Uredništvo:
Schillerjeva cesta štev. 3,
dvorišču, I. nadstropje. * *
Rokopisi se ne vračajo.
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
■Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo.
* v
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
NARODNI
DNEVNIK
Upravništvo:
Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12-50 četrtletno. . . K «"•■<» mesečno ... K 2^10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28"— za vse druge dežele i. Ameriko K 30'-Naročnina se pošilja vnaprej. Za ogSase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
St. 248,
r
TelelonsKa štvvillia *>i.
Celje, v pondeljek, 31. oktobra 1910. c^ovn. ,.t,„ ««.at7. | Leto II.
Po volitvah na Hrvaškem.
Prva poročila o izidu volitev na Hrvaškem so si, kakor so naši cenjeni bralci razvideli iz sobotnega »Nar. Dnev.«, precej nasprotovala glede števila mandatov, katere so si pridobile posamezne stranke. Danes moremo priobčiti autentične številke na podlagi poročil iz zagrebških listov, vštevši tudi že rezultate ožjih volitev v soboto. Koalicija je dobila relativno večino, namreč 36 mandatov, vlada 16 mandatov; združeni franko-furtimaši (krščanski socijalci) 14 mandatov; Starčevičanci (Mi-linovci) 9 mandatov; seljačka stranka (pristaši Sti-pe Radiča) 8 mandatov; srbski radikalci 1 mandat in povrh tega je izvoljen 1 divjak (Supilo). Danes se vrše še tri ožje volitve; vladni kandidatje pridejo v ožjo volitev s po jednim frankovcem, radičevcem in koaiicijonašem. Ako bo obveljalo izdano geslo, da se glasuje povsod skupno proti vladi, potem se bodo navedene skupine še pomnožile vsaka za je-den mandat.
Pri teh volitvah je prvikrat stopil v veljavo novi volilni zakon. Uplival je na volitve tako, da nobena stranka ni prav zadovoljna z rezultatom. — Prvo razočaranje je prineslo že število volilcev, koje ni narastlo na 250 temveč komaj na 195 tisoč. Resni hrvaški listi naglašajo, da je to dejstvo velike narodnogospodarske važnosti: pokazalo se je, da vlada v deželi splošno taka gospodarska mizerija, da število volilcev ni moglo doseči četrt nTiljona navzlic skrajno nizkemu cenzusu. Hrvaška je torej davčno slaba dežela. Kako zaostale so v gospodar-kem oziru široke vrste hrvaškega naroda, kaže to, da imajo v 3 okrajih po cenzusu Nemci in Madžari v volilnih imenikih absolutno večino, dasi je domače prebivalstvo po številu glav v večini!
In vendar še ne kažejo te volitve, da bi prišlo v hrvaškem saboru do mirnega, stvarnega gospodarskega in socijalnega dela. Nasprotno, pri teh volitvah so se državnopravne stranke zopet okrepile. In sicer franko-furtimaši, ki si niso ničesar priborili v teh volitvah, temveč celo nazadovali. Židovski frankovci in zahrbtni furtimaši si niso mogli niti obdržati starih, trdnih svojih postojank; prišli so deloma v njih v ožje volitve, deloma pa so nasprotne manjšine tako silno narastle, da je izguba mandata le še vprašanje časa. Pač pa so se pomnožili milinovci in naravnost sijajno so izšli iz teh volitev Radičevci (seljačka stranka). Te tri skupine bodo tvorile v bodočem; saboru takozvano državno-pravno manjšino, napram koaliciji in vladi, ki stojita na stališču, da je treba jiagodbo Hrvaške z Ogersko priznati. To naziranje koalicije je vsekakor korak na bolje; vendar pa za sedaj v volitvah ni
zmagalo. Krivo bode v prvi vrsti pomanjkanje dobre strankine ogranizacije in — kakor bodemo še govorili, pomanjkanje pravega volilnega gesla. — Med narodom je v teh volitvah največ delala seljačka stranka; ostale so zašle na ravno isto krivo pot, kakor mi slovenski naprednjaki, ki smo dolgo časa mislili, da morajo ljudje naše politične nauke in naša volilna »povelja« kar tako na slepo sprejeti. Na pozorišče je stopila sedaj na Hrvaškem popolnoma nova vrsta ljudi, povečini seljaki in mali obrtniki vsake vrste, kateri so se dali v premnogih slučajih premotiti za posamezne osebe ali pa so sledili tistemu, ki je došel do njih.
Volitve so prinesle ta važen rezultat, da je koalicija zgubila absolutno večino v saboru. Ce odštejemo na podlagi januarskega pakta s Tomaši-čem izvoljenih osem vladinovcev, je štela koalicija poprej 44 mandatov; sedaj se je pomaknila na 36 ozir., če izpadejo današnje-volitve za njo ugodno, na 37 glav. Odločujoča stranka ie sicer še vedno in ustavno se res ne da proti nji vladati. Vendar pa je njen renome padel, to je resnica. Šla je v te volitve brez pravega gesla. Njeni listi in kandidati so govorili proti banu in vladi, na drugi strani pa so se z istima pogajali in če hočejo koalicijonaši v novem saboru na vlado, morajo zopet do Tomašiča. Slednji pa je obratno zagotavljal, da stoji na programu koalicije in še bolj glasno so zatrjevali to njegovi kandidati. Na Hrvate je moral zato boj koalicije proti vladi napraviti utis osebnega boja, dasi si je moral marsikdo reči, da je bil Tomašič tako krotek samo za to, ker bi drugače ne imel sploh nobenega upa na kak volilni uspeh. Njegovo stališče je sicer sedaj precej težavno. Ako pojde še enkrat v volitve, lahko pride v nevarnost, da sicer morda še oslabi koalicijo, edino stranko, s katero bi mogel vladati, a da za to sploh naraste državnopravna opozicija tako, da mu ne preostane ničesar drugega ko — iti. Madžari so zelc nezadovoljni z volitvami in — To-mašičem — ravno iz preje navedenih razlogov.
Volitve same so bile zelo poučne za one hrvaške stranke, ki niso tako izborno organizirane, kakor je n. pr. srbska samostalna ali nekoliko tudi Radičeva seljačka stranka. Prepričale so se, da ne zadostujejo napram širokim vrstam volilstva najlepša politična gesla, ako ni z njimi trajnega kontakta in ako se jih politično ne odgaja. Udeležba pri teh volitvah na Hrvaškem je že sama pokazala, da so ljudje siti praznih fraz in da hočejo resnega političnega in gospodarskega dela. Ako nam je v tem oziru treba na Slovenskem še mnogo truda in napora, ga je tembolj treba na Hrvaškem, kjer se je na tem polju še zelo malo storilo. Ako se bode rodilo iz se-
danjih trdnih sklepov v tej smeri tudi ha Hrvaškem dosledno delo, bo to več vredno kot najlepša zmaga nad Tomašičem in Madjari.
Poliličnakronifea.
PREKINJENI DOGOVORI MED NEMCI IN CEHI V PRAGI.
Pesimisti so tudi tokrat imeli prav. Dogovori med Nemci in Čehi v Pragi so nenadoma prekinjeni in stvar, ki je tako lepo napredovala zadnje tedne in bila že malodane gotova, bo treba začeti znova, ker je sedaj položaj prav isti, kakor je bil pred dogovori. Sodili smo zadnjič z optimisti, da so dogovori skoro že gotova stvar in da pride celo do resnih političnih posledic na Dunaju. Radikalci obeh narodov so pritiskali na zastopnike Nemcev in Čehov v narodnopolitični komisiji in jim grozili, da jih desavuirajo, ako ne bodo stavili ostrejših zahtev. Sedaj se v Pragi prepirajo, kdo je pravzaprav prekinil pogajanja. Čehi dolže, da je kriv tega K. H. Wolf, ki je imel nedavno tega na shodu svojih volilcev oster govor proti pogajanjem v Pragi. Nemci pa zavračajo zopet krivdo na dr. Kramara, kateri je bojda dal inicijativo za radikalnejše mladočeške predloge; tudi je bojda slabo uplival njegov govor v delegacijah, v katerem je bral Nemcem ostre levite. Težko bi bilo reči, kdo je pravzaprav kriv, to tem težje, ker so se češki kakor nemški radikalci skrbno čuvali, da bi ne kršili miru in da bi ne padla na njih krivda za neuspeh. O pravem vzroku neuspeha v Pragi se govori različno; govori se, da imajo vmes svoje prste Poljaki, katerim bi bil sporazum med Nemci in Čehi skrajno neprijeten. Sedaj napadajo češki radikalci češke deželnozborske poslance v narodnopolitični komisiji, da so poprej dovolili v administrativno delitev dežele kakor se je uredilo manjšinsko šolsko vprašanje, nemški radikalci pa očitajo nemškim politikom, da so popustili Čehom glede vprašanja zaradi eno- ali dvoje-zičnosti mesta Prage. Čuje se pa, da se zmerne češke in nemške stranke ne nameravajo udati radi-kalcem inda hočejo navzlic temu skleniti premirje — kakor kaže, proti volji Poljakov in njim udane vlade.
»Svetinova hči" se predstavlja jutri, na praznik vseh svetnikov v celjskem »Narodnem domu". Začetek točno ob 7. uri zvečer.
LISTEK.
Tast Kondelik in zet Vejvara.	2
Češki spisal Ignat Herrmann. — Poslovenil Stanko Svetina.
»Ampak Vejvara«, se je branila Pepica razburjenemu muckanju Vejvarovemu. »Saj me boš zadušil!«
In ko je zagledala, da so razvezani traki nočne srajce popolnoma odpovedali službo, ki so jo morali opravljati, je hitro potegnila odejo, da bi se zavarovala proti Vejvarovim naskokom.
»Tako, ljubica?« je zaklical Vejvara s šaljivo strogostjo, »ali hočeš še spati, ali ne veš, da bo zdajzdaj enajst ura?«
»Vejvara, ali res?« je vzkliknila Pepica.
»No, poglej! In sedaj mene! Letam po hiši že od zgodnjega jutra — od desete ure!«
Vejvara je bil res umit, oblečen, počesan. Kako Je hitel, da ga ne bi ženica presenetila!
Sedaj je začulo njeno uho prasketanje; pogledala je k peči, v peči je gorelo s polnim plamenom.
»Kdo je zakuril, Vejvara?« se je dvignila Pepica zopet malo.
»Kdo drugi kot jaz?« je odgovoril Vejvara z nasmehom. »Koga pa bi mogel pustiti v spalnico svoje drage gospe ,ko je tako ljubeznivo dremala! In glej, tu poleg je tudi zakurjeno — in v kuhinji tudi!«
Vejvara je bil srčno vesel, da ženica debelo gleda.
»Da, Pepica, da bi lepo vstala na gorkem. Jaz znam zakuriti — nikdar nisem imel komornika. In
na ognjišču v kuhinji se greje voda za kavo in mleko...«
»Kdo ga je prinesel?« je vprašala Pepica.
»Kdo drugi kot Katinka od mamice.« je odgovoril Vejvara. »Stala je baje že več nego eno uro pri vratih in hotela zazvoniti, samo nalahno je trkala, toda ko se ni nihče oglasil, je slednjič odšla in je pustila posodo z mlekom pri hišnici.«
»Mamica ji je tako rekla, da naju ne bi vzbudila«, se je namuzala Pepica.
»In prav je napravila, ljubica draga. In še nekaj je prinesla Katinka.«
Vejvara je odhitel iz spalnice v kuhinjo in je prinesel na krožniku kolač, krasno pečen, s skorjo, ki je bila na gosto potresena s sladkorjem, ki se je zlil takoj, ko se je kolač spekel, v ledeno skorjo, dišečo po vaniliji.
»Tako, moja draga dušica«, je rekel Vejvara in je nesel kolač v salon. »Voda se kuha, mleko bo naenkrat vzkipelo, sedaj sem zmel kavo — čašice in sladkor sem pripravil na mizi — to gledaš, kako kuharico imamo, kaj?«
In ni se mogel premagati, da ne bi priskočil k ženi in jo znova poljubljal.
»Ampak, Vejvara, saj slednjič jnoram vstati!«
»No, dobro, mucika, vstani, vstani! Tu je voda, umij se in če hočeš, ti prinesem toplo — napolnil sem že kotel, da se ne bi preveč razgrel.«
Pepica se je nasmehnila, na kaj se je vse Vejvara spomnil, in Vejvara je pristavil:
»To samo danes, ljubica draga, potem pa boš gospodarila samo ti. Samo kedaj, ko ne boš mogla sploh iz posteljice — veš — bom zopet pomagal. Sicer pa bo tu pomočnic...«
Ostrmel je, tako resno ga je Pepica pogledala.
»Saj nič ne pravim, Pepica«, je popravljal. »In kaj še torej potrebuješ?«
»Da bi šli za nekaj časa ven, da se napravim.«
Vejvara je izbuljil komično oči.
»Ven? Kaj mamica Kondelikova tudi pošilja očeta ven, kadar se oblači?«
»Ti si brblja, Vejvara!« se je jezila Pepica. — »Mamica! To se razume, ko bom jaz —«
»— mamica«, je dopolnil Vejvara z najnedolž-nejšim pogledom.
Pepica ni odgovorila in se je skrila pod odejo. In ko so gledale njene oči prekanjeno iz tega belega morja, je pomolila kazalec desnice in je Vej vari zagrozila:
»No, le počakaj, Fran, danes te bom jaz zato-žila!«
»Saj že grem, Pepica! Moram kuhati.*
(Dalje sledi.)
Ta naša Morava...
Češki spisal I. S. Machar. Poslovenil A.
Dobro rej eni kapucin je vstopil v hlaveneško župnišče:
»Gelobt sei Jesus Christus!«
»Per omnia saecula saeculorum, carissime frater«, je odgovarjal gospod župnik Burianek in mu podajal roko: »No, wie geht's?«
Brat kapucin je bil namreč star znanec. Leto za letom je prihajal z daljnega zgornjeavstrijskega samostana v ta rodovitni kotiček pobožne Morave. Revni kapucinski red nima pozemeljskih posestev, zato je navezan le na dobro srce in radodarno roko pobožnih kristjanov; na Moravi pa ljudje niso zakrknjeni, njih duše so udane Bogu in njegovim služabnikom in pregrešne lakomnosti ne poznajo. Kapucin je šel torej nabirat milih darov za svoj
Štajerske novice.
Celjska sokolska župa. Včeraj popoldne se je v našem Sokolskem domu v Gabrjih ustanovila celj-ka sokolska župa. Na včerajšnjem ustanovnem občnem zboru so bila po odposlancih zastopana sledeča društva: Gradec, Maribor ob Dravi, Zagorje, Brežice, Rajhenburg, Radeče, Trbovlje, Hrastnik, Sv. Jurij ob J. ž., Žalec in Celje. Da je s tem ustanovnim občnim zborom storjen za naše Sokolstvo, posebno za ono iz Štajerske, važen korak naprej, nam pač ni potreba še nadalje omenjati, saj tvori včeraj ustanovljena organizacija nekak most med centralo — slov. sokolsko zvezo — in med posameznimi društvi. Imenom pripravljalnega odbora je otvoril ustanovni občni zbor starosta celjskega Sokola brat Smertnik, ki je v lepih besedah očrtal pomen novo se snujoče organizacije. Naša bratska društva nimajo do župe samo svojih pravic, nego predvsem svoje dolžnosti; z ustanovitvijo župe je izpopolnjena vrzel med centralo in posameznimi društvi, katera bodo imela od župe le koristi. Župa bode prirerajala vaditeljske kurze in redne letne župne nastope. Tajnik pripr. odbora brat dr. Šan-dor Hrašovec je v kratkem, dovršenem poročilu očrtal delovanje pripr. odbora, katero je vodil brat Smertnik. Priredili so se župni izleti v Rajhenburg, Zagorje, predvsem pa mora omenjati celjski ziet, ki je posebno v moralnem oziru povzdignil ugled našega Sokolstva. Pri točki »volitve« se je izvolil sledeči odbor: starosta dr. Karlovšek, I. podstarosta dr. Stiicer, II. podstarosta dr. Rosina, načelnik Smertnik, tajnik dr. Šandor Hrašovec, blagajnik dr. Zdolšek, zapisnikar Stibler. Kot namestniki predsedstva so se izvolili sledeči bratje: Piki, Čulek in Velkavrh; kot pregledovalci računov: bratje Jam-šek, Taufer in Kunej. Da je bila udeležba s strani občinstva — pičla, nam pač ni potreba posebej omenjati! Ustanovni občni zbor je pozdravil brzojavno brat Kukec iz Prage.
Ormoški Nemci in Stanko Vrazova slavnost. Celjska »Siidsteir. Volksstimme« je priobčila dve jako lepi pesmi pristnega Nemca, zasebnega uradnika Seifrida iz Ormoža, s katerimi je ta že umrli mož pozdravil hrvaške in slovanske goste, ki so došli povodom St. Vrazove slavnosti v Cerovcu 1. 1880 v Ormož. Takrat so ormoški Nemci te goste tudi lepo sprejeli. Letos pa so poslali nad nje — orožnike. Znamenje — kulturnega napredka.
Umrl je včeraj v Gaberiih v visoki starosti g. Jožef Marčink, bivši posestnik, zaveden Slovenec. Mož je vsikdar z vso odločnostjo stal v slovenskih vrstah. Takrat, ko je celjska okoliška občina prvikrat padla v slovenske roke, je bil on med slovenskimi volilci, in letos je mož vkljub temu, da je bil hrom na obeh nogah, se dal zapeljati na volišče in je čakal tamkaj na razglas izida. Solze so se vrlemu starčku vlile čez obraz, ko je prišlo poročilo, da so Slovenci na celi črti porazili nemškutarijo. Vrlemu narodnjaku bodi časten spomin!
Zaradi bratovščine. V Bosnjem pri Brežicah sta pila v krčmi kmečka fanta Rozman in Gačnik. — Ko sta se malo pripila, je ponudil prvi Gačniku bratovščino, to pa je tega tako ujezilo, da ga je vrgel na tla in tako obdelal s pestmi in nogami, da ga je na roki in prsih težko ranil.
Zgorela je hiša posestnika Trefalti v Zabukovju pri Sevnici. V hiši ni nihče stanoval. Škode je 3.000 kron, zavarovalnina znaša pa 1.200 K. Najbrže je kdo zažgal.
»Siidmark« je dovolila v zadnjem tednu 3.500 kron za ponemčevalne namene na Sp. Štajerskem. Dostavek je menda nepotreben .
samostan, in gospod župnik Burianek ga jc bil prav vesel, kajti frater je bil vesel, zgovoren in dovtipen človek, ki se je pa tudi dobro spoznal v nedolžnem marjašu in v mojsterski dardi — dobro je bilo z njim skupaj biti.
Govorilo se je nemško, frater je bil Bavarec. Oba Kristusova služabnika sta bila hitro v toku. — Kapucin je razvil zavojček svojih podobic in jih kazal župniku. Svetniki so bili in svetnice, gospod Bog, Jezus, sveta Trojica, vse v blestečih pestrih barvah: »Schick in Rosenbaum z Dunaja nam dajeta tucat za tri krajcarje«, je pojasnjeval kapucin, »In na zadnji strani je lepa molitvica; kdor jo moli zjutraj in zvečer, dobi štirnajst dni odpustka. Tega ne razumem, češko je to. toda Schick in Rosenbaum delata take molitve najlepše.«
Gospod župnik je prečital molitev k sv. Jožefu.
»Imenitna. Lepo zloženo. Ljudem bo všeč. In kako ta reprodukčna tehnika napreduje! Taka podobica bi sc mogla dati v okvir!«
V sobo je stopila Naninka z vrčem piva in dvema steklenicama. Kapucin ji je prijateljski stisnil roko in med tem ko je nalivala, je poiskal podobico sv. Ane ter ji jo nemo ponudil (Naninka ni znala nemški).
»Gospod frater vam ponuja vašo patronico«, je pripomnil župnik.
Naninka si je hitro obrisala roke, vzela sličico, se zahvalila ter odšla.
»Lepo zgodbico sem slišal«, in kapucin se je veselo nasmejal, »baje se je to res zgodilo. V vas se je pripeljal škof k birmanju. 2e prej je zvedel, da ima gospod župnik lepo kuharico, da ima ta kuharica dečka in da ta deček živi kar v župnišču. Škof, star gospod, seveda, že v letih, ko je grešno človeško meso mrtvo, je hotel brezobzirno poseči vmes. In to je storil na poseben način. V šoli pri nadzoro-
Ponesrečila se je gospa Albina Kapus, posest-nica v Celju. V petek zvečer jo je sunil pred ljubljansko mestno hišo električni voz z vso silo na tla, tako da si je desno roko zvinila. Spravili so jo v Leoninum.
Iz Šoštanja se nam pojanjuje, da g. dr. Mayer nikakor in nikjer ne nasprotuje razširjenju slovenske ljudske šole v Šoštanju, s čemur lojalno popravljamo svoje tozadevno poročilo.
Iz Črne gore pri Ptuju nam pišejo: Ponesrečil se je pri gradnji turbine za tukajšnjo grajščino 291etni zidarski pomočnik Miha Rašl. Vsekal se je s sekiro v nogo in se težko ranil. Prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico.
Umrla je v soboto ponoči pri Sv. Bolfenku bi. Središča gospa Ana Kosi, mati nadučitelja in zna-nenga mladinskega pisatelja g. Antona Kosija v Središču. Pogreb je danes v pondeljek popoldne. Blag ji spomin!
Od Sv, Miklavža pri Ormožu. Trgatev je minila in naša dosedaj živahna okolica bo tiha in mirna. Tujcev ne bo videti in veselo petje delovcev po naših vinogradih bo utihnilo; v dolgih zimskih večerih pa si bodemo domačini med seboj kratili dolg čas. Imamo sicer v svoji sredi bogatega veleposestnika, kateri, dasiravno rojen v znanem ponosnem narodnem kraju, nima srca za naš narod, tujino štuje in hvali, naše narodne šege, naša stremljenja pa so mu v posmeh. Sin priprostih staršev ie, pa črti iz dna duše siromaštvo; le bogatin pri njem kaj velja, ali kaj, ko se ga ogiblje vsak trezno misleč človek, ker ne more prebavljati njega čudno zmedenih nazorov. Mož se vtika v zadeve, o katerih nima pojma. On hoče biti takozvani »sportsman«. Pa ne mislite, da hoče v zrakoplovu preleteti svojo toliko zaničevano in zasmehovano domovino, ter se vsesti med hvalisane svoje brate Nemce. Kaj še — tja ne gre, kjer so mu ti iz lestvice, po kateri je mislil na najvišjo stopinjo priti, kline izbili, in tako ni mogel dalje. On si je izbral hvaležnejši šport. Posega globoko v občiniske zadeve ,pa revček le ne more do njih, ker po plitvem gazi; podpira nemške naprave (za občinske še vinarja ni dal), nagovarja ljudstvo, da pošilja otroke v nemško šolo, prebira le nemške novine, ker se slovenskih sramuje, kakor se je nekdaj svojega očeta sramoval. Kaj pravite? Ali ni to »unicum« našega kraja, o katerem vam še kaj sporočim.
v Iz Ivan jkovec pri! Ormožu. Visoko ckr. trgovinsko ministerstvo dovolilo je z odlokom z dne 6. okt. 1910 štev. 40.815./9 ustanovitev brzojavne postaje tukaj. Vsekako spet lep uspeh naših tukajšnjih pristašev, kajti tukajšnji prepametni zve-zarji se niso mogli nič kaj ogreti za dosego tega, ker slučajno sedanji poštar ni njihov pristaš, kajti pri njih je prva reč oseba, za drugo pa sploh pojma nimajo.
v V Jeruzalemu sta otvorila gg. Lovro Pe-tovar in Joško Rajh gostilno, s katero je zvezana mala trgovina in tobačna trafika. Ker v Jeruzalemu dosedaj ni bilo nobene gostilne in tudi daleč na okrog nobene druge ni, bodo ne le domačini, ampak tudi vsi zunanji posestniki, ki imajo tukaj gorice, potem vinski kupci pa tudi vsi drugi turisti in potniki, ki jih vodi pot tukaj čez ta najlepši del Slovenskih goric, omenjeno podjetje gotovo z veseljem pozdravljali in podpirali. Imeni lastnikov jamčita, da se bo točil pristni Jeruza lemčan, in ker se bodo dobivala tudi mrzla jedila, I je brezdvomno, da bo gostilna u pevala.
vanju je začel izpraševati dečke drugega za drugim, kje stanuje in kaj je njegov oče. Odgovoril je prvi, drugi, tretji, kar vstane eden in pove, da stanuje v župnišču, in predno je mogel odgovoriti na drugo vprašanje, je pristopil župnik k škofu in pravi: Škofovska milost, s tem-le dečkom je čudna storija. V župnišču stanuje, res. Toda pred osmimi leti so bili tukaj manevri in pri meni je stanoval nek nadporočnik. Lahka vojaška kri, in moja služabnica se mu je nekako priljubila, toda bila je gluha za njegove besede in mrzla za njegove naskoke.«
»No, in ta dečko?«
»Nadporočnik, grdoba, je šel naposled enkrat k nji ponoči in da bi jo prevaril, je vzel mojo kle-riko--«
Gospod župnik se je nasmejal, da so mu solze stopile v oči. In komaj je prenehal, že je bila tu nova dogodbica, mastnejša, in za njo tretja, in zopet mastna.
»Hudičev pomočnik!« je grozil kapucinu. »Toda kar je res, je res«, tu je hitro postal resen, »zares so duhovniki, ki ne poznajo mere. Ali se spominjate mojega kaplana? Moral sem poskrbeti, da je bil prestavljen. Zagledal se je tako v neko deklico, in to je šlo tako daleč, da je pri sveti maši, pred povzdigovanjem; izpred oltaraja vprašal ministranta: Je tukaj? Prašal je zato, ker je bil kratkoviden, ona pa je sedela vedno v isti klopi. In ko mu jc ministrant povedal, da je, se je začel pred oltarjem spakovati iu je furijantil, da so se ljudje kar pohujševali.«
V prijateljskem pogovoru je minulo poldne. — Večerja je bila imenitna, Naninka je pokazala, da ni zastonj priznana kuharica.
Po večerji je odrinil gospod župnik vrč na drugo stran mize, položil smodko pred gosta ter dejal: »Kaj pa teh dvaintrideset roparjev? Maria-šek, he?« Fratru je bilo prav. Ko sta bila marjaša
v Umrla je včeraj v Celjugde. A. Strašek, hči trgovčeva, stara 27 let. Pokojna je bila^^ilega značaja ter je nastopala v „Narod. domtf" našem kot diletantinja. Bidi ji ohranjen blag sponlin, žalujoči rodbini pa naše sožalje!
v Št. Vid pri Šmarju. Včeraj se je-^ršil pri nas v gostilni g. Fl. Goieža sestanek, katerega so se udeležili sami odlični možje. Urednik Spindler iz Celja je v daljšem govora razpravljal o položaju v deželnem iu državnem zboru. V poljudni besedi je obrazložil klerikalno nedoslednost v obstrukeiji v dež. zboru, ki je bila klerikalci stranki ne sredstvo v dosego gospodarskih iu narodnih koristi za slov. ljudstvo, ampak le sredstvo za dosego klerikalne nadvlade nad vsem, kar še svobodno diha in n.isli na Sp. Štajerskem. Bavil se je dalje s finančnim načrtom nase v i« d e na Dunaju in razpravljal o krivičnosri nameravanih no" vih davkov*. Končno ie podal -iiko naše politike na Slovenskem in ie govoril o naprednem slovenskem časopisju. Zborovale; so njegovim izvajanjem pritrdili in sklenilo se je začeti v Št. Vidu izvajati toli potrebno gospodarsko delo.
Poroči se danes g. Janko Lešničar, naš urednik, z gdč. Treziko Gregorič, doma od Male Nedelje pri Ljutomeru. Mnogo sreče!
Akad. tehn. društvo »Triglav« v Gradcu im« svoj prvi redni občni zbor dne 5. listopada 1910 ob 8. uri zveč. v prostorih »zum griinen Anger« Leon-hardstrasse, 3., s sledečim sporedom: 1. Čitanje zapinsika. 2. Poročilo odborovo. 3. Glavno poročilo, tajnika, blagajnika, knjižničarja, gospodarja. 4. Poročilo klubov. 5. Poročilo revizorjev. 6. Volitev novega odbora. 7. Slučajnosti.
Klub slovenskih tehnikov v Pragi naznanja, da si je na svojem rednem občnem zboru dne 26. 10. 1910. izvolil sledeči odbor: predsednik Jože Jelene, stud. arch., podpredsednik Dragotin Leskovšek, stud. ing., tajnik Franc Lapajne, stud. techn., blagajnik Gustav Zupančič, stroj, techn., knjižničar Iv. Leben, stavb, techn.; preglednika: Janko Mačkov-šek, cand. techn. in Anton Ozwald, cand. techn.
Druge slov. dežele.
v V Trstu so je nastanil hrvatski odvetnik dr. Lj. Toma^ič.
v Ljudsko knjižnico v Skednju pri Trstu otvori 6. nov. slov. akad. fer. društvo Balkan".
v Bacilonoska v Ljubljani. Dne 16. tm. je prišel v Ljubljano na obisk k rodbini Franca Pa-vločiča, kontrolorja v deželni prisilni delavnici, neki Aloiz Romanzzi iz Treuta. Odtam je imel certifikat, da je Trent kolere prost, vendar ga je tržaška policija zaznamovala kot prihajajočega iz koleraokuženeg.a kraja. Mož je bil v Ljubljani ves čas zdrav in se je 25. tm. zdrav vrni čez Trst in Rimini domov. V noči od 23. in 24. pa je zbolela nenadoma Pavločičeva enajstletna hčerka, pričela je bruhati in imela je drisko ter vse različne kolerasumljive okoliščine. Zdravnik dr. Plečnik je porabil njeno blato za kulture iu označil slučaj kot skrajno sumljivo za kolero. Seveda so rodbino takoj strogo kontumacirali. Od dr. Plečnika vzgojene kulture so del j časa preiskovali na bakteriološkem oddelku \%Gradcu in so dognali zdvso gotovostjo vibrijone azijske kolere. Obolela dek,lica, ki je med tem že popolnoma ozdravela, je Jbila
sita, sta začela z dardo. In ko se je bližala dvanajsta in se je gospod župnik začel prestrašeno ozirati na uro, je frater odločno vstal in pomaknil kazalec za uro nazaj.
»Jaz tega nisem videl«, je proglasil gospod župnik.
»Zveličar se je tudi veselil v Kani Galileji, in pri nas trajajo ženitovanja vedno tri dni, ergo«, je dejal kapucin ter začel mešati.
Drugi dan zjutraj je bilo važno posvetovanje. Pri prejšnjih obiskih je fratra spremljal stari Vojti-šek, poštena, pobožna duša, ki je vlekla od hiše do hiše voziček, na katerega je nakladal kapucin milo-dare. In na večer je privlekel Vojtišek voziček prav tja na postajo, dve uri hoda oddaljeno, in človek brez dobičkaželjnosti se je zadovoljil s fratro-vim: Torej, Bog plačaj, Vojtišek! Toda stari Vojtišek je zdaj proč, gotovo je v nebesih, in drugega takega ne premore cela vas... kaj storiti?
Gospod župnik je premišljal... »Mogoče občinski sluga Konvalinka? Toda to je irirha, ki bo zahtevala navsezadnje še napitnino ... Nu, kaj hočemo!«
Naninka je pripeljala Konvalinka. Gospod župnik mu je razložil, kaj bo njegova naloga ter spregovoril par lepih besed o revnem samostanu, ubogih bratih in o nekaki napitnini. Konvalinka je pogledal fratra z veščim očesom in ekspedicija se ie podala na pot. Konvalinka si je izposodil pri nekem gostaču kimpež.
Frater je šel od hiše do hiše. Povsod je delil podobice otrokom, ženam, starkam in možem in povsod je imel ta-le kratek govor: »Reven kloster-brad prozi za lubezen Kristus za reven kloster.«
In dobri moravski ljudje so se usmilili ubogega samostana za lubezen Kristus in so dajali, kar so imeli: žito, krompir, jajca, kokoši, moko, kruh, buhteljne in vse to je nakladal reven klosterbrad
torej bacilunoska. Odredile so se seveda najstrožje odredbe, vendar ni absolutno nobene nevarnosti.
V Preiskava proti vajenski skupini razpu-ščene NDO v Ljubljani. Ministerstvo notranjih zadev je zahtevalo potom graškega nadsodišča vpogled v akte glede preiskave proti vajenški skupini bivše NDO. Ustavi se preiskava proti vajencem, a obravnava se razpiše proti »duševnim" očetom inkriminirane rezolucije in sicer proti bivšemu tajniku S. Škrlju, zastop. češke nar. socijalne mladine Černemu, uredniku V. F.Jelencu in proti agilnejšim članom NDO J. Drenovru, Preku in Slanovcu. Preiskava proti drugim se je usiavila zato, ker baje niso mogli razumeti „dalekosežnosti" resolucije, a imenovani bi jih morali poučiti in preprečiti sprejem te obstoju države in dinastije nevarne rezolucije. Obravnava obeta biti jako za-
i	. r
nitfiiva. L
Kranajski deželni zbor je v svoji sobotni zaključni seji razpravljal o proračunskem provizoriju, pri kateri priliki je napredni posl. dr. Triller ostro kritiziral gospodarstvo klerikalne večine. Navajal je vzroke, zakaj bodo slovenski naprednjaki glasoval! proti proračunskemu provizoriju. V imenu Nemcev je izjavil grof Barbo, da njegovi somišljeniki sicei niso zadovoljni z gospodarstvom klerikalne večine, da pa bodo glasovali za provizorij. V debati se je oglasil tud dr. Tavčar in istotako ostro kritiziral deželno gospodarstvo. Povdaril je posebno, da so se klerikalci postavili na stališče, da se mora volilcem dati vse, neglede na pokritje; pri takem postopanju je polom neizogiben. Govoril je še tudi posl. Gangl, ki je predlagal, naj dež. odbor sklene: 1. da se v Rfriji na vseh uradih in poslopjih ministestva za javna dela napravijo vsaj dvojezični napisi, in 2. naj se v Idriji ustanovi ekspozitura okrajnega glavarstva v Logatcu. Proti naprednim govornikom polemizirajo dr. Lampe, baron Schwarz in dr. Šusteršič. Proračunski provizorij in Ganglove rezolu-bije se sprejmejo. Nato se vrši volitev direktorija deželne banke. Izvoljeni so: Za predsednika: Karel Pollak, tovarnar v Ljubljani; za podpredsednike: Iv. Kregaf, podpredsednik trg. in obrtne zbornice; Jož. Lončarič, podjetnik v Ljubljani; Jožef Šiška, stolni kanonik v Ljubljani. — Za kuratorje: Anton Belec, župan v Št. Vidu pri Ljubljani; baron Oton Apfalt-rern, graščak na Križu; dr. Ivan Šusteršič, odvetnik V Ljubljani; Ivan Traven, ravnatelj »Zadružne Zveze« v Ljubljani; Jožef Mandelj, deželni poslanec v Ljubljani; dr. Ferdinand Eger, odvetnik v Ljubljani; dr. Danilo Majaron, odvetnik v Ljubljani. — Za namestnika: Anton Rojina, mizar v Ljubljani; Petei Križaj, tovarnar v Št. Petru na Krasu. — Za revizorje: Fr. Bartol, župan v Sodražci; Anton Kobi, veletržec na Bregu pri Borovnici; Andrej Šarabon, trgovec v Ljubljani; Henrik pl. Scho!lmayer-Lichten-fcerg; knez Schonburg-Waldenburgov gozdni in do-menski ravnatelj; Rajko Marenčič, trgovec v Kranju; Ivan Zabret, župan v Bokovku pri Kranju. — Baron Schwarz proglasi, da je s tem zasedanje dež. zbora zaključeno.
' v H konkurzn ,.Agro-Merkurja" v Ljubljani. O tej stvari piše,,Gorenjec" pod naslovom: „Kdo je kriv konknrza v Agro Merkurju?" med drugim sledeče: ,.Agro-Merkur se je prišteval od ene strani naprednim organizacijam, od druge strani, posebno trgovske, so bile pritožbe proti njemu. Radi Agro-Merkurja je nastal političen I
na Konvalinkov kimpež. Kar je dobil v denarjih, je spuščal v globok žep svoje rjave obleke. In darovi so rastli in rastli in Konvalinku so se napenjale mišice na rokah in nogah, pot mu je lil po obrazu. Lep jesenski dan je bil in solnce je tudi še grelo.
Okoli dvanajstih je odpovedal kimpež službo. Njegov hrbet je bil preslab. Frater je gledal Kon-valinko:
»Kaj sdej?«
»Ja kaj zdaj?« jc ponovil Konvalinka.
»Fuz v Eisenbahn«, je menil kapucin.
»Da, voz na Eisenbahn, tega rabim«, je prikimal. Konvalinka.
Frater je šel spet v župnišče. Konvalinka je čakal. Čakal je uro, čakal dve, potem se je prikazal spet frater, zardel, malo len. Bilo je videti, da je dobro kosil.
»Fuz imaš«, je naznanil frater.
»No, samo da ga imaš, to je dobro«, je dejal Konvalinka.
»Kmed, tober covek.«
»No, to se ve, kmet je dober človek«.
In dober človek se je prikazal med vrati. Kmet s širokim obrazom in modrimi očmi. Konvalinka mu je prepustil kimpežev tovor, kmet je stal pri vozu in čakal, frater pa se je podal s Konvalinko na drugo stran vasi.
Proti četrti uri je kimpež zopet zagrčal. Konvalinka je bil sklonjen v dve gubi, kimpež je bil zopet poln. Morava ima pobožne otroke in ne zakrknjenega srca. Konvalinka je znosil tovor na voz, naravnal si čepico ter čakal.
Frater ga je zagonetno pogledal.
»Priten covek.«
»No, priden človek sem, toda zastonj se vam ne dam dreti.«
Frater ni razumel. Kmet sedeč na kozlu se tudi ni spoznal v materinščini Kristusovega služabnika.
dvoboj med starimi in mladimi. O zadevi je večkrat razpravljal izvrševalni odbor narodno-napredne stranke, katerega sklep je bil, da mora Agro-Merkur prenehati na zahtevo trgovcev. Od mino-ritete pa se je forsiralo njegovo delovanje. Špe-kulantje so pričeli izrabljati položaj. Dolge in večne vožnje po Istri, Dalmaciji, Italiji. Zagrebu, Budimpešti itd. so šle na račun Agro-Merkurja. Sklepale so se velikanske kupčije in pravi se, da ne v škodo onim, kateri so jih sklepali. Govori se o nesramno velikanskih postranskih provizijah glede kupčij, katere so trle Agro-Merkur tako, da se je končno izčrpal. Čudno je to, kar se namreč splošno govori, da vsi nastavljeni voditelji z juga, kateri so bili pred kratkim brez vsakih gmotnih sredstev, vodijo, oziroma prično trgovati na svojo roko in da preneha zadruga, v katere procvit so bili zavezani delovati po svojem nameščenju. Kaj bode dognala sodna preiskava, se še danes ne ve. Gotovo je, da je eden voditeljev (dr. Žerjav) te zadruge bolan ter se bode gotovo vsled tega od prizadetih zavračala krivda na njega. In če se zvrne krivda na njega, v očeh nepristranskih ljudi se ne bode smatral kot krivec, pač pa kot žrtev sebičnežev, kateri so ga obdajali, kakor ose medico, ter ga vsled neizkušenosti iu hipnega idealizma pripravili do žalostnega konca".
v Iz koroškega deželnega zbora. Koroški nemški nacijonalci so v sobotni seji koroškega deželnega zbora sprejeli resolucijo poslanca drja. Steinwanderja, ki določa za ljudske šole šestletno obiskovalno dobo in uvedbo poldnevnega šolskega pouka na deželi.
Najnovejša brzojavna In telefonična poročila.
Klerikalni shod zaupnikov v Mariboru.
Maribor, 31. okt. Včeraj se je vršil tu jako dobro obiskani shod zaupnikov klerikalne stranke, ki je imel samoobsebi umevno odobriti obstrukcijo klerikalnih poslancev v Gradcu. Po zadevnih referatih se je sprejela rezolucija: Zaupniki odločno zavračajo vse zoper slov. deželne poslance in proti njih taktiki naperjene očitke kot neosnovane in izjavljajo, da so se slovenski poslanci npravičeno postavili v bran proti nemškim krivicam, ki se kažejo n. pr. v tem, da se od nad 20 miljonov kron, določenih za dobrodelne in zdravstvene, de-želnokulturne in deželnonpravne namene ne da za slovenski del dežele niti en miljon, da v deželnem šolskem svetu ni nobenega zastopnika slovenskega naroda, da se je iz davkov cele dežele ustanovilo in so vzdržuje doslej že 20 nemških meščanskih šol, a nobene slovenske, da je med deželnimi uradniki le 4% Slovencev, da na deželnih dobrodelnih in zdravstvenih zavodih ni nobenega slov. uradnika, da se vse potrebščine za te zavode dobavljajo samo od Nemcev; neomajno vstrajajo (zaupniki) na stališču, da si naj vsak narod svoje kulturne iu gospodarske zadeve sam urejuje in upravlja, jemljejo poročilo poslancev z odobravanjem na znanje in jim izrekajo popolno zaupanje.
»Za napitnino«, je menil Konvalinka.
»Priten covek«, je ponavljal frater.
»Trinkelt«, se je spomnil Konvalinka na primeren izraz.
»Ah so! Imaš otroke? «
»Imam otroke.«
Frater je segel v žep in vjel dve sveti podobici. Samo ti dve ste mu še ostali iz cele zbirke, ki jo je poslala tvrdka Schick in Rosenbaum z Dunaja.
Konvalinka ni iztegnil roke po svetih podobah:
»Trinkelt«, je ponovil ter pomembno trkljal s konci prstov ene roke ob dlan druge.
Frater je zardel. Segel je zopet v žep, izvlekel pest denarja, izbral desetico ter jo ponujal Konva-linki.
Konvalinka je odmajal z glavo.
»Tri krone«, je menil ter vzdignil tri prste.
Frater je še bolj zardel. Zopet je posegel v žep in izvlekel tri desetice.
»Krone«, je odkimal spet Konvalinka.
»Unverschamter Lump«, je zamrmral frater ter se podal v župnišče.
Cez nekaj časa se je vrnil z gospodom župnikom.
»Konvalinka, kaj je to?« mu je grozil gospod župnik. »Kaka sramota! Ali ne veste, da je to samostanski revež?«
»No ,če bi imel to, kar ima on tukaj na vožu, bil bi zadovoljen, častiti gospod«, je dejal drzno Konvalinka. »Krono moram dati za izposojeni kimpež.«
»Lahkomiselni človek! Za izposojeni kimpež eno krono! Ali ste pri razumu! Za krono bi bil mogel dobiti frater kapucin kočijo!«
»Zakaj pa si je ni najel? Poglejte moje sveže mehurje, častiti gospod!«
Gospod župnik je spregovoril nekaj besed s ka-
Bojevit papež.
Rim, 31. okt. Papež ,e izdal okaz, naj se komite »Rimska zveza" zopet oživi i« naj se vpo-kličejo in pripravijo vse katoliške (!) bojne moči (!), da se bo moglo v 1. 1911 pregnati s kapitola protiklerikalni blok. (Ne vemo, ali naj verjamemo, ali je pa morda le raca! Op. uredn).
Moravski deželni zbor.
Brno, 31. okt. Seja moravskega dež. zbora, ki je trajala z malimi presledki od zadnjega če trtka, se je zaključila danes ob 3/4 na 2. uro po noči. Prihodnja seja je v četrtek. (Kakor je znano, obstrniraio v tej zbornici Nemci iu soc. demokrat je Op. ur.).
VIHARJI V FRANCOSKEM PARLAMENTU.
Pariz, 31. okt. V sobotni seji francoskega parlamenta je prišlo do burnih prizorov o priliki odgovora min. preds. Brianda na interpelacijo soc. vodje Jau-reša v zadevi železničarske stavke. Briand je izvajal, da višje ko pravica delavstva do stavke stoji pravica družbe na življenje. To pravico — pravi — bi on varoval tudi s sredstvi izven postave. Te besede so izzvale silen vihar, ki je trajal pol ure. Briand je vstrajal na mestu, ne da bi mogel še dalje govoriti. Nato je predsednik Brisson odgodil sejo. Včeraj se je nadaljevala. Prisotni so bili vsi ministri. Briand je svoj govor nadaljeval. Dejal je, da prihaja pred zbornico, potem ko je vzpostavil v državi red, ne da bi imel na svojih rokah le kapljo krvi, edino na temelju postave, s prošnjo, da mu izreče zaupanje. Nato se je dnevni red, proti kateremu je nastopila vlada, odklonil z 384 proti 71 glasovom, od socijalista Gucsda predlagani dnevni red, naj se Briand stavi pod obtožbo, pa se je odklonil s 503 proti 75 glasovom.
SPREMEMBE V PORTUGALSKI VLADI.
Lizbona, 31. okt. Novo ministerstvo, ki ga je sestavil maršal Hermes da Fonseca, je sestavljeno sledeče: zunanje zadeve: baron de Rio Branco; notranje: Rivadario Correa; javna dela: Slabra; kmetijstvo: Pedro Toledo; finance: Francisco Salles; vojno: Baustras Banetto; mornarico: Leao. Vlada je izdala postavo, s katero se proklamira časnikarska svoboda.
INTRONIZACIJA ZADERSKEGA NADŠKOFA.
Zader, 31. okt. Včeraj dopoldne se je izvršila slovesna intronizacija novega zaderskega nadškofa dr. Pulišiča.
BIVŠI DIKTATOR FRANCO — ARETIRAN.
Lizbona, 31. okt. Policija je aretirala bivšega portugalskega ministersk. prredsednika in diktatorja Francota, ki jeb il ,kakor znano, s svojim postopanjem povod umora bivšega kralja dona Karlosa. Dognalo se je, da so njegovi pristaši začeli ruvati proti republiki. Najprej se ga je proti visoki kavciji pustilo na svobodo, ker je pa pod obtožbo, da je kot bivši diktator zlorabil uradno oblast, so ga zopet zaprli.
GROF KHUEN-HEDERVARY V AVDIJENCI PRI CESARJU.
Dunaj, 31. okt. Včeraj popoldne je bil ogerski min. preds. Khuen v avdijenci pri cesarju v Schon-brunu. Poročal je o pol. položaju. Tudi z baronom Bienerthom je imei enourno konferenco, istotako z ministrom zunanjh zadev Aehrenthalom. Šlo se je za dogovor glede plačevanja v gotovini pri avstro-ogrski banki. Ker Khuenova posvetovanja z avstrijsko vlado niso imela pozitivnega rezultata, se govori, da je prosil Khuen cesarja za posredovanje.
pucinom. Frater je znova zardel, toda segel je zopet v žep ter ponujal Konvalinki dve kroni.
»Tri!« in Konvalinka je vzdignil tri prste.
Frater je pridal krono.
»Nikoli več ne pojdem z njim«, je proglasil Konvalinka.
»To vam bo prišlo drago, Konvalinka!« je rekel resno gospod župnik.
Drugi dan je dobil predstojnik občine Hlavenec sledeče pismo (devica Naninka ga je prinesla):
»Oderuštvo občinskega sluge Konvalinke spravlja občino na slab glas. Kamorkoli gre brat kapucin na bero, nikjer pomagač ne sprejme ničesar v zavesti, da tako stori dobro delo za ubogi samostan. V Hlavencu je občinski sluga skoro nasilen in hoče imeti polovico bere za sebe, sramota, ki je ne more in ne sme trpeti občinsko predstojni-štvo, katero sramoti tak nesramen sluga.
Ali ni dolžan občinski uslužbenec opravljati dela zanj določena? Posebno še, ker je dobil lepo nagrado? Saj mu je brat kapucin ponujal dve prekrasni podobici božjih svetnikov! Sicer pa je Kon-valinkova požrešnost znana in znana tudi njegova brezbrižnost v verskih stvareh.
Naznanjam ta neprijeten dogodek, da se odvrne podobna sramota od naše občine.
V Hlavencu, dne 5. 10. 1904.
K. Burianek.
Slavno občinsko predstojništvo v Hlavencu.«
Predstojnik je prečital pismo in je vrgel v koš.
koš.
Gospod župnik je čakal. Nič. Konvalinka je uradoval dalje.
Gospod župnik se je zagotovil: »Kakoršen gospodar, ta khlapec! Oba sta kujona. Le čakaj, gospod predstojnik! Boš že videl, ko pridejo volitve!«
Dnevna kronika.
Osebna vest. Znani slovenski in vzorni strokov-no-vojaški pisatelj ter izumitelj brzosedlarja in v vseh državah upeljanega zrcala za pregledovanje pušk, stotnik g. Fridolin Kaučič je imenovan majorjem in premeščen z Dunaja v Jičin na Češkem.
Bosna v delegacijah. V odseku avstr. delegacije za zunanje zadeve se je vršila v soboto zanimiva debata o bosanskih zadevah in ob tej priliki se je tudi pokazalo, da bo padla takozvana likanska železnica, ki bi tekla proti Kranjski, najbrže v vodo. Delegat dr. Renner je ostro kritikoval bosanske razmere ter obširno razpravljal o kmetskem vprašanju, ki se po mnenju govornika da ugodno ter uspešno rešiti le potom obligatoričnega odkupa. Tudi s prometnimi zadevami so se bavili razni govorniki: med drugimi sta se tudi baron Schwegel in grof Latour s temi vprašanji obširno bavila. Manjkalo pa je doslednega zagovornika belokranjsko-likanske železnice. Tako so ostala skoraj brez ugovora izvajanja ministrskega predsednika barona Binertha in skupnega finančnega ministra grofa Buriana, ki sta se oba toplo izrekla za zvezo z Dalmacijo po dolini reke Une. Delegat dr. Ploj je mogel kot referent v svojem sklepnem govoru konstatirati, da je današnje bosansko ustavno razmerje popolnoma nezadovoljivo, da je bosanski sabor nakazan na preozek in preomejen delokrog in premajhno pravomoč. Glede kmetskega vprašanja je morda dr. Ploj pravilno opozarjal na dejstvo, da delegacije danes ne morejo več igrati kuratorja za Bosno in Hercegovino, ker je stvar sabora, da sam reši kmetsko vprašanje. Tudi državnopravno razmerje Bosne in Hercegovine do Ogrske in Avstrije se mora označiti kot nevzdrž-ljivo in baron Schwegel je označil to kot nujno ureditev. V kaki vsebini in v kateri obliki naj se to razmerje uredi, tega vprašanja se pa delegacije niti načelno niso lotile. Avstrijki delegacijski odsek za zunanje zadeve in za zadeve Bosne in Hercegovine je torej svoje delo dokončal. Marsikatera v odseku izpregovorjena beseda pa bo še odmevala v plenarnih sejah avstrijskih delegacij, ki se prično prihodnji teden.
Živa potreba
je bila, da je izšla kuharska knjiga o pripravi Pekatet, ker je res primanjkovalo receptov za to. Dobiva se brezplačno pri Prvi kranjski tovarni testenin v II. Bistrici.
Po svetu.
Afera Crippen. Ničnostna pritožba zagovornika dr. Crippena se nanaša samo na nekatere pomanjkljivosti postopanja pri obravnavi. Sodišče bo rešilo pritožbo v teku 10 do 14 dni.
v Študije o hiši na Slovenskem. V ,,Matici Slov." se je sprožila misel, da bi bilo proučiti značaj in tehniko hiše, kakor je običajna v slovenski vasi. Ta stran narodopisnega raziskavanja je tem nujnejša, ker z napredkom časa hitro gi-nejo spomiiii prošlih časov, stare slovenske hiše. Take študije pa so brez nazorov, brez slik malo vredne, premalo umljive. Zato se obrača „Mat. Slov." tem potem do vseh, ki se zanimajo za stvar, zlasti do amaterskih fotografov, naj bodo pozorni na gradbeni značaj hiše v raznih krajih, naj fotografirajo tipične hiše, njih tipične strani in naj blagovolijo slike pošiljati „Matici Slov.". Pokornost bi pri tem bilo obračati ne samo na to, da so slike kolikor mogoče velike in da stalna podobi vedno dve hišni stranici, „Matici Slov." bi marveč izborno služile tndi fotografije posameznih detajlov in pa notranjščine.
v Proti ponemčevanju čeških najdeneev na Dunaju. Češki deželni odbor je s 1. aprilom pretrgal pogodbo z nižjeavstrijskim deželnim odborom glede najdeneev, ki so pristojni na Češko, a so bili rojeni na Dunaju. Vsi češki najdenci se bodo od sedaj naprej oddali v vzgoji v češke občine. Kot vzrok tega koraka je češki deželni odbor navedel dejstvo, da češke najdence na Dunaju vzgajajo v čisto nemškem duhu.
Mohamedanska deputacija pri groiu Khuen-Hedervaryju. V četrtek je bila pri grofu Khuen-Hedervaryju deputacija mohamedanskih begov in ga informirala o agrarnem gibanju v Bosni. Khuen je odgovoril deputaciji, da je obligatoričen odkup kmetov popolnoma izključen, ker je vlada odločno proti njemu.
Zaključek zborovanja davčnih uradnikov za Štajersko s »Heil«. Društvo davčnih uradnikov za Štajersko je imelo dne 19. t. m. v Gradcu zborovanje, koje je zaključil predsednik g. Pramesberger s »Heil« vsklikom. Upamo, da ve vsak slovenski član društva, kakšen odgovor je primeren takemu žaljenju in preziranju od strani tega »internacijo-nalnega« društva.
Tragedija v Velikem Varadinu. Hčerka grško-katoliškega župnika Kadacsa in sestra postajenačel-nika v Oesu se je imela poročiti z nadzdravnikom zagrebške garnizijske bolnišnice dr. Ocovskym. — Nenadoma so se pojavile zvezi neke ovire, kar je dekleta tako potrlo, da je pila strihnin in v strašnih
bolečinah umrla. Bratova žena je pri tem prizoru
omedlela in v splošni zmešnjavi so ji ponudili vodo iz kozarca, iz katerega je pila strup svakinja. K sreči je bil zdravnik takoj pri roki, ki ji je izpral želodec.
Obrambni vestnik.
v Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani
prosi vse narodne slovenske občine, posojilnice, hranilnice in narodna društva, da koleknjejo vse svoje dopise z narodnim kolekom. — Razpečava-nje narodnih kolkov v prid družbe sv. Cirila in Metoda vidno nazaduje. Leta 1909 je družba dobila za nar. kolek K 11.607 69, a letos do sedaj komaj 6000 K. Kdo je temu kriv? Nihče drngi, kakor naša narodna mlačnost.
v Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani prosi vse one podružnice, katere svojih prispevkov letos še niso odposlale, da kmalu nabero članarino ter jo odpošljejo na vodstveno blagajno.
Rojaki, spominjajte se prepotreb-
nega Sokolskega doma v Brežicah.
Loterijske številke.
Gradec, 30. novembra 1910: 52, 29, 45, 58, 53. Dunaj, „ „	„ 50, 67, 22, 88, 42.
in modno blago za obleke priporoča firma
Karel Kocian
tvornica za sukno, Humpo-lec. Češko Vzorci franko.
U
:bib
i i
im
■m
m?.
m
297 -32
Šubieeva slika
Franceta Prešerna
ter Groharjev
Primož Trubar .'.
v okvirju ali brez okvirja se dobita v Zvezni trgovini v Celju. Velika zaloga najrazličnejši1! svetili in modernih slik. Portreti slavnih pisateljev, muzikov itd. Ceniki - na zahtevo franko. ———
TT
iiihii:
n
ssa
im
vm

Najceneje in najbolje učinkujoče odvajalno sredstvo!
FILIP NEUSTEINOVE
sladke čistilne krogljiee KEKsaS^
Te krogljiee nimajo v sebi nobene škodljive tvarine in so v vsakem oziju boljše ko vsi enaki preparati. Z največjim nspehom se rabijo pri boleznih v trebuhn, čistijo kri. niso nobeno zdravilo, pa boljše in čisto neškodljive, da se
lahko rabijo pri
598 30-1
t črevesih, gotovem viru največ bolezni. Ker so sladke, jih imajo radi zlasti otroci. Škatlja s 15 krogljicami stane 30 vinarjev; zavitek z 8 škatljami, s 120 krogljicami stane samo 2 K; pri predpošiljatvi 2 K 45 v franko.
Cttonila T Pred ponarejanjem svarimo! Zahtevajte Filip Neusteinove čistilne krogljiee, ki so uVdlilU! samo tedaj prave, ako niso vsaka škatlja in navodilo našo protokolirano varstveno znamko v črno-rdečem tiskn „Heil Leopold" in podpis Filip Neustein, lekarna. Naši po trgovskem sodišču zavarovani zavitki morajo nositi našo tvrdko.
Filip Neusteinova lekarna „k svetemu Leopoldu" Dunaj i., piankengasse 6.
MMM

Tovarniška zaloga
vsakovrstnega papirja, pisalnih potrebščin, trgovskih knjig,
na debelo ln drobno pri
Goričar & Leskovšek v Celju
Graška^cesta št. 7. Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank in risalnih skladov po novih predpisih. — Tiskovine za vse urade.
177 88-68
juinjnrjuir\/w«\irirri-u~iVi'»r« r~»-'i*' —*i"......* *"' ' '** ........m




T^TrTnToT^JnlnToTaToTnVgTi
Na debelo I
Na drobnoI
d N
C
M
le Nc
H
d
i ■s
Priporoča se
edina narodna trgovina
galanterijskega, norimberškega in modnega blaga, kakor tudi nagrobnih vencev ter igrač
ceije Priča & Kramar ceije
Graška in Krožna ulica.	51135-18
2, 3
M
l l
l
O
M
i1
3 I
?

lOlUlUlUl0!0!0!*??