ž drugimi Nadaljevanje na strani 16 Na XIII. Konferenci ILGA, ki je zasedala od 27. do 31. decembra v danskem glavnem mestu Kopenhagenu, so poudarili predvsem potrebo po nadaljnjem sodelovanju z institucijami Evropske skupnosti in vlogo ILGA pri zaščiti in obrambi pravic gayev in lezbijk po Evropi. Na konferenco je prišlo 92 delegatov iz sedemnajstih držav. V pozdravnem govoru je Elsa Slange, predstavnica organizatorjev, poudarila predvsem vedno večjo vlogo ILGA v zaščiti pravic kakšnih 30 milijonov gayev in lezbijk, ki živijo v Evropski ,:„ ¡sags»« ■ ■ skupnosti. Dorte Bennedseu, : član danskega parlamenta, pa je opozoril na predlog nordijskih M-liS^-Si i- M■držav pri Svetu Evrope, naj K^mjur ' ; Evropska konvencija o člove- . ' * _ kovih pravicah izrecno prepove : ••" .... :vsako diskriminacijo na podlagi >■■■ ii■}'■■■ :spolne usmerjenosti, .«i ■: j^^BS ' ■ i. Pregled stanja položaja gayev => Mfi'-ylt--: : po Evropi je prinesel tako nepri- " S-fe-l."■: ^i-i^fti.i/'^;-;. jeEna kot prijetna presenečenja. (¿0SW ;V: Najbolj homofobni državi osta- m ¿9; jata Avstrija in Velika Britanija. yif. Hp •; V Avstriji so po več letih znova ■ uporabili 220. in 221. člen zako- ¿■J?: nodaje, ki prepovedujeta vsako H| pozitivno informacijo o homo-■ . .- ■ '. . ; seksualnosti in članstvo v gay or- : ./ I g.i: ' V' I i. Kjfli;..■■'■■■' J ■ ..'] ganizacijah. H Med dobrimi novicami je po-V 1 -■'".■ i 'i' ? l-i/v: i" :,.:1'4 i ::1 trebno omeniti legalizacijo ho- • vJb*% * ' - * *. »R * pS Šlljl moseksualnosti na Irskem, ■ Bpif m^M možno ukinitev 175. člena ■ • i'..*." , { . nemškega kazenskega zakonika -'^'i-.vs^ |;:¡'.Z,V jf:% ,- in uspehe gay skupnosti na ii^i.:--:^:-: .-.-'¿6-P i:,':'^:,:1.' ' Klltl® Češkoslovaškem. ■^■jmMriiCi^'^S-Sf''* Posebno pozornost so name- . - '\liiwi-^'Siif^lS nili diskriminaciji gayev na deB lovnih mestih. V načrtu je izde-■SitKii;"-vV -: ■ i ava posebne študije o tej proble- ' matiki. Za Liso Power, predstavnico ^ ifl Velike Britanije, je bila konfe- ;:rSHH| renca popoln uspeh: "Vse je po-■■'iS-JfflMMmEBHi tekalo zelo dobro. Dosegli smo ■ ■ . . f/ konsenz o bistvenih I vprašanjih, kar je zelo pomembno." ▼ MAREC "i 991 AmM 15 luff© AIDS IN ZAKON ZDA: REFORMA SMEGRACSJSKEGA ZAKONA Zakon iz leta 1952, dopolnjen 1965, je homoseksualcem in lezbijkam prepovedoval imigracijo v ZDA; oktobra lani pa je ameriški kongres izglasoval reformo zakonov o imigraciji. Dolgoletna zavzemanja demokrata Barney Francka (Massachussets) niso bila zastonj. Nova zakonodaja izpušča prepoved za horaw seksualne moške ali ženske, obenem pa nakazuje liberalnejsi odnos tndi kar se tiče imigracije seropozitivnih. Znano je, da so ameriške restrikcije glede potovanj seropozitivnih in obolelih za aidsom povzročile številne proteste in demonstracije Končno so pod pritiski s seznama bolezni, ki onemogočajo vstop na ameriška tla, umaknili okuženost z virusom HIV. Šesto mednarodno konferenco o aidsu so mnogi prav zaraoi tedanjih restrikcij bojkotirali, osmakonferen-ca pa bo prav tako v ZDA, 1992 v Bostonu. Najnovejši premik v ameriški zakonodaji bo tako omogočil normalen poiek konference. (Letošnja konferenca se bo odvijala v Firencah). Takemu razvoju dogodkov so gotovo botrovali pritiski organizacij za človekove pravice ter tudi drugačna politika Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ki je že odpovedala sodelovanje na par mednarodnih kongresih o aidsu v tistih deželah, ki prepovedujejo vstop v državo osebam z aidsom in HlV-poziiivmm. ▼ WASHINGTON POST Ameriški časopis The Washington Post je obljubil lezbičnim in gay akti i-stom, da bo pogosteje in bolj poglobljeno poročal o homoseksualnosti. Aktivisti so se namreč pritožili, daje poročanje o homoseksualnosti nezadostno in izumetničeno. Med letom 1985 in 1988 je The Washington Post objavil 170 reportaž o gay skupnosti, medtem ko je The New York Times v istem času o tej problematiki pisal 473-krat. ▼ 70 Revolver MAREC 1991 v ženskem KPD kar pa je žara Ijse izdvojenosti obsojenk razur V kolikor upravniki zvedo za primere. ..jih deloma preprečili tem. da take ženske obsojenk dvgo ^ deve lezbijk nimajo v evidenc mladoletnimi osebami. ■.':'i i Ko smo v zvezi s tem.poročile tainiitcv za notranje zadeve zal ustrezna poročila o problemu I scksuaiizma. so vsa tajnistv notranje zadeve opozorita na pri .. ? HI Nadaljevanje s strani 15 kaznivimi dejanji ¡zlasti tatvine In izsiljevanje) in je preiskovanje takih kaznivih dejanj mnogo uspešnejše, če so preiskovalnim orgnom znana dejstva, da gre za osebo s homoseksualnimi nagrnonji. Pojavi I Lezbijška ljubezen ni 1 nje. Pojave takt Sloveniji. Znar JHH|| rirostitutka, M se sicer moškim prostituira za denar, dejansko pa sama izjavlja, da se spolno zadovolji samo. z ženskami. Je skrajno ljubosumna na svojo partnerko, tudi prostitutko, ki jo je vzdrževala, ; da bi se ta ne v , ................ 2a denar. Po njeni izpovedi je tudi med ljubljanskimi gledališkimi igralkami :nekaj iezbijk. Resničnost njertin izjav delikto osebami, ki ' poročilih taj minalnih st. spolnimi zabloc pojav, kot ho m problem je bilo zadnji stevi ki pod naslovo minaia ter odraslih os demo, da obravnavali rov takih kaz; mlacoletni otroci i kaznivim dejanjem tu žrtve različnih odraslih oseb. Meci o deklice od 5. večinoma pa gre za : .......... otroke oziroma deklice v starosti od 8-13 let. V teh primerih različnejše oblike spolnega i; z otroki: od ekshibicionizrna,' neqa uživanja ob razkazc neqa uda otrokom preko necistovanj z; otroki, dO c sšlstev miadolctr" 1 neži. ki puhajo i zdravstveno so zadovoljitve nagona, pre resnejši prool pojavov homo Ljubljana, dhe Opomba uredništva: V DSSZ LflS - Poročno o prostituciji n ^o^oseKsjaiizmu. {poudarki v :t*stu so -as Ali lahko zakon predpiše obvezno uporabo kondoma? Ali nosile virusa aidsa zagreši kaznivo dejanje, če ima spolne odnose, ne da bi se zavaroval? Na ta vprašanja so poskušali odgovoriti pravniki iz cele Evrope, ki so se zbrali na posvetovanju na temo "aids in zakon" lani decembra v Madridu. Večina udeležencev je poudarila predvsem potrebo po učinkovitosti zakonodaje, ki naj zaščiti seropozitivne in obolele za aidsom pred diskriminacijo in izločitvijo iz družbe. Pogoj za to pa so učinkovito informiranje, anonimno testiranje in zaščita seropozitivnih na delovnih mestih. Pri tem pa morajo po njihovem mnenju tue' se-ropozitivni sprejeti svoj del odgovornosti. Vsi so se strinjali, da seropozitivna oseba, ki ve za svoje stanje in ima kljub temu spolne odnose brez uporabe kondoma, zagreši kaznivo kriminalno dejanje Do nesoglasja pa ie prišlo ob primeru, če druga oseba ve za zdravstveno stanje partnerja in zavestno sprejme tveganje, se pravi, da ima spolne odnose brez zaščite z okuženo osebo Nekateri so bili mnenja, da bi bilo potrebno zakonodajo razširiti tndi na primere okužbe z infi-i^JfBL ji HS | cirano iglo za vbrizgavanje j H nepazljivosti in malomarnosti Madridu je torej sprožilo celo [i * V i potrebno čimprej najti ustre- prav© Sharon Kowalski in Karen Thompson sta se spoznali na državni univerzi v St. Cloudu v osrčju zvezne države Minnesota. Thompsonovaje bila profesorica telovadbe, Kowalskijeva pa njena asistentka. Kupili sta hišo in si uredili skupno življenje v prepričanju, da sejima nič ne more zgoditi, dokler svojo zvezo skrivata pred okoljem. Takrat si nista mogli predstavljati, da bo čez nekaj let vsa Amerika seznanjena z njuno zvezo in dabo Thompsonova postala javna govornica in borka za pravice homoseksualcev. Toda prav to seje zgodilo. Leta 1983 je Kowalskijeva imela prometno nesrečo, iz katere se je izvlekla s težkimi telesnimi in možganskimi poškodbami. Thompsonova jo je redno obiskovala in nadzorovala njeno terapijo v bolnišnici Dwan-Miller v Duluthu. Vedela je, da zaradi poškodbe hrbtenice Sharon več ne bo mogla hoditi, vendar je obstajalo upanje, da bo sčasoma lahko komunicirala preko računalnika. Za to pa je potrebovala intenzivno terapijo. Sharonini starši so menili, da je Thompsonova le skrbna in sočutna sostanovalka. Lepega dne pa jim je povedala, da sta s Sharon že vrsto let živeli v lezbični zvezi. Takrat ni mogla vedeti, da bo to priznanje povzročilo tolikšno agonijo: pet let pravnega boja s Sharoni-nimi starši. Donald Kowalski, Sharonin oče, je zatrjeval, da Thompsonova laže iz koristoljubja. Postal je Sharonin zakoniti zastopnik in Thompsonovi prepovedal obiske. Prepoved je trajala tri leta in pol. Obenem je Sharon preselil v bolnišnico v Hibbing, Menil je, da je stanje njegove hčere brezupno, ker naj bi bila na stopnji šestletnega otroka, in da ji tudi intenzivnejša terapija ne more pomagati. Thompsonova se s tako odločitvijo ni mogla sprijazniti. Tožila je Sharoninega očeta in zahtevala, da sodišče ugotovi, ali je Sharon sposobna sama odločati o svojih obiskih. Obenem je zahtevala boljšo rehabilitacijo za Sharon. Bolnišnica v Hibbingu namreč nima rehabilitacijskega programa za bolnike s težjimi možganskimi poškodbami in prepovedn-je uporabo električnih invalidskih vozičkov. Sharonino telesno in duševno stanje se je v Hibbingu močno poslabšalo. Ker ji niso priskrbeli računalnika, je bila obsojena na vegetiranje. V Hibbingu je izgubila dragocena leta, čeprav je imela možnosti za napredovanje. MAREC 1991 ferörar Leto po nesreči je Thompsonova začela nastopati v javnost1. Pet let je po vsej Ameriki javno govorila o sodnem procesu s Kowalskijevima in opozarjala lezbične in gay pare, naj se pravno zaščitijo. Nastalo je 17 lokalnih svetov za osvoboditev Sharon Kowalski, ki so se povezali v Nacionalni svet, in Svet za vrnite\> Sharon Kowalski domov. Leta 1988 je Karen Thompson izdala knjigo z naslovom Zakaj se Sharon Kowalski ne more vrniti domov ? V njej piše, da je Sharon že kmalu po nesreči želela videti svoje prijatelje. Njene kognitivne in socialne sposobnosti so še vedno relativno visoke, kar je mogoče dokazati s testiranjem. Prav testiranju pa je Donald Kowalski najbolj nasprotoval, češ da za Sharon ni nobenega upanja več. Zaradi svojih predsodkov do homoseksualnosti je vztrajno ignoriral Sharonine potrebe. Thompsonova je zahtevala, da Sharonin oče preneha biti skrbnik, in da to postane ona ali nevtralna tretja oseba. Knjigi je sledil še 28-minutni dokumentarec režiserke Kiki Zelde.Bil je prikazan na City Television v New Yorku. Zaradi učinkovite kampanje so o primeru Thompson-Kowalski začeli pisati tudi mainstream časopisi - Newsday, Washington Post in New York Times. Newyorski župan Edward Koch je Thompsonovi poslal pismo podpore. Zupan San Francisca Art Agnos pa je 8. avgust leta 1988 (Sharonin 32. rojstni dan) proglasil za Dan Sharon Kowalski v SanFranciscu. Molly Yard, predsednica Nacionalne ženske organizacije NOW, pa je organizirala protestno zborovanje v Washingtonu. V začetku leta 1989 je Thompsonova končno uveljavila eno izmed svojih žalitev. Na podlagi analize treh zdravnikov je okrožni sodnik Robert Campbell razsodil, da je Sharon sposobna izražati svoje potrebe in želje. Mora pa dobiti bolj kvalificirano nego in se vrniti v bolnišnico Miller-Dwan v Duluthu, kjer se je že zdravila. Prav gotovo je na ugodno sodnikovo odločitev vplivala odmevnost primera v javnosti in pritisk lezbičnega in gay fobbyja. Thompsonova je končno smela obiskati Sharon. Ob tem sta Sharonina starša izjavila: "Če bi bila sodnikova odločitev v S haronino korist, bi jo pozdravila. A ne verjameva, daje tako. Gre le za to, daje Thompsonova sme obiskovati." Maja 1989 se je Sharon preselila iz Dulutha v rehabilitacijski center prehodnega tipa v Minneapolisu in nekaj mesecev zatem je Donald Kowalski odstopil kot hčerin zakoniti skrbnik. Prav gotovo bo primer Thompson-Kowalski zabeležen kot ena izmed prvih zmag v zgodovini boja za pravice istos-polnib parov. Obenem je tragedija lezbičnega para iz Minnesote opozorila homoseksualne pare, da se morajo sami zaščititi, če jih že zakonodaja ignorira. "To je dokaz, da lezbični in gay pari nimajo nobenih zakonskih pravic in da je molk lahko zelo škodljiv," meni Robert Bray iz Human Rights Camping Founda (lezbični in gay lobby iz Washingtona). Kmalu so se opogumili tudi drugi homoseksualni pari in spregovorili o podobnih težavah. Bob Barr se je težko ponesrečil leta 1988. Medtem ko je dva meseca ležal v komi, gaje redno obiskoval njegov prijatelj David Hoapili. Bobov skrbnik je postal njegov brat, ki ga je preselil v zanikrni Medicinski center v St. Paulu. "Ce si gay," pripoveduje David Hoapili," je bivanje v takem domu pravi pekel. Kadar sem zapuščal Boba, se mi je zdelo, da ga predajam v hudičeve roke homofobičnega osebja." Bob in David sta imela več sreče, saj je Bob vsaj toliko ozdravel, da se je lahko vrnil domov. Tudi zaradi aidsa se je zgodilo mnogo tragedij. Paul Leach in Fred Newman sta nameravala ured iti mlekarno pri Little Riverju (Minnesota). Newmanovi starši so se strinjali, daje Leach lastnik polovice farme. Leta 1987 je Newman zbolel za aidsom. Začel je pripravljati oporoko, vendar je umrl, še preden jo je podpisal. "Bila sva naivna," pripoveduje Leach. "Po Fredovi smrti so njegovi starši pobrali vse - tudi darila, ki mi jih je dal. Zavedam se, da po zakonu nimam nikakršnih pravic, zato o sodnem procesu nisem razmišljal. Moral sem se sprijazniti z dejstvi." Medsebojna zaščita lezbičnih in gay parov bo prav gotovo ena izmed glavnih tein gay skupnosti devetdesetih, tudi zaradi aidsa. Vse do sedaj je bil gay aktivizem nekako omejen na prodor v javnost, veliko manj pa seje ukvarjal z vsakdanjimi okoliščinami, kamor sodi tudi urejanje partnerskih zvez. T Suzana Tratnik 17 vesovio Rosebud (Ružin pupoljak, 1-10, 1984.) ime je fotografske serije, kojom zagrebački fotograf Mio Vesovič / Mo (Mekano okidanje) bilježi znakove gay senzibiliteta. Torzo golog muškog tijela, pupoijci stabljike ruže, koji korespondiraju s metaforički shvačenim pupoijkom tijela muškarca, psihički učinak miiovanja, te žile kojima puisira uzbudeno tjelesnost, 18 ftevoivg MAREC 1991 u funkciji su tog znaka. Ruža je simbol radanja i umiranja; u ioj prepoznatljivosti dogada se njena hapiičnost, njome se zato iskazuje nježnost i posveta vremena. Vesovič je koristi kao simbol cvata; serijom se provlači trenutak erekcije: ruža je sada kao haiku, toliko poznata a ipak nova. GT/Z akcije LARRY KRAMER Act up in njegov motor TINE ŽN1DARŠIČ »Nočem doživeti poraza. Sem pa. v depresiji, saj smo izgubili vojno,« pravi Larry Kramer, naglasne jši ameriški gay aktivist, in najzaslužnejša oseba za ustoiičenje pojava aidsa v ameriški zavesti. 55-letni Kramer zdaj trdi, da se je upokojil in da ne bo več silil vlade in gay skupnosti, naj že storita tisto, kar je treba - začneta projekt, ki bo zaobšei ad-ministriranje in pospešil konec zdaj že drugo desetletje trajajoče nočne more, aidsa. Ameriški kongres je konec lanskega leta za boj proti aidsu res odobri) rekorden znesek, a Kramer ni optimist: »To je le gašenje neustavljivega požara. Sicer pa. jedro problema sploh ni denar. Do leta 2000 bo na svetu okuženih 20 milijonov ljudi, samo v ZDA jih dnevno odkrijemo 212! Vsakih 54 sekund se kdo na novo okuži. To je epidemija, ki bi jo bilo povsem mogoče zaustaviti.« Obupani toni niso čisto presenečenje: v minulem desetletju je Kramer za zmotne, genocid-ne, nespretne, naivne, morilsko pasivno-agresivne in preprosto butaste, imenoval ne le svoje običajne tarče (bivšega newyorSkega župana Eda Kocha, tamkajšnjega kardinala Johna 0'Connor-ja, Reagana, Busha in Nacionalni zdravstveni inštitut NIH), pač pa celo organizacije, ki jih je sam pomagal ustanavljati, kotna primer Gay Men's Health Crisis GMHC in pa gay militantno organizacijo ACT UP, kar poleg gesla pomeni tudi kratico Aids Coalition to Unleash Power. No, napadel je tudi vrsto gay aktivistov, pa New York Times, lastno družino in celo bivšega partnerja Rodgerja McFarlana. Ta danes vodi dobrodelno združenje Broadway Cares in še vedno trdi: »Kdorkoli v tej državi dela ta hip karkoli proti aidsu, dela to zaradi njega!« Kramer se je med temi napadi posvečal tudi filmski produkciji, scenari-stiki, romanopisju. dramatiki in kritičnemu esejizmu: Napisal je scenarij za Zaljubljene ženske režiserja Kena R-iisčlla. roman Faggots in drame The NansaJ Heart. Just Say No.pa tudi av: - sa t Reports From the Ho-u-ii. T ": '•' -li»^ r ¿o VO Acti- vist. Nazadnje je napisal dramo z naslovom Furniture of Home. V Londonu jo pripravlja Vanessa Redgrave in menda gre za eno najboljših Kramerjevih del. Kaj ta mojster medijskega manipuliranja počne danes, morda je res neuvrščen, nikakor pa neaktiven. Iz elegantnega stanovanja na newyorski peti aveniji se dnevno podaja na turneje k medijem, k vladi in do umetniških krogov. Nekega dne miri Nacionalni zdravstveni inštitut, po napadu na njihov center, ki so ga z dimnimi bombami uprizorili aktivisti iz ACT UP...in naslednje jutro se na straneh New York Timesa pojavi njegov članek, ali pa se pojavi v članku koga drugega. Na javnih prireditvah provocira prvo damo in glasno kriči: »Barbara? Barbara, please lady! Barbara, please!« Udeleži se tudi nemirov, ki jih njegovi somišljeniki uprizarjajo po San Franciscu med Šesto letno mednarodno konferenco 0 aidsu. Da bo mera polna, pride še v gledališče New York 's Public Theater in v drami Indecent Materials posluša igralčev monolog v vlogi, ki je napisana po njegovi življenjski zgodbi in povzema tekst iz njegove predzadnje knjige Reports From the Holocaust! Avtor doslej najboljše kronike o aidsu And the Band Played On, Randy Shilts trdi, da seje Kramer umaknil vsaj tolikokrat kot Mohammad Ali: »Potem pa ga bo spet nekaj razjezilo in planil bo v akcijo.« Nanjo nekateri reagirajo s prizadetostjo, drugi pa rečejo samo: »Glej, tamle gre spet Larry.« Shilts se s tem smeje strinja in dodaja, da nikoli ne more vedeti, kateri teden je Larry nanj besen in kateri ne. Kjamerju jezljivosti ne zmanjkuje, čeprav že dve leti ve, daje seropozitiven. Razen zmanjšanjega števila krvnih T-celic in težav, ki jih jetrom povzroča hepatitis B, se počuti dobro. Zato je njegov pesimizem vsaj malo nerazumljiv. V gay tedniku The New York Native je namreč pred časom zapisal: »Če vas ta članek ne bo na smrt prestrašil, potem smo vsi v hudih težavah. Zakaj vendar ni od strahu na akcijo pripravljen vsak gay v mestu? LU hočejo vsi gay Newyorcani umreti?« Dve leti pred člankom, ki ga nekateri štejejo za enega najboljših primerov interesnega žurnalizma, je bil Kramer v svojih nastopih osamljena duša. V homoseksualnem okolišu Fire Island Pines na Long Islandu je odprl stojnico z informacijami o aidsu. Leta 1982 je pomagal vzpostaviti model lokalne zdravstvene oskrbe GMHC, Gay Men's Health Crisis, iz katerega je bil zaradi stalnega nasprotovanja počasnim javnim službam in posebej županu Kochu, izključen. Jedro spora je predstavljalo vprašanje razširjanja navodil za varen seks. Kramer je to zagovarjal, drugi so menili, da gre za preveč alarmantno stališče, ki je preveč nastrojeno tudi proti seksu samemu? Dve leti po njegovem odhodu, jc GMHC v celoti sprejel politiko razširjanja informacij o varnem seksu. Ko je poleti 1989 GMHC prenehal voditi Jeffrey Braff, je svoj spopad z organizacijo obnovil tudi Kramer. Modne aktivistke GMHC, kot npr. Judy Peabody in Joan Tisch iz premožnejše četrti Upper East Side, je označil za nekompetentno vodstvo, ki je izgubilo stik z realnostjo. Marsikdo se z njim ni strinjal in je omenjeni voditeljici imenoval za neutrudni borki za pravično stvar. The Normal Heart, ena najboljših agitprop dram od tridesetih let dalje, je Kramerjevo delo. Tudi organizacija ACT UP je njegovo delo. Tej je dal priznanje celo dr. Anthony Faucy kot direktor vodilne ustanove za raziskave aidsa, Nacionalnega inštituta za alergije in infekcijske bolezni. Priznal je, daje uspela izboljšati zdravstveni sistem. Če so Kramerja včasih razumeli kot ponorelega preroka katastrofe, zdaj ugotavljajo, daje na isti liniji z vlado. Ko je avgusta 1989 Predsedniška nacionalna komisija za aids izdala poročilo, se v ujem opisi počasne vladne podpore farmacevtskim testom, kritika vaških zdravstvenih mrež, pomanjkanje izobraževanja in prosvetljevanja o nevarnosti aidsa in grozljivo veliko število zdravnikov, ki odbijajo zdravljenje pacientov z aidsom, berejo kot Kramerjevi teksti. Ta pa odgovarja: »Koliko poročil bo še 74 Revolver MAREC 1991 akcije izdano, preden jih ho predsednik prebral in se po njih ravnal? To so le farse, zavajanja javnosti...« Od kod pesimizem po vsem opravljenem delu: »Kakšnem opravljenem delu? Kaj sem dosegel? Če bodo zdravilo našli jutri, bo še vedno na milijone mrtvih. Zaostajanje boja z aidsom ni znanstvene, pač pa birokratske narave. To je tisto tragično in to je krivo za vse te smrti. Res je težko biti vesel majhnih uspehov, ko pa umira toliko ljudi!« Kramer dodaja, da bi bilo nujno nekomu dati proste roke in neomejeno pristojnost: »Tak koordinator bi lahko premagal birokratske ovire, nekdo, kot na primer uspešni šef Chrys-lerja Lee lacocca, ali dr. David Baltimore, predsednik univerze Rockfeller, ali pa Admiral Watkins, ali David Rogers, podpredsednik Nacionalne komisije za aids. Če je lahko Bush nastavil nekoga za bančno in posojilno krizo in spet drugega za problem mamil, zakaj ne nastavi Še koga, ki bi se boril s problemom aidsa? Stalo bo gotovo toliko kot naši današnji finančni problemi!« Sicer pa mediji v Kiamerjevo upokojitev ne verjamejo kaj dosti. Pri tedniku The New York Native so se vprašali, kako seje mogoče »upokojiti po holokavstu«, Kramerjevi prijatelji pa govorijo, da je Larry vselej miroval največ pol leta. Samo tedaj, ko je pisal roman Faggots/Pedri, se je zaprl od sveta. Pri njem je zanimivo, da mu ni bilo treba pri delu nikoli zbirati na kup ekipe, nikoli ni skrbel za plačevanje računov ali za ugled projekta - zanj so to delali drugi! Kramer je za neko idejo odlična začetna moč, sproži jo in jo opremi z zavestjo skupnosti, vendar je med njeno izvedbo čisto kontraproduktiven! Kakršenkoli že je danes, gotovo se razlikuje od Rramerja na univerzi Yale v petdesetih letih, tistega, ki je hotel narediti samomor s preveliko dozo aspirina. Lastna homoseksualnost gaje spravljala iz tira. Iz krize mu je na Yaleu pomagal starejši brat Arthur, na katerega je še danes zelo navezan. Arthur je danes ugledni newyorski odvetnik z ženo in tremi otroci. Po šolanju je Larry v nasprotju z odločitvijo oblastniškega očeta, zašel v show business. Najprej na Broadway in naprej k filmu. Postal je celo direktor produkcije v londonskem oddelku Columbia Pictures. Med leti 1960 in 1965 so šli skozi njegove roke filmi kot The Collector, Georgie Girl in Die! Die! My Darling! V poznih šestdesetih je postal pomočnik direktorja družbe United Artists. Do realizacije je spravil adaptacijo D. H. Lawrencea Zaljubljene ženske, za to je plačal celo iz lastnega žepa. Izbral si je tedaj malo znanega BBC-jevega režiserja Kena Russella in Clendo Jacksou, ki je imela še malo izkušenj s filmom. Uspeh filma jo je nagradil z Oskarjem in lansiral med zvezde. V Hollywoodu, kamor je prišel vnovčit svoj uspeh, pa mu ni Šlo več tako dobro. Po fiasku s filmom Lost Horizou leta 1973, se je posvetil pisani besedi. Največ uspeha je doživel z dramo The Normal Heart, ki je gostovala celo v Sovjetski zvezi. Na odru je bila drama uspešnejša od Jeklenih magnolij, pa tudi od Šoferja •gospodične Daisy! Skupaj z Barbaro Streisand sta jo predelala v filmski scenarij, vendar so snemanje ustavili denarni problemi. »Filma še vedno ni, čeprav so režijo ponudili že skoraj vsakemu prebivalcu Hollywooda - celo 82-letnemu Elii Kazanu, ki bi mu ne škodil comeback,« pravi Kramer. Najbolj znan pa je Larry Kramer vseeno po organizaciji ACT UP. Pre poznavni znaki njenih precej zagretih članov so dolgi zalizci, natrgane kav-bojke, črni delavski škornji in frizura na krtačko. Počnejo vse mogoče - narkomanom dobavljajo sveže igle, po srednjih šolah v Queensu razširjajo brošure o varnejšem seksu, imajo čelo skupino za zaščito žensk pred nasprotniki spJava. Lahko bi dejali, da Act up počne vse tisto, kar bi morala početi vlada, pa tega ne počne. Nasprotniki pa jih označujejo za najnovejši levičarski vaudeville, za cir-kusantstvo. Tam čutijo Kramerjevo odsotnost. Po slavnem ustanovitvenem govoru leta 1987, ko je Kramer po svojem sporu z GMHC poslušalcem povedal, da bosta morda dve tretjini prisotnih mrtvi v manj kot petih letih., je ACT UP narasel v zvezno organizacijo s 50 podružnicami. Največ imajo z razlogi za njegov obup opraviti prav oni, celo bolj kot vladna telesa. Ravno ta telesa so po Kramerjevi zaslugi člani ACT UP uspešno napadli. Zvezna administracija za zdravstvo, FDA je zaradi njih opustila neskončne papirnate študije in se lotila bolj praktičnih poslov. Kramer j im očita, da so slabo organizirani in da ga njihova dejavnost ne zanima več. T 21 kipi, kiparji Najbrž ni bilo umetnika zgodnje florentinske renesanse, ki bi doživel tolikšno popularnost med sodobniki kot Dona-tello, hkrati pa predstavljal tako čudno in kontroverzno osebnost in bil celo deležen nekakšnega javnega posmeha^ O njegovi homoseksualni naravnanosti se ni le šušljalo. Že za življenja so o njem v Firencah krožile razne spotakljive, čeravno dobronamerne anekdote. Nekaj jih je zabeležil tudi neki neznan florentinski kronist v svojem dnevniku že dobro desetletje po njegovi smrti. Tako pravi ena, da je Donatello imei posebno veselje, če je lahko vzdrževal čedne vajence. Nekdo mu je nekoč privedel dečka, ki so ga slavili kot posebno lepega. Toda ko mu je ta pokazal še njegovega brata, ki naj bi bil še lepši, je veliki kipar vzkliknil: "Naj čim dlje ostane pri meni? Donatello je slovel kot impulziven in celo grob značaj, vsak čas pripravljen za prepire in pretepe, v katerem pa se je očitno skrivala mehka duša. Ko se je nekoč spri z nekim svojim mladim učencem, mu je ta iz strahu pred njegovo pestjo ušel v Ferraro. Donatello je nato pri svojem zaščitniku Cosimu de'Medici izposloval pismo za ferrarskega markiza s prošnjo za dovoljenje, da zasleduje mladeniča in ga ubije. Ferrarski markiz, ki ga je Medičejec še posebej seznanil z Donatellovo naturo, je privolil v umetnikov načrt Toda, ko je Donatello mladega .neposlušneža ujel, se mu je ta začel smejati in umetnik si ni mogei kaj, da ne bi storil istega. Pozneje je markiz pobaral Donatella, če je ubil vajenca, a ta mu je odgovoril:"Ne, za hudiča, saj se mi je začel smejati, jaz pa sem se mu moral zasmejati nazajT Donatello, s pravim imenom Donato dl Niccolo di Betto Bardi (1386-1466), velja za daleč najpomembnejšega in najvplivnejšega kiparja svojega časa, ki je šele v Michelangelu našel pravega naslednika. Umetnost njegove dobe zaznamuje postopno odkrivanje antike, njenih idejnih osnov in idealov. Skladno zgrajeno deško ali moško telo je v ¡¡kovni umetnosti postalo preskusni kamen usmeritve, okusa in sposobnosti slikarjev in kiparjev. Vendar je ta proces potekal počasi. Tudi Donatello je v svojih razgibanih in življenjske moči polnih figurah pokazal, da ga bolj kot še take popolni ideali daljne preteklosti zanima živi svet okoli njega. Tako imenovani v bron uliti David v Nacionalnem muzeju Bargeilo v Firenzah (po novi interpretaciji nastal okoli leta 1446) se zdi kot posmeh vsem tistim, ki so v antičnih idealih videti oblikovni in etični imperativ rojevajoče se renesanse. Namesto strogo propor-cioniranega in zrelega telesa nadčasevne lepote, osvobojene zemeljske čutnosti, se pojavi nedozorelo, že kar las-civno hudomušno deško telo z izrazitim čutnim delovanjem. V starejši evropski umetnosti bi verjetno težko našli delo, ki bi tako neposredno izražalo prav določene ustvar-jalčeve notranje vzgibe, Nič ni herojskega na tej rahlo utrujeni biblični otroški figuri, ki se ji je posrečilo, da s fračo ukroti velikana Goliata in mu odseka glavo. Zafrkljivo sproščeno, kot pobalin z ulice po uspešnem pretepu z vrstniki, se z dekliške zamaknjenimi kolki postavi pred gledalca in ga s kar nesramno odkritostjo povabi k občudovanju. Ni dvoma, da umetnina zrcali Donatellove homoero-tične skušnje z določeno starostno populacijo. Lik bibličnega junaka Davida je skozi vso zgodovino tako ali drugače vznemirjal umetnike, ki so mu v soglasju z lastnimi hotenji, zahtevami naročnikov in predstavami dobe dajali različne podobe. Kolikšen je razkorak med herojsko figuro velikega Michelangela, ki je nastala po naročilu samozavestne florentinske komune in je bila postavljena na javni ogled p*ed komunalno Palazzo Vecchio, in tragično intimistično podobo Michelangela Ca-ravaggia, kjer miadostni junak v nekakšni pretreseni žalosti za lase dviguje odrezano Goliatovo glavo z izbuljenimi očmi in odprtimi usti, v kateri prepoznamo slikarja samega1 Donatellov bronasti David ne kaže nič takšne refleksije, zgolj prisrčno in samoumevno preprostost. ▼ DONATELLO Janez Hbfler 22 mmm MAREC 1991 p@rtf®in© 1 24 mmm MAREC 1991 portfolio 1 portfolio 1 ¡■si almond MARC ALMOND Ne morem se načuditi, kakšne kreature so ljudje Marko Jarh Po enajstih letih aktivne prisotnosti v svetu današnje glasbe pravi Marc Almond takole: "Počutim se veliko bolj miren, osredotočen sem na svoje delo. Ne razbijam več pisarn po založniških hišah, ne pretepam se z novinarji, ne jemljem valiuma in ne pišem več dolgih, slabo argumentiranih pisem v časopise, kadar me raztrgajo.,." Emocionalni oz. kakor pravi sam, celo preveč emocionalni angleški glasbenik seje rodil 9. julija 1957 v Southportu pri Liverpoolu. Bronhitično otroštvo je preživel tam. Veliko kasneje med leti 1977-80 je živel v Leedsu in hodil na slikarsko akademijo. Tam se je prvič srečal z Davidom Ballom, s katerim sta tvorila elektrodno skupino Soft Celi. Almond - besedila in vokal, David Bali -glasba ter še nekateri gosti. Že prva plošča Non Stop Erotic Cabaret je imela velik uspeh, na plošči je tudi pesem Tainted Love, kije priuesla absolutni svetovni triumf. Dober začetek, ki mu je sledila zelo svojevrstna in raznolika kariera. S oft Cell je obstajal do leta 1984, vendar je že v tem obdobju Almond istočasno osnoval skupino Marc and Mombas čisto druge glasbene usmeritve z veliko večjo uporabo akustičnih instrumentov. Glasbo je pisal sam, vkolikor ni Šlo za priredbe Jacquesa Brela, Bizeto-ve Carmen, Lou Reed a Scott Walker -ja... V tem obdobju je utegnil sodelovati tudi z Jimom Thirlwelom (Foetus). Leta 1984 je razpadel Soft Cell in Almond je delal naprej z nekaterimi člani iz bivše zasedbe Mambas (pod novim imenom The Willing Sinners). V tem času se je tudi poslovil od višjih mest na le-stvicah in začel delati v smeri, ki je ni lahko definirati ali povedati o njej kaj dokončnega. Plošče "Vermin in Ermine", "Violent Silence", "A Woman's Story", "Stories of'Johny", "Mother Fist", "The Stars We Are", "Jacques" in "Enchanted" tvorijo verigo komercialnih neuspehov glede na bivši Soft Cell in hkrati pomeni - MAREC 1991 Rer^rë jo velik uspeh glede na pristnost in svo-jevrstnost. Nenehno se loteva temnih strani človeške narave in ljubezni, svetlih strani življenja in potem spet smrti in bolezni. Poje sam ali v duetih s takšno ali drugačno spremljavo. Veliko potuje in bere, kar pušča tnoČno sled v njegovi glasbi (Španija, Maroko, Francija). Glasba in predvsem besedila vsebujejo paleto človeških čustev v vseh možnih odtenkih. Precizno secira človeško dušo in odkrito govori o svojih tegobah, spoznanjih in iskanjih - včasih s stokanjem drugič z zlobnim cinizmom. Morda mu je v tem pogledu še najbližji Jacques Brel, katerega pesmi so v Aimondovih priredbah zbrane na albumu Jacques (1989). Tudi glede Soft Ceil še ni jasno, če bosta Almond in Bali spet sodelovala. Izšel je single "Waifs and Strays" z albuma "Enchanted" (1990) - v novi predelavi, katero je prevzel David Bali. Kljub vsemu je ni slišati na radiu, kajti angleški radio in TV vztrajno ignorirata Marca Almonda. Baje je slab primer za današnjo mladino oziroma prenaporen za masovno poslušanje... Marc Almond: "Ne morem se načuditi, kakšne kreature so ljudje. Sram jih je priznati, da počno vse sorte stvari -počnejo pa jih vendarle. Čuti se, da jih ogrožam na veliko načinov, še posebej ljudi, ki izbirajo glasbo za radio. Toliko je hinavščine pri vsem tem, in ni se treba čuditi, da ^.e današnja glasba v tako žalostnem stanju. Posebej glasba, ki konča na top lestvicah. Če sem na katerikoli način neprimeren - potem sem pač protiutež bledosti, ničevosti, dreka, ki se prodaja kot popularna glasba." V vseh teh letih seje nabral ogromen repertoar pesmi izredno širokega razpona in hkrati specifične tematike. Pot se nadaljuje v neznano in pričakovati je nove dosežke. Marc Almond veliko nastopa, sodeluje z drugimi glasbeniki m pri vsem tem živi v glavnem sam. Doma ima pitona in veliko zbirko raznovrstnega kiča. njegova glavna značilnost pa je bojda nenasitnost na vseh področjih življenja - tudi na seksualnem. * 27 založniki lezbecni tisk Bogato dediščino lezbične literature po Sapfo je leta 1956 - s ponatisi 1974 in 1985 - izčrpno popisala Jeannette Foster v svoji študiji Sex Variant Women in Literature za založbo Vantage Press. Medtem ko je francoska literarna zgodovina z lezbiškimi temami precej bogata, se v ameriških in angleških romanih pred 20.stoletjem ni pojavljala. Prvi vidnejši naslovi so The Well of Loneliness avtorice. Radclyffe Hall iz leta 1928, pa The Hotel ezbičneea založništva Elisabeth Bowen, Extraordinary Women Compton MacKenzijeve in Orlando Virginie Wolf. Brezpogojno priznanje literarne zgodovine pa so doživele Gertrude Stein s Three Lives, Djuna Barnes z. Nightwood'm Lillian Hellman z The Children's Hour. V petdesetih in do sredine šestdesetih let je obstajal žanr, ki danes velja za lezbično literarno plažo. Za razširjanje tovrstnih romanov je odgovoren Dick Carroll in zbirka Gold Medal pri založbi Fawcett: Večinoma je šlo za moške avtorje, ki so z mehko pornografi- jo zabavali moško bralstvo. Nekaj pa ; bilo med avtorji tudi lezbijk, ki so lezbično st skušale predstaviti kot način življenja. Najbolj so šle v prodajo Valerie Taylor z The, Girls in 3-B leta i 959 in A World Without Men leta 1963, pa Marion Zimmer Bradley z I Am a Lesbian in The Strange Women, obe 1962, Paula Christian z Edge of Twilight leta 1959 in Anne Bannon z Odd Girl Out dve leti prej. Slednji roman je bil tedaj v ZDA bestseller številka 2! Nekaj teh naslovov je uredila današnja podpredsednica založbe gay tisk Po slovitih gay nemirih v Sto-newailu 28. junija 1969. se je homoseksualna scnzibilnost spremenila. Felice Newman iz majhne pittsburške založbe Cieis Press trdi: -Začetek današnjih homoseksualnih gibanj vsi pripisujemo stonewailske-. mu uporu.« i Stonewall je sprožil političnega aktivizma na številnih področjih, med drugim je prispeval: tudi k ustanovitvi mrože gay tiska. Ta jo razširjal ves1\ najavljal dogodke in kot naj-zagotovii prostor za izražanje novih občutkov prebujajoče- se:zavesti o pripadnosti gibanju. Kakorkoli že, proces gayevskega in lezbičnega sa m o prepoznanja se ni pričel tiste poletne noči leta 1969 - v ZDA je upoštevanja vredna literatura o lepih in malo manj lepih olateh drugače spolno orientira nih obstajala že prej: oglejmo si zato zdaj zgodovino lezbičnega in gay založništva v Združenih državah. V odgovor spreminjajočemu se svetu »Od tridesetih pa tja do petdesetih je po New Yorku izhajalo kar precej gay leposlovja,« pravi ustanovitelj Alyson Publications Sasha Alyson. Njegova založba je v ZDA najstarejša, vendar se Alyson dobro zaveda, da ni bil prvi: »Pomembna založba je bila tedaj Greenberg. Sicer ni šlo za gay založbo, bili pa so za številne vplive zelo odprta srednje majhna hiša. Leta 1933 so izdali prelomen roman Richarda Meekerja z naslovom Better Angel. Pomemben je bil zato, ker je prelomil s standardnim razumevanjem gay življenja kot enega samega trpljenja in tragičnosti. Better Angel se konča, srečno.. .prav zares, mi smo ga pred štirimi leti ponatisnili!« Leta 1948 je veliko pozornost doživel roman, ki ga je, z naslovom The City and the Pillar izdal Gore Vidal. Delo s homoseksualnim posilstvom kot precej originalnim koncem, je necenzurirano luč dneva učakalo šele z izdajo leta 1965. Po Aly-sonovem mnenju se s tem naslovom začenja povojno gay pisanje. V petdesetih letih so za gay književnost veliko naredili beatniki. Avtorji kot denimo Allen Ginsberg, Robert Dnncan, Gregory Corso, Jack Kerouac, Hubert Selby in William Bourroughs, so znotraj avantgardne boheme homoseksualnosti prisodili ugledno mesto. V povojni literaturi je za gay teme, tako v Združenih državah kot v Evropi, veliko naredila založniška hiša Grove Press. Takole se tistih časov 28 spominja njen nekdanji urednik Barney Rosset, ki danes dela pri Blue Moon Books: »V šestdesetih nisem, govoril: tiskati nameravam »gay« knjigo, ali kaj takega. Ne tiskal sem tisto, kar se mi je zdelo dobra literatura. Sex'eda smo se stalno bali, da nas bodo zaradi obscenosti pripeljali na sodišče,pa smo si vseeno dosti upali. Strah je bil utemeljen. Ko smo izdali Our Lady of the Flowers Jeana Geneta in je vse skupaj naraslo v film, smo šli pred sodnika in tožbo zgubili! Danes pa je tovrstna literatura postala žanr zase.« Ce je zasluga Stonewalla sprememba položaja homoseksualne skupnosti znotraj splošnega političnega polja, se je to odrazilo tudi na literaturi te skupnosti. Najvidnejša sprememba je bilo dejstvo, da je javnost sprevidela, da obstajamo. Gay publicist Martiu Bauml Duber-man o tem pravi naslednje: »Vpetdesetih in še v šestdesetih je med gayi in lezbijkamt vladalo precej črnogledosti. Iz tedanje literature je očitno, da je homoseksualnost veljala za zdravniško diagnozo, bila je popravkov potrebno stanje. Knjige pred Stonewallom so se posvečale temam, ki niso prišle do družbe kot celote. Bile so introspektivne. Prek tako imenovanih coming-oul romanov pa se je zgradil občutek skupnosti, spoznanje, da ljudi z manjšinskimi problemi le ni tako malo. Začela seje prava plima umetniške in politične dejavnosti'..« V sedemdesetih letih je gay literatura zgubila socialno marginalni položaj. mmm MAREC 1991 založniki -awcett Leona Nevler, k se teh časov -Dominja takole: »Nekaj časa so bile te -daje strašno uspešne. Ko se je to i >ča!o, smo jih tudi prenehali izdajat « Pri iezbični založbi Naiad pa so prepričani, da so gornje avtorice še dvajset et pozneje zvezde lahkotnega lj u bežen-»kega žanra. Skupaj s socialnim gibanjem Po stonewallsk dogodkih sta se czbično založništvo in književnost razvijali ločeno od gay sccnc. In tudi na drugačen način: kot del širokega Jenskega gibanja so se »dpirale feministične knjigarne in ženski c?ntri. V teh dogajanjih je pomembna n ;tanovitev gibanja Women in Print Movement junija 1976 v Oinahi, zvezna država Nebraska. Carol Seajay, ki i daj a Feminist Bookstore News in je bila pred 15 leti soustanoviteljica knjigarne Old Wives Tales Bookstore v San Franci scu, je ečanje v Oinahi opisala z naslednjimi besedami: »Morda nas tam ni bilo več kot dvesto, vse pa smo bile na področju ženskega založniška ali knjigotrštva zelo aktivne.« Srečanje je organ irala June Arnold, zaposlena pri Daughters Press. Stiki in združenja na regionalni ali lokalni ravni so se po tem srečanju pove- zali v celoto. Spoznanje, da se j rodila neka skupnost, ki ima skupni c i e bilo tu. Na ustanovitvenem srečan j so bile heteroseksualnc udeleženke v vel!', manjšini. Po besedah Carol Seajay ie bilo žensko gibanje 1976. leta šc precf na začetku...tiste, ki so prve doumele potrebo po feminističnem gibanju, pa so bile lezbijke. njihova manjša od\ snost ud gospodinjskih obveznosti (?) jih je postavila na čelo zgodnjega feminizma. Nc glede na to je bilo ženskemu gibanju zurudi l^ibijk vsaj malo neprijetno. oNo-benega dvoma ni, da sto heteirmksualne voditeljice gibanja, kot npr. Glo, ia Steinern ali Betty Friedlin hotele proble- me lezbištva odriniti v drugi plan,« pove urednica založbe Naiad Barbara Grier, »bale so se. da bo v očeh javnosti lezbična senzibilnost gibanje samo odbila.« Nekdanji letaki in paoifletj so se spremenili v knjige ženskih knjigam. Prodaja knjig je korisl a tako ženskim centrom kot založnikom. V zgodn h sedemdesetih so bila med temi glavna tale imena: June Arnold in Parke Volman sta ust anovili Daughters Press, tj«r so originalno izdali delo Rubyfruit Jungle Rite Mae Brown. Casey Ozainik ... Coletta Reid sta v Baltimoru ustanovili založbo Diana Press. V San Franciscu so Wendy Zgubila je tudi avantgardno vlogo, vključila se jc v splošne tokove ki -gotrštva. Romana Dancer from the Dance Andrcwa Hollerana iz leta 1977 ter A Boy's Own Story Edmunda Whitea iz ieta 1982 sta našla še posetx množičen krog bralstva. Slednji je za seboj potegnil Ste lne coming-out zgodbe, I so jih v osemdesetih leti!" pisali David Leavitt, Christopher Bram in David Plante. Tragičnojc.da pravep'dem aaidsa spodbudila drugo dejanje gay akti' zma: govor o bolezni v trenutku, ko o i tako mediji kot institucionalizirana medicina molčijo. Tako pojav imenuje knjižil urednik založbe St, Martin Press, Michael Denneny in s tem misli na številne romane, spomine, igre, poe7 o in no i.narske pi '¡pevke gay avtorjev, ki so zaradi opozarjanja na aids upočasi lastne kariere! Med deli, ki so uspela aids povezati s »smrtjo kot socialnim dogodkom,« posebej izstopa delo And the Band Played On. v katerem Randy Skills razkrinkava sramotno počasen odziv Re-aganove administracije na epidem o. Od žanra h gibanju Drugače kot v lezbični skupnosti, ki je sebe in svojo založi i ko omrežje razvijala precej složno v koraku s feminizmom širokim socialnim gibanjem, je večina gay literature izha ila f velikih komercialnih založnikih Izjem je bolj malo: na primer zdaj že desetletje stara Alyson Publications. Sasha Alyson ima največ zaslug za to, da so leta 1986 brošurico You Can Do Something About Aids prodaj i i tako poceni, kot da bi njena naklada dosegla milijon izvodov. Pri založb-Alyson želijo ponujati predvsem raznolikost. Izdajajo veliko lažjih »sentimentalnih« romanov, vendar se pri n i dobi še zgodovinske in pustolovske romanc, novele, kriminalke in vse L to, kar zunaj vodijo pod rubriko Non-ficti >n. Ne dogaja se vsakič, da avtor založb, ponudi rokopis: te pri avto jih tekste tue' naročajo. Primer za to je Michael Nava. Po dveh pri Alysonu izdanih knjigah - za rornan Golde rdvr e pred dvema letoma prejel nagrado Lambda - je Nava presedlal k večji založbi Harper & Row. »So avtorji, ki se jim bolje prilegajo več, založbe in avtorji, ki imajo raje manjše hiše, kot je naša,« pove Alyson, »hitro najdemo občinstvo za lažje ljubezensko čtivo. Velike založbe pa so uspešnejše, ko je treba za gay roman močne literarne identitete na jti široko publiko.« Druga imena Poleg Alison Publications ne smemo mimo približno enako stare kalifornijske hiše Crossing Press. Leta 1987 je John Gill pričel z izdajanjem zbirke Cross g Press Gay Series, ki vključuje naslove kot zbornik New Men, New IV inds -Breaking Male Tradition, ki ga je ured Franklin Abbott, pa romana Shy Kevina Kiliana ter Holy Terror Sleva Abbotta. Junija 19S3 je Elisabeth Gershman ustanovila založbo Knights Press, ki izdaja gay literaturo v broširanih izdajah. Njene knjige ponuja družha Carol Communications, ki pa je gay založbo ustanovila tudi sama. Imen ,c se Mea- Cadden, Judy Grahn in Martha Shelley ustanovile The Women's Press Collective, Barbara Grier pa je ustanovila založbo Naiad Press, ki je edina preživela desetletje. No. kasneje je bilo ustanovljenih več novejših manjših ženskih založb. Raziičnost Pomemben element ženskega in lez-bičnega založništva je njegova raznolikost. Založbe so se hitro predstavile z izrazito oblikovanimi ponudbami. Med prvimi izdajatelji lezbične in gay literatu- založniki re je bil Crossing Press. John in Elaine Gill sta založbo ustanovila z namenom, da javno predstavita literaturo, ki sta jo občudovala in ji je bil dostop do bralstva sicer zaprt. Sredi sedemdesetih so tako prvi ponudili lezbično in gay poezijo. Ena prvih izdaj Crossing Press je bila prva antologija ženske poezije z naslovom Mountain Moving, v kateri sta se pojai i med drugimi avtoricami tudi Judy Grahn in Margaret Atwood. Zelo uspešno - nekaj pod 15000 izvodi - sc e prodajala tudi antologija moške straight in gay poezije The Male House. Po- dowlands in v letu 1990 sta bila njena aduta romana Wben The Parrot Boy Sings Johna Champagnea in A Movie Donalda Olsena. Obe založbi uspešno sodelujeta, tako kotod leta 1980 tri manjše gay založbe iz New Yorka, ki jih je pisatelj Felice Picano združil pod imenom Gay Presses of New York. Ve.ik uspeh so dosegli že s prvo knjigo Harvey a Fiersteina Torch Song Trilogy. Ta je bila tako uspešna, da m je omogočila nadaljnje delo. Med mlajšimi gay založbami je teksaška Banned Books, ki jo je osnoval Benjamin Eakins, ki se rad pohvali s prvim romanom Stana Leventhala Mountain Climbing in Sheridan Square. Gre za avtorja, ki je tudi sam založnik. Odprl je založbo Amethyst v New Yorku, kjer izdaja Dennisa Coope ¡a, Felicea Picana in eksperimentalno prozo, kot npr. roman Kevina Kiliana Bedrooms Have Windows. »Ko se je razvedelo, da izdajamo samo literaturo, smo bili nemudoma zasuti s ponujenim materialom,« pravi. Komercialne založbe Včasih so gay literaturo izdajale bolj naključno, danes pa je naokoli že kar nekaj velikih založb, ki so gay literaturi namenile posebne programe. Prva je bila St.Martin's Press, kjer je pred štirimi leti Michael Denneny začel s knjižno serijo Stonewall Inn Editions. Ta ponuja Randyja Shiltsa The Mayor of Castro Street, Love Alone Paula Monetta, ki ¡e 30 lani izdal tudi roman Afterlife, v katerem nastopajo preživeli partnerji žrtev aidsa. Tam dobite tudi zelo odmevno delo Larryja Kramerja Reports from the Holocaust: The Making of an AIDS Activist. Založba New American Library izdaja gay in lezbično literaturo v zbirk Plume, kjer sta izšli tudi precej uspešni antologiji gay nove! Men on Men in Men on Men 2, ki ju je zbral George Strainbo-lian. Homoseksualni založniki so v New Yorku ustanovili tudi svoje združenje, The Publishing Triangle. Med ustanovitelji je tudi David Groff, urednik pri založbi Crown: »Založniki delajo najbolje takrat, ko nekaj tiskajo v odgovor na veliko povpraševanje. Danes med gay i vznika cela nova kultura, knjige se pišejo in bralci jih berejo.« Zelo lepo. T membno delo je bilo tudi Sister Outsider avtorice Audre Lorde v nakladi 20000 izvodov. Drugačno izdajateljsko politiko ima založba Naiad Press, primer za izključno lezbično knjižno ponudbo. Barbara Grier, ki jo je ustanovila leta 1973 pravi: »Lezbično, lezbično, do konca lezbično! Zdelo se mi je, da je pomembno razjasniti kdo smo in koga bomo razveselili. Od prvega dne je založba Naiad posvečena lezbični avtorici in lezbični bralki! Naš uspeh dolgujemo prav jasnosti naše usmeritve. Ko sem začela z založbo, sem imela 3400 imen. Danes imam 24000 kupcev.« Seal Press sta leta 1976 ustanovili Barbara Wilson in Faith Conlon v Seattlu. Gre za založbo, ki je do lezbištva prišla prek zanimanja za feminizem. »Tiskanje lezbične literature je bilo logični podaljšek feministično naravnane ponudbe,« pojasnjuje Conlonova. Prva lezbična dela Seal Pressa so bili romani Wi! so nove, kasneje pa so izdali med ostalimi še Girls, Visions and Everything Sarah Schulmanove in Lesbian Couples Merilee Clunisove in G. Dorsey Greenove. Debitantkam pa je namenjena Sealova serija lezbičnih novel Voyages Out. Pri Sealu je svoj roman Bird-Eyes izdala tudi Madelyn Arnold. Zanj je prejela nagrado Lambda za najboljši lezbični roman. Leta 1978 sta Maureen Bradley in Judith McDaniel ustanovili založbo Spinsters, ki izdaja dela temnopoltih avtoric Med najpomembnejšimi naslovi te vrste je The Cancer Journals Audre Lorde, ki je bila prodana v prek 30000 naslovih. Založbo je čez štiri leta prevzela Sherry Thomas z namenom, dajo sko-mercializira. Pittsburška založba Cleis Press se je specializirala za neliterame izdaje. Ko sta jo leta 1980 Felice Newman in Frederi-que Delacoste ustanovili, sta imeli z njo predvsem namen zbirati in tiskati informacije, ki jih potrebuje feministična in lezbična skupnost. Pogosto ugotavljata, da taka usmeritev založbe ne pomeni nujno tudi ozkega kroga bralk. Leta 1984 je Nancy Bereano prenehala z urednikovanjem feministične knjižne serije pri založbi Crossing Press z namenom, da odpre lastno založbo. Ta je pričela delovati pod imenom Firebrand Books. Gre za eno maloštevilnih lezbičnih založb, ki so posvečene poezij Barbara Smith pa vodi Kitchen Table Press, založbo, ki se je tako kot druge specializirala - pri t :h izhajajo dela umetnic tretjega sveta. Skoraj 50000 izvodov naklade je dosegla njihova antologija This Bridge Called My Back. Smit-hova predvsem poudarja veliko pre majhno vlogo, ki jo gay in lezbična kultura priznava svojim nebelim ustvarjalcem 1 mmm MAREC 1991 |'g Si WI) ■ ml ÊvepV : 11 îûi^Î ■ ga I I schi;M^n zalozriiki knjsžni trg Grosisti Z neodvisnimi gay in lezbičnimi založbami so se zdaj povezale tudi velike založniške hiše. To odpira novo vprašanje: kako bodo knjige ponujali bralcu sedaj, ko se neodvisni založniki bojijo, da jili bodo večje '■'be preprosto požrle. Prihodnost gay in lezbične knjižne ponudbe pa bi utegnila biti tudi svetlejša - tako kažeta primera Davida Wilka in Rona Hanbyja. Wilkova prodajna družba Inland Books jena Vzhodni obali za širši prodor lezbične literature v knjigarne naredila še največ. Letno izdaja katalog novih in starih naslovov preko 40 ženskih založb z nazivom Womensource. Pri Cleis Pressu so bili nad dvigom prodaje navdušeni že kar takoj, prvi mesec po predstavitvi v Womensource. Wilk uspeh pojasnjuje takole: »Pomembna sprememba se je zgodila predvsem s tem, da ni z avtorjem, ki. izide, pri majhni založbi, čisto nič narobe! Etika založb-velikank je mimo.« Zelo ceni vse izdajatelje, ki so se skozi dolga leta uspešuo trudili vzgojiti bralstvo feministične, lezbične in gay literature, in mu ponudili profesionalno obdelane knjižne naslove. Leta 1988 je oddelek knjižnih distributerjev Golden-Lee v Atlanti pričel z organiziranjem seznama gay in lezbičnih knjižnih naslovov za vsedržavnodistribuiranje. Vodja projekta Ron Hanby se takole pohvali: »Začeli smo z dvema majhnima založbama in ducatom naslovov. Danes ponujamo skoraj tisoč naslovov tako neodvisnih kot velikih založb. Za homoseksualno orientirane knjigarne ponujamo tudi posebej tiskane kataloge.« Ti so nedvomuo potrebni. Michael Dennehy iz založbe St.Martin's Press opozarja, da se je potrebno nasloniti na že obstoječe homoseksualno bralstvo. Po raziskavi revije Out/Look kupi lezbijka povprečuo 40, gay pa 30 knjig letno in številki b bilo mogoče še povečati. Vendar z občutkom: Sasha Alyson pove, da prejema veliko pisem bralcev iz krajev, kjer ni specializiranih knjigarn, če pa bi že bile, si vsi ne bi upali vstopiti vanje. Zato je neba to ponudbo razširiti tudi do običajnih knjigarn. Knjigarne Richardu Labronteu, ki v San Francis-cu vodi knjigarno A Different Light, se zdi najvidnejša sprememba v količini ponujenih del: »Ko smo pred desetimi leti začeli, je bilo na policah kakih 750 naslovov. Zdaj jih imamo 11000.« Darlene Pagano, ki v istem mestu za običajno knjigarno Cody's nakupuje pri ženskih založbah pa pravi »Povečali smo tako lezbični kot gay oddelek. Toda navadna, knjigarna take ponudbe kot specializirana ne. more imeti. Vseeno smo kar solidno založeni.« Primer za uspeh: A Different Light Bilanca treh knjigam pod imenom A Different Light je odlična, lani so že dosegli letno prodajo v višin: dveh milijonov dolarjev in pol! Solastnik Norman Laurilo trdi, da je njihov uspeh le del uspeha, ki ga specializirane knjigarne doživljajo nasploh. Te vrste knjigarn določijo in določajo tržišče. Ponavadi postanejo ustvarjalni del skupnosti, tako kot A Different Light. Zares: odprto imajo prek 12 ur dnevno, letno pa priredijo v svojih prostorih prek 200 literarnih predstavitev. Trgovina v Los Angelesu sponzorira tečaje kreativnega pisanja, poleg nje pa tudi v San Franciscu gay in lezbični pisatelji redno javno berejo svoja dela, Mesečno se lotevajo tudi slikarskih razstav. Prodajanje knjig pa v knjigarni ni več edina dejavnost, čeprav ostaja osnovna. Na steni visijo oglasne table številnih organizacij, svoje informacije pa tam nudi tudi socialna služba. Vse tri trgovine v Los Angelesu, New Yorku in San Franciscu izdajajo letake n knjigarniški časopis. Ta o knjižnih novitetah obvešča kar 15000 naslovnikov, a nikoli jih ne predstavlja agresivno. Laurilo dodaja: »Če mislimo, da bo naše gay in lezbične stranke kaj zanimalo, bomo to brez nadaljnjega ponudili, razen če ni povsem nenavadno ali pa nerazumljivo drago. Ponosni smo, da nimamo nikakršne cenzure. Ne zapovedujemo bralcem, kaj naj berejo.« To pomeni, da so pri njih na voljo tudi dela, s kakršnimi se marsikdo ne bi strinjal iz političuih ali drugačnih razlogov, pa čestitke, razglednice, koledarji in vidcokasete, ki so za koga pornografija. Vendar kupci vedo, da je ravno A Different Light tista knjigama, kjer se da pod eno streho dobiti vse! Knjigarna ni odkrito politično opredeljena, podpira pa vse, kar pomaga homoseksualni skupnosti - že to ¡e politična opredelitev. Zelo malo ponudbe na policah tudi ostane, med 2 in 3 odstotki letno. Lastniki vedo, da uiso vsi njihovi kupci tudi .njihovi bralci, a z nakupom jih podprejo. Na podlagi računalniško vodene prodaje v kujigami 70 odstotkov prodaje odpade na knjige, 14 na revije, 5 na video prodajo ali izposojo, 2 na avdio kasete, in na trak posnete knjige, preostala 2 odstotka pa na ostalo. Ker ima A Different Light za 10000 naslovov kar 5000 dobaviteljev, si brez računalniškega poslovanja dela že skoraj ne bi mogli več zamisliti. Verigo treh knjigam sta Kanadčana Laurilo in George Leigh najrej odprla v Los Angelesu v novembru 1979. Bala sta se začeti v New Yorku ali San Franciscu, kjer so take knjigarne že obstajale. Vendar jima je šlo izredno dobro in po letu dni sta trgovino razširila, leta 1984 pa odprla newyorsko podružnico v Greenwich Villageu. Najmlajša je trgovina v San Franciscu, iz leta 1987. V treh trgovinah sta zaposlila 18 prodajalcev in 12 prodajalk, med njimi največ študentov, ki so v službi začasno. V načrtu imata še eno knjigarno v Los Angelesu, morda pa bosta svojo dejavnost razširila tudi v Evropo. Zaradi različnega okolja in velikosti se podružnice med seboj razlikujejo: V primeru lokacije v Los Angelesu gre za premajhno skupnost, da bi kljub veliki zagnanosti trgovini omogočala dobiček. Morda jo bo treba celo preurediti v oddelek za pošiljanje knjig po pošti. Najbolje gre trgovini v New Yorku, žal pa je najmanjša. Se največ sreče z lokacijo ima knjigama v San Franciscu. Ta ie največja, pa tudi s straus -kimi prireditvami je najbolj aktivna, postala je družabni center okoliša. T Matjaž Bergant MAREC 1991 Revolver 31 sukališče Nataša S. Vegan Osemdeseta so se dokončno poslovila. Tudi v glasbi. Nekaj je namreč povsem gotovo - glasba iz začetka devetdesetih se močno razlikuje od glasbe osemdesetih. Ena bistvenih razlik je v porazgubljanju posameznih trendov, ki so bili značilnost prejšnjih obdobij. Priča smo zraščanju različnih glasbenih stilov - med seboj so pomešani tako funk, house in rap kot tudi "indie" rock in pop. Medijski prostor na glasbenem področju obvladujejo velike satelitske TV mreže, kot sta na primer MTV (Music Television) ali Sky Channel. Le te so nosilke današnjih trendov, kreirajo ali bolje rečeno vsiljujejo okus širokim množicam gledalcev po vsem svetu. Danes je glasba, bolj kot kdajkoli prej, le še del industrije - uspevajo tisti, ki naredijo Čim boljši spot, to pa je seveda pogojeno z ogromnimi vsotami denarja. Preboj iz anonimnosti v tak sistem s strogo določenimi pravili je vse prej kot lahek. Manjšinski trendi so s tem avtomatsko postavljeni v neenakovreden položaj. Resda velikim produkcijam še zmeraj kljubujejo male, neodvisne založbe, ki so precej "specializirane" oziroma ozko usmerjene, tako da pokrivajo le del potreb "izrinjenega" občinstva. Ker gay populacija, ne glede na relativno množičnost (samo v Evropi je po nekaterih ocenah približno 60 milijonov iezbijk in gayev), še zmeraj predstavlja ogromno manjšino v primerjavi z ostalimi, novo obdobje tudi njej ni prizaneslo. Ali bolje rečeno - tisto, kar seje večinski kulturi zdelo zanimivega v gay subkulturi, si je enostavno prisvojila, ostalo pa je odrinila povsem na rob dogajanja. Integralna vloga gayev v razvoju glasbe Je skorajda povsem zamolčana. Že dve desetletji je prav glasba nekakšen posnetek r naših življenj, saj je pomagala oblikovati ločeno, specifično identiteto Iezbijk in gayev. Od poznih sedemdesetih naprej je bil disko glavno žarišče gay življenja. To je bil prostor za druženje, prostor, ki je dajal občutek skupnosti. Disko je natanko to, kar o njem pravi Frankie Knuckles: "Cerkev za ljudi, ki niso deležni božje milosti." Ver jemo je ta izjava sama po sebi dovolj zgovorna in ne potrebuje dodatne interpretacije. 2. februarja letos so rta kanalu Channel Four v Veliki Britaniji pričeli predvajati TV serijo The Rhythm Divine avtorjev Paula Oremlanda, Kevina Sampsona, Jona Savagea in Sarah Stinchombe. To je oddaja, I i je posvečena zgodovini plesne glasbe, vse od njenih začetkov do današnjih dni. Vendar pa ta oddaja, za spremembo od njej podobih, osvetljuje zgodovino glasbe z gay aspekta, saj govori predvsem o gay koreninah disca in še posebej housea. Zaradi tega je seveda povzročila precejšnje polemike in razburjenje, saj naravnost govori o določenih dejstvih, za katera so sicer na tihem vedeli mnogi, vendar seje o tem previdno molčalo. Skratka, gre za resnico, za nekaj, kar Savage duhovito komentira kot "vreščeče vrednotenenazadnje gre za izvajalce kot so: Eartha Kitt, Sylvester, The Village People, Bananarama, Frankie Goes To Hollywood, The Communards, Bronski Beat, Jimmy Somervilie, The Pet Shop Boys, Deee-Lite..^ njihova skupna značilnost je predvsem ta, da so postavili standarde plesni glasbi zadnjih obdobij. Odkritje teh dejstev, ki so oprta bodisi na vse večjo odprtost posameznih izvajalcev glede njihove spolne preference bodisi na priljubljenost nekaterih znotraj gay skupnosti, je izzvalo ostre polemike. Verjetno ni malo tistih, ki z grozo ugotavljajo, da jim je najbolj pri srcu prav "pederska muzika", najsi gre za disco, house ali avantgardo, kamor sodi na primer Laurie Anderson (pred nedavnim je imela odličen koncert v Ljubljani), ki bi zaradi svoje spolne usmerjenosti, če bi o njej govorila na glas, gotovo izgubila precej vročih privržencev. Skratka, gay izvajalci so povsod, na vseh ravneh družbenega življenja. Lahko bi celo rekli, da v precejšnji meri oblikujejo, soustvarjajo in obvladujejo kulturni prostor sploh, še zdaleč ne zgolj in samo popularne glasbe oziroma show businessa. Frankie Knuckles na polemike, ki jih sprožajo "nova odkritja starih resnic", odgovarja s samoumevno kratkostjo-"'Gay ljudje so vedno postavljali standarde v popularni kulturi. In to je konec zgodbe." Za osvetlitev te trditve bi vas rada spomnila še na nekoga, ki je odločilno posegel v kutumo dogajanje sedemdesetih in delno tudi osemdesetih let, to je bil Andy Warhol, človek, kije predstavljal pravo "pop ikono" svojega časa. The Rhythm Divine med drugim govori tudi o tem, kako gay ljudje informirajo mainstream trende in kako le-ti večino stvari prevzamejo, malce "predelajo" in to prodajajo kot svc > blagovno znamko. Pa se ponovno ozrimo nazaj v "zlata" sedemdeseta leta in prebrskajmo stare plošče. Prav sedaj seje v Ameriki pojavila silna nostalgija za tem obdobjem -predvsem v gay skupnosti. Gayi in lezbijke so prepričani, da je bilo to zanje najboljše obdobje sploh. To je bil čas prodora skupine The Village People v popularno kulturo. YMCA se je čez noč znašla na vrhu lestvic popularne glasbe. Njihov naslednji hit Cant't Stop The Music pa je bil na nek način udarec v prazno, saj pomeni povratek nazaj v skrivaštvo. Nekako istočasno pa je že umrl tudi disco trend. Samo po sebi se zastavlja vprašanje, ali se ljudje iz glasbene industrije zavedajo, da gay populacija vseeno predstavlja relativno velik delež potrošnikov. Jon Savage pravi o tem nekako takole: "Prav gotovo je to pametnejšim povsem jasno. Ploščo pro-movirajo po stadijih. Torej, če izdaš ploščo Banaiiarame, jo bo kupovala predvsem gay publika in jo spravila na primer na 37. mesto na glasbeni lestvici. Tedaj stopi na 32 Revolver MAREC 1991 Donna Summer sceno glasbena industrija, ki jo bo seveda potisnila še višje." Zanimivo je še nekaj. Uveljavilo seje prepričanje, da gay populacija kupuje in posluša v glavnem disco glasbo. Velja namreč nekakšna miselnost, da sta rock in punk mnogo bolj "straight". Kakorkoli že, do določene mere je res, da so gay ljudje veliki potrošniki popularne glasbe. To seveda ni slučaj. Dejstvo, daje disco zanje pomembnejši, izvira iz tega, da jim nudi nekaj, česar jim rock ne more dati -namreč občutka skupnosti in vzajemnosti. Pri poslušanju ročka so poslušalci med seboj ločeni, saj je tovrstna glasba neprimerno zahtevnejša in terja individualen pristop poslušalca ter večjo osredotočenost na glasbo samo. Primer gay izvajalca, ki znotraj gay skupnosti ne pomeni prav veliko, je Morrissey, nekdanji pevec in tekstopisec skupine The Smiths, ki je tipičen predstavnik arhe tipskega ročka, ki je namenjen predvsem poslušanju doma, v intimnem ozračju, ali kvečjemu za koncerte. Seveda je v tem primeru bližina, ki jo predstavljajo plesišča, izključena. Program The Rhythm Divine se konča z bendi kot sta The Farm in The Happy Mondays, ki so novi predstavniki "indie" (Indenpendent oziroma neodvisne) scene. In kaj meni Jon, eden izmed nosilcev projekta The Rhythm Divine, o najnovejših posknsib zlitja plesne glasbe in ročka? "Meni je ta glasba všeč, čeprav bi ji bilo mogoče očitati, da je nekoliko preveč mačisttčna." Osebno pa mu je najbližje obdobje v letih 83-84, ko je bila v modi androge-nost. Tipični predstavniki tega obdobja so: Soft Cell (Marc Almond), Boy George, Grace Jones... Le-ti niso promovirali zgolj svoje glasbe, pač pa obenem tudi svoj imidž, ki je bistveno odstopal od klasičnih imidžev v takratnem tradicionalnem pristopu k oblačenju. Pri tem je še najbolj izstopal Boy George, kije s svojim imidžem neposredno načel mit možatosti oziroma raa-čizma. Da pa tudi rock ni bil povsem moški, dokazuje tako imenovani"glam" rock in njegovi bleščeči predstavniki: T-Rex (Marc Bolan), Gary Glitter in nenazadnje David Bowie, ki se je pojavil že v sedemdesetih letih in se obdržal vse do danes. S svojim spogledovanjem s trans-vestijo je na začetku svoje sijajne kariere vzbujal precejšnjo pozornost. Kaj je torej tisto, kar je v plesni glasbi najbolj privlačno in zanimivo? Verjetno prav dejstvo, da ni obremenjena z ma-čizmom in je zaradi tega mnogo bolj neposredna in sproščena, namenjena predvsem zabavi, obema spoloma in spolnosti, česar v drugih glasbenih trendih skorajda ni opaziti. Y pariz LEZBIJKE IN NORA DVAJSETI V PARIZU Nataša S. Vegan V obdobju Belle Epoque, ki je vzni-knilo iz prve svetovne vojne v Franciji, seje v Parizu pojavilo nekaj salonov, kjer se je zbiralo precej uglednih gayev in lezbijk, nosilcev kulturnih tokov tedanjega casa. Ena izmed ključnih osebnosti tega obdobja je bila Natalie Barney, premožna Američanka, ki se je na pragu stoletja preselila v Francijo. Tako za moške kot številne ženske je predstavljala svojevrsten izziv in atrakcijo. Zaprisežena hedonistka in neustavljiva ljubimka je bila v odnosu s svojimi partnerkami sproščena in neposredna. Ker v Franciji tedaj ni bilo zakonskih sankcij zoper homoseksualce, je bil seveda Pariz edini kraj, kjer je lahko v popolnosti in neobremenjeno živela svojo lezbičnost, kjer je lahko brez posebne bojazni vsak dan, oblečena v moška oblačila, jahala v Bois de Boulogne, zaradi česar se je je prijel vzdevek Amazonka. Njeni popoldnevi so potekali v znamenju literature. Ezri Poundn je predstavila Rémy de Gourmonta, on pa je v zameno za to znanstvo v njen salon pripeljal številne angleške in ameriške pisatelje. Za sapfične prireditve oziroma literarne večere je Natalie svoje goste razdelila v dve skupini: na tiste, ki so prihajali zgolj zaradi lezbične satire in one, ki so iskali kulturno ekskluzivnost. Transve-stitske igre ali plesi v maskah so potekali v sprejemnem salonu, dokler je arhitekti niso opozorili na dotrajanost tal tristo let stare zgradbe. Ob poletnih večerih pa so se najraje zbirali na vrtu, Čigar intimo so varovali visoki zidovi hiš na Rue Visconti in Rue de Seine. Čeprav so bile trebušne plesalke namenjene izključno ženskemu občinstvu, pa vsi obredi in prireditve niso bili tako zaprti. Mešani publiki je na primer Paul Valéry prebiral La Jeunne Parque ali paje Colette predstavila svojo igro La Vagabonde iz leta 1922. Skratka, Bameyeva, ki je slovela po pisanju uspešnih aforizmov in esejev, je kot duhovita osebnost posedovala naravni dar za prirejanje salonskih sre- čanj. Pri njej so se zbirali mnogi ameriški, angleški in francoski talenti: Marcel Proust, Colette, Paul Valéry, André Gide, Rémy de Gourmont, Ezra Pound, Paul Morand, Anna de Noailles, Renée Vivien, Dolly Wilde (nečakinja Oscarja Wildea), Rainer Maria Rilke, James Joyce, Djuna Barnes, Romaine Brooks... Med Natalie Barney in Romaine Brooks se je sicer razvilo strastno in dolgotrajno razmerje, ki pa je bilo zaznamovano z občasnimi krizami. Natalie se nikakor ni uspela upreti lepoti, ki jo je vedno znova premamila in zapeljala v številne ljubezenske avanture z ženskami. Sama je trdila, daje imela preko štirideset ljubic - od Liane, ene najslavnejših kurtizan obdobja Belle Epoque, Renée Vivien, mlade francoske pesnice, ki je zaradi Nataliinih ljubezenskih avantur zelo trpela (govorilo se je celo, da je zaradi prevelike ljubezni do Bar-neyeve mlada umrla), do ameriške slikarke Romaine Brooks, ki se jfc edina približala nekakšnemu stalnemu in dolgotrajnemu odnosu z Natalie. Romaine Brooks je pripadala pariški inteligenci med obema vojnama. Naslikala je mnogo prijateljev iz takratne umetniške elite, med katerimi so bili Jean Cocteau, Gabriele d'Annunzio, Paul Morand, Elsie de Wolfe, Renata Borgatti, Ida Rubinstein, Lady Troubridge in seveda tudi Natalie Barney. Romaine so privlačila moška oblačila, v katera se je tako rada oblačila Bameyeva, zato jo je naslikala v najrazličnejših transvestitskih kostumih. Natalie je bila model tudi Evangelini Musset in Djnni Barnes pri Ladies Almanack. Služila je tudi za lik Valerie Seymour, znamenite junakinje lezhičnega romana The Well of Loneliness (Studenec samote) pisateljice Radclyffe Hail, ki je javno živela v lezbičnem razmerju z Uno, Lady Troubridge. V liku slikarke Wände pa gre po vsej veijetnosti za upodobitev Romaine Brooks. Portreti Romaine Brooks izražajo neprizanesljivo neposrednost in moč prisotnosti, čeprav so zaradi upodabljanja resničnosti androgenov in amazonk 34 Natalie Barney morda nekoliko nenavadni. Njeno največje delo pa je verjetno avtoportret, ki prikazuje popotnico v črnem plašču in črnem klobuku, katerega krajci senčijo oči. Zaradi melanholičnega pogleda na življenje, krute barvne sheme sivega, črnega in belega ter zaradi skrivnostnega simbolizma njena dela niso lahko razumljiva. Kljub nenehni strasti do žensk si je Natalie Barney našla čas za umetnost in podporo umetnikom. Kot odgovor na Académie Française kjer so prevladovali moški, je ustanovila Académie des Femmes, ki naj bi nudila podporo mladim in nadarjenim literatinjam. Morda še pomembnejša osebnost tedanjega časa pa je bila Gertrude Stein, priznana pesnica in pisateljica, ki je podobno kot Natalie Barney okrog sebe zbrala vrsto izjemnih umetnikov. Na nek način sta bili tekmici, zato sta se le redko družili med seboj, pa še tedaj bolj iz vljudnosti. Nekoč se je Steinova vendarle odzvala povabilu Barneyeve, saj je tedaj Ford Madox Ford prebiral njeno poezijo. Nasploh je bila Steinova precej bolj zadržana od Barneyeve, o čemer priča podatek, da je z Alice B. Toktas Revolver MAREC 1991 pariz živela v popolnoma monogamnem ra-zmejju več kot štirideset let. V Pariz je prišla Leta 1903 in se naselila na legendarni številki 27 na Rue de Fleures. Skupaj z bratom je kupila precej slik tedaj se neznanih slikarjev, kot so bili: Cezanne,Renoir,Matisse in Picasso ki so postali njeni dolgoletni prijatelji. Zanimivo je, da Steinova in njen brat Leo, ki sta bila vneta zagovornika in strastna zbiratelja del impresionistov, postimpresionistov, fauvistov, futuristov in predvsem kubistov, nista bila posebej naklonjena dadaistom. Picabia in Tzara sta ji prišla zmagoslavno oznanit, da je dadaizem prispel v Pariz, vendar pa se Steinova ni nikoli pridružila umetniškim tokovom, če jih ni sama odkrila. Koncem dvajsetih je Gertrude Stein libreto za opero Four Saints in Three Acts (Štirje svetniki v treh dejanjih) Virgila Thomsona. Še preden pa je bila opera postavljena na oder, je med njima prišlo do nesporazuma in njunega prijateljstva je bilo konec. Leta 1934 je opera doživela v New Yorku izjemen uspeh. Med njena najpomembnejša znanstva sodijo tudi pisci: Ezra Pound, James Joyce in Ernest Hemingway. Čeprav v dvajsetih letih ni objavila skoraj ničesar, je bila vseeno priznana kot ena izmed nosilk literarnega undergrounda. Šele leta 1933 sledi njen prv' večj literarni uspeh z delom The Autobiography of Alice B. Toklas. Objavila je približno dvajset del in zasedla pomembno mesto v literarni zgodovini. Pariz je bil konec 19. stoletja in v začetku 20. stoletja skupaj z Berlinom pojem osebne svobode, vključujoč tudi spolno svobodo, zato ne preseneča, daje bil nekakšno pribežališče homoseksualcev iz celega sveta. Spomnimo se samo Oscarja Wildea, kije tam preživljal zadnje trenutke svojega življenja, pa na primer Vite Sackville-West, pesnice, 1" je bila koncem prve svetovne vojne v javnem razmerju z Violet Trefusis, pa Winnarette Singer, slikarke in glasbenice, ki je odprto priznavala svojo lezbično usmerjenost in je okoli sebe, podobno kot Natalie Barney in Gertrude Stein, zbrala precejšen krog kulturnikov in uglednih osebnosti tedanjega Pariza. V njen krog prijateljev so sodili: slikar Felix Barrías, Degas, Marcel Proust, Robert de Mon-tesquiou, njene intimne prijateljice Ethel Smyth, Romaine Brooks, Violet Trefusis (bivša prijateljica Vite Sackville-West), poljska spinetistka (spinet je stara oblika kiaviija) Wanda Landowska- Zanimivo je, da seje poročila s princem Edmondom de Polignacom, ki je bil prav tako homoseksualec. Znano je tudi, da so bili vsi njeni najbolj intimni prijatelji homoseksualci ali biseksualci. Pozneje so pričeli v njen salon zahajati tudi Picasso, Colette, Stravinsky, Cocteau, Vera Sudeikin, Markevitch, Prokofiev. Srečala sf e tudi s Coleom Parterjem in pri njem naročila jazz balet Within the Quota. V njenem salonu so se izvajala dela Manuela de Falle, Igorja Stravinskega, mladih francoskih glasbenikov pod imenom Les Six, Ravelov Pavane pour une Infante défunte... Družabno in kulturno življenje je v dvajsetih letih tega stoletja doseglo enega svojih vrhuncev, pri čemer so saloni Natalie Barney, Gertrude Stein in Winnarette Singer oziroma princese de Polignac igrali izjemno pomembno vlogo, saj so se v njih prvič predstavili mnogi pomembni ustvarjalci - skratka, saloni so bili središče kulturnega dogajanja v Parizu, mesto za odkrivanje in vzpon mnogih talentov. Viri: William Wiser: The Crazy Years, i hames and Hudson, 1983 Gertrude Stein: Everybody's Autobiography. Virago Press, London, 1985 VODIČ ZA LEZSIJKE PO PARIZU DANES diskoteka Le New Monocle 60, bd Edgard Quinet - 75014 PARIS tel. 43.20.81 12 bar La Champmeslé 4, rue Chabanais 75002 PARIS tel. 42.96.¿5.20. restavracija Michele Simonet 7, rue Sainte-Apolline 75003 PARIS tel. 48.87.66.53. Chez Nini Peau d'Chien Claire et Christine 24, rue des Taiilandiers, PARIS tel. 47.00-45.35 Winnarctta Singger in Wanda Landowska MAREC 1991 Revolver WW: Gertrude Stein in Alice B. Tokias 35 pariz GAY ML 1925 Andrej Zupane Znano je, da je homoseksualnost kot socialni in kulturni fenomen vstopila v zgodovino evropske civilizacije šele konec 19. stoletja v Nemčiji. Iz nje so .i) ponovno temeljito in brez usmiljenja izbrisali nacisti v letih pred drugo svetovno vojno. V tem kratkem obdobju, še posebno pa v "norih dvajsetih letih", je Berlin postal središče gay gibanja, k je preraslo v pravo subkulturo. Manj pa je znano, da je imel v "norih letih" tudi Pariz pomembno in dobro organizirano gay subkulturo. Po prvih skromnih in pre- 36 vidnih začetkih v prvem desetletju tega stoletja so se v dvajsetih pojavili številni izključno ali delno homoseksualni bari, plesi, nočni lokali, turške savne in kraji za spoznavanje. Izšla je prva revija namenjena homoseksualcem - INVERSIONS. Vse to je prispevalo k nastanku posebnega vzdušja, ki se ne more primerjati z nobenim prejšnjim obdobjem. O homoseksualnosti se sicer v tem času ni govorilo, oziroma zelo malo, in še to ironično in žaljivo, kljub temu pa je vladala atmosfera tolerance in sproščenosti, ki je bila med drugim posledica splošnega razpoloženja po prvi svetovni vojni. Ljudje so se hoteli predvsem zabavati in pozabiti grozote in nesmiselnost vojne. Najbolj slavna in razvpita prireditev gay Pariza dvajsetih let je bil prav gotovo pustni ples MAGIC CITY. Organizirali so ga enkrat letno, na pepelnično sredo, vse do leta 1934, ko so ga oblasti prepovedale. Prišli so homoseksualci iz cele Evrope, zbralo se je po več tisoč ljudi. Dva do tri tisoč jih je ponavadi ostalo na cesti, ker je bi la dvorana nabito polna. Na vratih je stala posebna komisija, ki je odločala, koga bo spustila na ples. Glavna atrakcija so bili transvestiti, ki so prišli v razkošnih in bogatih kostumih, okrašeni s perjem in nakitom. Privabili so tudi mnoge radovedneže, predvsem iz "show businessa". Pariška revija LA RAMPE je leta 1931 takole opisala ta "dogodek": "To noč se vse hčere Sodome, razti-esene po celem svetu, zberejo, da bi vsaj za en večer znova oživile svoje prekleto mesto. Prisotnost tolikšnih njim enakih jim omogoči, da pozabijo na svojo Revolver MAREC 1991 nenormalnost (...). Tuje vse osvetljeno, poudarjeno in pretirano. Eno noč, samo eno noč v letu, vsi tisti, ki SO še včeraj igrali komedijo vsakdanjega življenja in bodo z igro nadaljevali jutri, pokažejo svoj pravi obraz..." Moralističen časopis LIBERTÉ pa se je zgražal nad skrajno nespodobnostjo in zahteval posredovanje policije: "Gre za zelo "poseben"ples, na katerem se kol na nekakšen skrivnosten poziv zbere poženšcena mladina z izumetničenimi kretnjami in visokimi glasovi, Večina teh pomilovanja vrednih oseb je preoblečena v ženski' in videti bi morali - oziroma bol je, da ne vidite - kako nesramežljivo si popravljajo pričeske in ličijo ustnice..." Biizu trga Bastille, v ulici Rue de Lappe, so pripravljali plese, k so jih obiskovali v glavnem homoseksualci in lezbijke. Znani so bili predvsem po tako-imenovanih "mauvais garçons", ki so tu prodajali svoja telesa. Posebnost lokala so bili fantje v mornarskih oblekah. Sploh so bili za gay subkulturo tistega časa značilni zelo določeni in izdelani imidži. Nekateri gayi so se oblačili v modre delavske pajace, nosili so čepice in široke rdeče pasove. Cocteau njegov krog je "odgovoren" za modo mornarskih oblek. Willy, mož slavne "lezbične" pisateljice Colette je bil reden gost v Rue de Lappe: "Tu je vedno dosti mladih brezdelnežev, ne preveč čistih, toda skrbno oblečenih, s čepico na glavi in pisano svileno rutico okoli vratu. Zigoli obeh spolov plešejo tesno objeti in pri tem izivalno migajo z boki,,." Večina barov in nočnih lokalov, v katerih so se zbirali homoseksualci, je bila v četrtih Montmartre, Montparnasse in na Elizejskih poljanah. Lezbijke pa so hodile v kabaret-bar MONOCLE na Pigallu. Na odru je igral ženski orkester. pariz Dekleta, ki so delala v baru, so vabila gostje na plesišče. To je bil predvsem kraj za spoznavanje. Revija FANTASIO gaje opisala takole: "To je bar, ki je nekaj posebnega, predvsem zaradi svoje klien-tele - ženske, ki se oblačijo v moške obleke Tudi lastnica za zgled nosi nad krilom moški suknjič, kravato in manšete. Ostrižena je "na fanta". Poleg MONO-CLA so imele lezbijke še več drugih lokalov, npr. bar CHEZ ELLE in bar LUI Med bari za gaye je bil posebno znan CLAIR DE LUNE ("Mesečina"). Klien-telaje bila zelo pisana: od zdolgočasene "visoke družbe", ki ni vedela, kam bi sedala po gledališču, do obiskovalcev Pariza iz province in Američanov, ki so hoteli okusiti dekadentno Evropo... Zelo priljubljen in dobro obiskan je bil tudi bar in bistro GRAFF na trgu Blanche Homoseksualci so bili tn pomešani med ostale obiskovalce - ženske in moške prostitutke, igralce, umetnike... Ob sobotah zvečer se je na trgu pred lokalom zbralo po več sto ljudi. Posebno vlogo in položaj je imel na gay sceni pisatelj, slikar in režiser Jean Cocteau. V tem Času je bil znan predvsem kot pisatelj in ni imel nobenih ambicij postati"dežurni homoseksualeczato seje držal bolj ob strani gay gibanja. Bil pa je srce in duša slavnega lokala LE BOEUF SUR LE TOIT ("Vol na strehi") v četrti Saint-Germain.Toni bil izključno homoseksualen lokal, ampak plesni bar, kjer se je zbiral "ves Pariz", predvsem intelektualci. Gre za tipičen "proizvod" norih let: v tem prostoru so kraljevali esteticizem, frivolnost, modne muhe in nori domisleki. Tu so Parižani prvič poslušali jazz in spoznali"art deco". Turške savne so bile novost te dobe. Kmalu so postale zbirališče homoseksu- alcev, ki so hoteli kar na licu mesta zadovoljiti svoje želje... Willy v svojih spominih poroča tudi o tem: "V Parizu poznam šest javnih kopališč, kjer ni nobenih meja med družbenimi razredi. Ce vam je kak mladenič posebno všeč, kopališkemu mojstru stisnete v roko nekaj frankov in takoj bo opozoril vašega izbranca, da neki gospod želi masažo..." Pigalle je že takrat slovel po prostituciji, tako ženski kot moški. Ob določeni uri so dekleta in fantje prišli na ulico -dekleta so se držala vogalov in dvorišč, fantje pa pločnikov. Nikoli se niso mešali. Razdelili so si "teren" in se držali določenih pravil obnašanja, tako da se niso motili pri delu. V času gospodarske krize je veliko mladih ostalo brez dela in prostitucija je bila edini način preživetja Gay pisatelj André dti Dognon je v svoji avtobiografiji z naslovom Ljubezen v grmovju zapisal: "Nočni Pigalle ponosno razkazu je svoje moške prostitutke, ki so si nadele imena naših najbolj znanih filmskih zvezd. Poleg pol ducata Mistinguett in Baker je še ena, ki jo kličejo Sorel - blondinec z lepimi modrimi očmi, ali pa Marlene, prikupen rjavolasec..." Za konec naj omenimo še kraje na prostem, kjer so se srečevali homoseksualci. Poleg javnih stranišč so bila srečanja najbolj pogosta v parkih in na sprehajališčih, npr, Marsove poljane pod Eifflo-vim stolpom, Elizejske poljane in seveda slavni park LES TUILERIES, ki je zbirališče homoseksualcev že od 17. stoletja naprej. T Vir: Gilles Barbedette / Michel Carassou: PARIS GAY 1925 (Presses de la Renaissance, 1981, Paris) ...in danes? Da, kaj pa danes, v začetku devetdesetih? Alt je Pariz še vedno gay? In če je,' kam morate obvezno iti, ko boste naslednjič v "mestu svetlobe". Preden začnemo, pa je potrebno naslednje opozorilo: Pariz je mogoče res najlepša evropska prestolnica (no, vsi se s tem prav gotovo ne strinjate), je pa tudi ena najbolj hladnih in zaprtih. Ob prvem stiku s Paiižani boste imeli verjetno občuiek, da vas nihče ne opazi, kaj šele, da bi vas gledal, da nikogar ne zanimate, '") da bo najbolje, če greste občudovat grške kurose v Louvre. Toda to bi bila napaka, potrebno je le nekoliko vztrajnosti in prijaznih nasmeškov. Ko bo led prebit, bo šlo mnogo laže. Vse d seveda velja, če govorite francosko. Če ne, e bolje, da poskusite spoznati kakšnega tujca, ki jih v Parizu na srečo ne manjka. .. Torej, spoznali boste, da je isti tip, ki je bil še pred nekaj minutami videti tako zelo "cool" in odsoten, čisto prijeten in zanimiv fant. in da se da z njim celo pogovarjati (trenutno o vojni, o cenah stanarin v Parizu, lahko pa mu tudi razložite, kaj je to Slovenija). No, pa začnimo. Se vedno dobro obiskan je park Les Tuileries, tako podnevi kot ponoči. Podnevi je vse skupaj precej nedolžno n prijetno, 38 ponoči pa lahko doživite tudi kakšno neprijetno presenečenje, npr. obisk policije ali pa pretepaško razpoložene bande... Ce imate pri roki telefon in če kolikor toliko dobro obvladate francosko, lahko pokličete tri številke, na katerih se nonstop vrtijo oglasi tipov, ki iščejo... Ponavadi sledi natančen opis seksualnih želja in fantazem. Izbira je velika. (tel . 36.65.38.38, 36.65.43.43, 36.65.75.55). Pariško gay življenje se je v zadnjih nekaj letih osredotočilo predvsem na četrt MARAIS (za kulturnim centrom Beaubourg, v smeri prod trgu Bastille). Tu boste našli več prijetnih barov -priporočamo LE QUETZAL (10, rue de la Vernerie) in LE CENTRAL (33, rue Vielle du Temple, oboje metro Hôtel de Vllfe). Za tiste, ki hočejo biti :'in", oziroma "branché", kot pravijo Francozi, je Še vedno obvezen Café Coste (Place des Innocents, metro Les Halles), Kavarna je znana predvsem po svojih stolih in WC-ju - design Philiipa Starčka. Tisti, ki pa jih še vedno zanimajo razne "temne sobe in kotički", pa naj gredo v THE TRAP (10, rue Jacob, metro Odéon) ah pa v LE TRANSFERT (3, me de la Sourdière, SM scena, metro Palais-Royal). Oboje po polnoči. In kje preživeti, oziroma preplesati noči? Lahko vprašanje: v diskoteki LE BOY (6, rue Caumartin, metro Opéra), ki je. še vedno n9l v Parizu. Baje je kar v redu tudi v novem lokalu CAVEAU I)E LA BASTILLE (6, passage Thiére, metro Bastille, ni preverjeno!). Ce pa boste imeli kaj časa v nedeljo popoldne, ne odlašajte z obiskom GAY TEA DANCE v diskoteki Palace (8, rue du Faubourg Montmartre, metro Rue Montmartre, od 17 - 22b). Odlična atmosfera m zelo lepa Míentela. Aha, da ne pozabimo na savne. Da, v Parizu so še vedno odprte m nič ne kaže, da jib mislijo zapret:. Če se ne morete upreti skušnjavi (toda previdno!), vam priporočamo dve: CONTINENTAL OPERA (32, me Louis-le-Grand, metro Opéra, zelo velika, nova, lepo opremljena) in IDM (4, rue du Faubourg Montmartre, video-ekran). In na koncu še nekaj za tiste, I h zanima literatura - Pariz ima zelo dobro gay knjigarno, v kateri boste našli francosko in tudi ameriško gay (in ne samo gay) literaturo: LES MOTS A LA BOUCHE (6, rue Saint-Croix-de-la-Bretonnerie, metro Hôtel de Ville). Tako, to seveda ni vse, ; pa izbor najboljšega, kar ponuja gay Pariz v začetku devetdesetih. A bientôt à Paris. ▼ Vir: GAI PIED, GAY GUIDE 1991 mmm marec 1991 "DREAMWORLD". H. V. VENAC 10,11000 BEOGRAD TEL. (011)475-561 NAJVEČJI IZBOR GAY HARD CORE FILMOV 1. MLADI KADETI 2. KLASA 84 I. 3. KLASA 84 II. 4 VENECIJANCI 5. MOMC1 SAZAPADNE OBALE 6. RODACI 7. FISTFUCKING 8. DILDO ACTION 9. INČ PO INČ 10. SEXIZA REŠETAKA 11. ZATVORENIK 12. SAN FRANCISCO 13. GAY ZATVOR 14. NAJBOLJI DRUGOVI 15. TELESNA STRAŽA 16. DRVOSEČE 17 ORGIJE 18. OŽENJENIMUŠKARAC 19. ČRNI POLICA J AC 20. SNIMLJENO U SENCI 21. HOMO MOMCI U AKCIJI 22. PARADA PENISA 23. UNIFORME 24. PUNOLETSTVO 25. DUPLO ZADOVOLJSTVO (S/M) 26. GAY RESTORAN 27. YUNG PISSING BOYS 28. N1ŠTASEM NAJBOLJEG 29. MOMCI S A PLAŽE 30. ULIČNI MOMCI V tej številki vam predstavljamo 30 filmov, izmed več kot 150 gay filmov, iz naše gay-oteke. Cena posameznega fdma na naši kaseti je 20 DEM (dinarska protivrednost). Pošljemo vam brezplačen katalog z opisi vseh filmov. Plačilo: po povzetju + poštnina. Naročite našo reklamno kaseto z inserti iz preko 100 filmov po ceni 30 DEM. portfolio 2 40 Jasna Kiancisar Revolver MAREC1991 odmevi 1 j D W i m 'C:! I Udu W U II i iilif S llif (1; M (1 — — ^ % «dnine -S M!mimi§@m C 0 mi W I w i MPI^ Z* ^ti **** \ a» W> ^^ vse«1 ^ m m w © C°J CuQ d CD Din M i @ DuQ © o JlTJ a ; t^ nV- TO pT«», „,v?>5i B Vil 1'* Hi§§ 'P10' N Solvenien. 'fersta f!c/ninoen or t.. , _ ,r5ta o/lmdnna .o, -t s. allm6nr....... v/j.*®1T\1. ® r^taos*1h Vili J., 1 n'0ch,JL(qosU- : W RfVOlVa ¡2S'P^mmer goifovfen ' ' S(ow"«m/Ju- S ievolvet^i ..„hu-^Mseie g' m m i tdmatifco- »Zf bistvo ie '^¿^e/gotovopa levolvena-P0«® ^^odU svobodr^ega .n »z** » ' L erotik, se prek poHtil^ ogromM ; NaS. Slovenski £ ««»1 ESEJU"**'' pihalnega itt d.mokr^tr^ aneMoietii. ■ mfid dISmov. edino pnoptostuvv gav poj^^Sfl^a^rie^p^»^, ^aHvljMJsI» q njihovi tepgg«* n£kaj brar ,^ E^ f Mal pravi. ^.^^^Ukopo^tatMtak^tev^^^^ ' O JOn C ub6fWosnoi/iei,J " ""ocioftonj Rn atottvbett, 7 010 v in ue danj - ■ ,nfor^on a i vsejae.twfi^-T,M,'-K • ■ •' ■ . ( , esad-DA» brei feos.' •■ • I r?) \w | © d © ' 7 13 !TiT"i W7 n ! PIE® «'EBdo I 16 6 J rn Y\FT n O 42 MAREC 1991 * L 'édltie,ï star a/mpltls (e.icen flflriûs « Cite lom.ifHi » fniij.v «f s.ticyii i !wis Its Biennis. Envoi tèti? pli i-scrot- A nnuD^er avfic va Ire rè-lene.it * tel Pied Abonnamants » îî, ru« Sedalne, 7S557 "arte Cedra11. Ci-jolilt règlement PKf □ Chèque à ['ordre Se Gai Pied hebito □ CB ou Visa _L _L L □aie d'expiration : Montant à débiter = Signature EROS SHOP MK ZAGREB. GAJÊVAn Tel: «HH«1-4B3 OTVOREKO ODIO-ÎIh PRVA EROTSKA GALERIJA To: GAY TIDIES Subscription Department, 283 Camden High Street, London NW1 7BX. I would like to subscribs to GAY TIMES and get Britain's best value gay newsmag delivered by post every month. 12 issues £18.00/6 issues £9.00 starting on issue............................ Please send me the following back issues of GAY TIMES at £1.95 each inc. □ GAY TIMES 147 (Dec) □ GAY TIR/3ES 148 (Jan) □ GAY TIMES 149 (Feb) lencloseacheque/POforE........... Made payable to Millivres Ltd. (Overseas: 12 issues £30.50, 6 issues £16.00, single copy £2.65. Surface only) I would like to subscribe to HIM MAGAZINE and get Britain's best glossy gay monthly deliver; cd by posi 12 issues £28.00/6 issues £15.00 starting on issue........................... (Overseas: 12 issues £45.00, 6 issues £22.50, single copy £3.76. Surface only) Customer Number (ifippltJsie)........................................ Name ......................................................... Addrsss ...................................................... Signature...................................... .........gtiso If you wish to pay by ACCESS or VISA card please complete the section below. MM □ mm □ Card No. t //////// f" P / I Jt t Amount to pay £......... Fxpiry Date Cardholder's name . . Signature..............Date strip AUSON BECH DEL: V resnici je nekaj zares smešnega Alison Bechdel, ameriška risarka stripov, je znana mnogim bralcem lezbičnih in gay časopisov v ZDA, vse bolj pa prodira tudi v Evropo. Doslej je pri založbi Firebrand books izdala dve zbirki stripov z naslovom Dykes To Walch Out For in More Dykes To Watch Out For. Obe sta uspešnici. Bechdelova je uspela s skorajda izključno lezbičnimi stripi. Zanimivo paje, da vse do svojega coming-outa pri devetnajstih letih sploh ni risala žensk. "Veliko lažje sem risala moške, kajti moška forma je nevtralna, je standard, po katerem se ravna vsak začetnik. Ženski liki se pojavljajo le kot pritikline moških junakov in kot taki me niso zanimali. Potem sem ugotovila, da lahko prepričljivo rišem le lezbijke." Situacije, ki jih upodablja Bechdelova, pa sploh niso tipično lezbične; lahko bi veljale tudi za gaye ali he tero seksualne ljudi. Vendar Bechdelova riše lezbijke in v tem je pomembna razlika. *Ne maram mainstream humorja, ker pogosto podcenjuje drugačne ljudi. Bistvo mojega humorja je v realnih situacijah. Mislim, da je v resnici nekaj zares smešnega. V majhnih, vsakdanjih stvareh, ki nas obkrožajo." Koje začela prodajati svoje stripe, jo je zaskrbelo, da ji bo sčasoma zmanjkalo snovi. "Vendar subkultura še ne pomeni omejenega področja, še posebej ne, ker je moj neizčrpen vir vsakdanje življenje lezbijk." Bechdelova se v svojih stripih ukvarja tudi s problemom aidsa, promiskuiteto in težavami s starši. Vendar njene lezbične zgodbe ostajajo idilične, v njih ni grenkih razočaranj, vse junakinje so zaposlene, nobena ni odvisna od alkohola ali drog. "Moji stripi so podobni fantaziji, majhni lezbicni utopiji, kjer so vsi prijazni in pošteni." Kljub vsemu je to precej humomi strip. Ni zasnovan niti politično niti izobraževalno - čeprav je pogosto takšen - vendar nspevabitiduhovit."Prepričana sem. da si lahko konstruktiven in zabaven obenem," zatrjuje Bechdelova Ann Kiaudac © Equal Time Bwotvef MAREC 1991 What reaily happened that first night??? Find out in More Dykes To Watch Out For (Firebrand strip Y& , kAJ ! ČB vEKfcNER pričakuje?, IA baser BiSMWHAli >E Hero A^ouio J • ffflASWO.' «OitfJKJ | PRAV) 7T S4&CA SI ifi&THO Pe^QST K**» 1*;.SEI M4 J»TTlMipvta«>! npl?Uo i lEKOMUjE.. I Kar M 70 ¿AHKp 880t.jS* HAR iAToV. /#U£E/Nit?/J 5KET ! U J^TJ^JAMAVJJF Jg VC«fv»i(TOj£ SK^J*«?* tvdj Haronw- > f) AL1SOH uECRt&L Zagotovitesi prihodnje številke-naročite " "C.:.; .¿I' na naslov Roza klub, Kersnikova 4, Ljubljana ali po telefonu (061) 319-662 (od 15.00 do 18.00). Celoletna naročnina znaša 220 din. I [ ■ EXPECT THE UNEXPECTED MALE PHOTOGRAPHY IS A FINE ART Ask for our free catalogue with a selection of Europe's fines! gay picture books. RIHJNO GMUNDER MAUL ORDER P.O. Box 30 13 45 D-1000 Berlin 30 VAJA ZA ZAČETNIKE W x mljl I Ml mJ i! JEJ £m JL i » „m Am JO Navadila; Izrezi, nalepi nšlnetfubo osebo in íkinoteka pregled homoseksualnosti na filmu v vsaki številki revolverja ttttM Four füS iré mentir Saint i \:iix-r\- z i O 4 Klub K4. Kersnikova 4, Ljubljana, Vsako nedeljo cd 22.00 do 03.00.