Seai(tjurčanom ob tamburašev z IFJEMNA SOBA 2A RIFN^K •tično društvo v šent- f-' je odločilo, da bo- P enem izmed kmetov rij iJifnika uredili spre- l^gobo za obiskovalce W se bodo lahko v i" prostoru primemo ILali oziroma osvežili. ITOJANKA BREZ F ELEKTRIKE Lj planinskega društva Ltjurju ® prostovolj- fdelom uredili svojo po- t^o na Resevni. Njiho- ^ri so v glavnem uspe- y postojanka še nima društvo pa nima Ij denarja. Kljub pri- I furistični točki posto- ^ morda prav zato osta- ^ obiskovalcev. HRASTNIK DLOG HRASTNI- ŠKIH BORCEV ai največje krajevne or- gije Zveze združenj p NOV terena Spodnji nik so se na svoji let- ^ferenci pridružili pred- novogoriških borcev, naj 50-Ietnici KPJ podelili sdniku Titu red za mir [Višje priznanje jugoslo- tiii narodov. Svoj pred- 0 posredovali občinski jdruženj borcev Hra- z željo, da bi o njem razpravljali m ga. pourdili vsi nekdanji udeleženci NOV v Hrastniku. Predlog nekda- njih udeležencev NOV te hrastniške krajevne organiza- cije je naletel v Hrastniku na veliko pritrjevanje in odo- bravanje med vsemi delovni- mi ljudmi in občani. PRIZNANJE ZNANE- MU KOMUNISTU Pred kratkim so preživeli borci v Spodnjem Hrastniku podelili priznanje enemu naj- starejših predvojnih komuni- stov in prvoborcu — Jožetu Jeriču-Mihi. S tem so se bor- ci tega terena oddolžili pri- znanemu komunistu in par- tizanu, ki je tudi po vojni opravljal vrsto odgovornih družbenopolitičnih dolžno- sti, predvsem pa skrbel za obvarovanje tradicij narodno- osvobodilne borbe med hra- stniško mladino. Miha Jerič še dandanašnje čase rad obi- skuje mladinske konference in sestanke in s svojo pri- jazno, tovariško besedo bodri mladi rod, bodisi pri učenju ali v aktivnem družbenopoli- tičnem življenju. VEČER SLOVENSKE UMETNIŠKE BESEDE 8. februar-slovenski kulturni praznik So v tej zasavski ob- čini najbolj slovesno počasti- li v obeh vzgojno-izobraževal- nih ustanovah, kjer so učen- ci in dijaki pripravili nekaj vzornih nastopov in proslav. Odrasli pa so imeli priložnost sodelovati na večeru sloven- ske umetniške besede, v pro- storih kluba »Svobode I» — — Hrastnik. Tamkaj so na- stopili: Marička Žnidaršič, Anton Ingolič in Milan Gu- ček. Poslušalcem so posre- dovali nekaj svojih in brali dela drugih slovenskih pisa- teljev in pesnikov. Prireditev je pripravila Prešernova driiž- ba iz Ljubljane in je lepo u'öpela. -s- VITANJE »PREVARA« KROŽI Prizadevni čalni prosvetne- ga društva iz Vitanja, ki so pred meüecem dni naštudira- li dramo »Prevara« — pisaU smo že, da je delo režirala kmetica Karlina Rošer iz Ra- kovca — so te dni že odšli na prva gostovanja. Tako so minulo nedelio icrrali v Do- txrixi, isjer so jih prebivalci prijazno sprejeli. V načrtu pa ima)jo še nekaj gostovanj. Seveda jih bodo morali op- raviti kmalu, kajti s prvo po- mladjo bo tudi za vitanjske igralce konec kultumo-pro- svetnega udejstvovanja, saj se bodo začela prva pomla- danVika kmečka orwavila. KONJICE USTNI ČASOPIS Prejšnjo nedeljo je bil v Slov. Konicah ustni časopis, ki sta ga pripravila uredni- štvo Kmečkega glasa in vod- stvo ikmetij'ske zadruge. Ude- leženci so se med drugim po- govarjaJli tudi o možnostih nadaljnjega sodelovanja med kmetijsko zadrugo in kme- tijskimi proizvajalci. F. B. MLADINSKI DOM KONČNO ODPRT Prejišnji teden so v Slov. Konjicah končno odprli mla- dinski dom, ki ga je mladi- r^ tako težko pričako- vala. Sredstva za adapta- cijo zgradbe so v glavnem prispevali kmetijski kom- binat »Konus« in stanovanj- sko podjetje, svoje pa je pri- maknila tudi občinska skup- ščina. Ob otvoritvi doma je bil v dvorani mladinskega doma tudi že košarkaški tur- nir, vodstvo mladinske orga- nizacije pa pripravlja pro- gram vseh prireditev za dalj- še časovno obdobje. F. B. LEPO PRAZNOVANJE v počasitev občinskega praz- nika Slovenske Konjice je bilo v občinskem središču več po- membnih prireditOT. V sredo, 12. februarja se je najprej se- stala na sia.vnost'ni seji ob- činska skupščina. Ob tej pri- ložnosti je bil tudi lep kul- turni spored. Kot je v Slov. Konjicah že običaj, so tudi letos na sam pra2aiik odprli razstavo v avli kulturnega do- ma. Medtem ko je lani raz- stavljal Joža Horvat — Jaki, so letos povabiU v goste Tin- co Stegovec, ki se je pred- stavila z grafičnimi deli, in Teodoro Novšak, ki je raz- stavila svoje plastike. Tudi filatelistično društvo Slov. Konjice, ki sodi med naj- uspešnejše v Sloveniji, je pri- pravilo razstavo. Zvečer pa je bil v kinodvorani v Slov. Konjicah še nastop akadem- ske skupine France Marolt iz Ljubljane. VELENJE ANGAŽIRANOST MLADIH v Velenju je bila te dni prva konferenca občinske or- ganizacije ZMS. Mladi so se zlasti pomenili o problemih, ki jih pač najbolj tarejo, to je o reorganizaciji v ZMS, o angažiranosti mladih v samoupravnih odnosih, nada- lje o pravilnem vrednotenju aktivnosti mladine na vseh področjih in o sprejemanju mladih v ZKS. Ugotovili so, da bi bilo potrebno poleg mladine, ki že deluje v dveh aktivih mladih komunistov, pritegniti v vrSte ZK še več mladincev in mladink. A. D. PLOŠČA TEDNA V KLUBU v mladinskem klubu v Ve- lenju imajo zelo rs^Tib^i-no KiuasKO aejavnost. Tu so po- leg plesov, predavanj in fil- mov vsak teden še nekakSni klubski večeri pod imenom »Plošča tedna«. Sem prihaja- jo vsi mladi, ki jih navdušuje FK)p glasba. Mnogi prinesejo s seboj ploščo pevca ali an- sambla, ki mu je najbolj všeč in potem skupaj izbi- rajo ploščo, ki je priljublje- na večini. To je prav gotovo zanimiva oblika dejavno- sti mladih in je vredna po- snemanja. A. DOLEJŠI. OBČINSKI SAMOPRISPEVEK v velenjski občini so pri- šli na dan s predlogom o uvedbi samoprispevka v vsej občini in sicer za nekatere negospodarske investicije tj. na področju šolstva in ko- munikacij. Kljub temu, da je bilo zadnja leta na teh področjih precej storjenega, so nekatere naloge še odprte. Celotna vrednost predvidenih del za 6-letno obdobje, za ko- lücor bi občani plačevali samoprispevek, zjnaša 1,8 mi- lijarde starih dinarjev. S samoprispevkom bi naj zbrali 880 milijonov S din. Obstaja predlog, da bi le- tos jeseni v občini razpisali o tem referendum. Odločitev bo torej izključno v rokah občanov. K. Pokojni Kotnik Peter se je rodil 26. 6. 1899 v Skomarju na Pohorju, kot sin skromne napredne delavske družine, kjer je bilo 5 otrok. Ker je bila družina socialno šibka, se je Peter že zgodaj odlo- čil za delo v industriji in prišel pred 50 leti v Celje, ter se prvič zaposlil v tovar- ni Emajlirane posode, kasne- je je služboval v železnim Jagodič, nato v Ljudski po- sojilnici, Narodni banki in Kreditni banki, podružnici za kmetijstvo Celje, odkoder se je meseca maja 1968 dokonč- no poslovil od pogodbenega delovnega razmerja in si za- čel iskati zdravje v celjski bolnici in kasneje na Onko- loškem institutu v Ljublja- ni, kjer je bil operiran, a žal brez okrevanja in je dne 29. I. 1969 podlegel zahrbtni bolezni. Celjani so svojega dolgo- letnega občana dne 31. ja- nuarja 1969 pospremili z ogromno udeležbo na njegovi zadnji poti izpred hiše žalo- sti v Kolškovi št. 2, na mest- no pokopališče v Celje, nje- gov grob pa so z venci in cvetjem zasuli gomilo prav na irsti dan, ko se je pred 40 leti poročil s svojo zvesto zakonsko družico, ki mu je dala 3 sinove in eno hčerko. Vse otroke je oskrbel s po- klicem kvalificiranih delavcev, ki so ponos njegovega oseb- nega zgleda, katerega je uži- val v Celju. Člani njegovega kolektiva so ob krsti postavili častno, ob odprtem grobu pa se je v imenu kolektiva od njega poslovil tov. Gedlička Ivan, ki je orisal lik pokojnega, vsem svojcem, znancem in prijateljem pa izrekel svoje S0'ža.l i" Na drugi strani okenca v svojem življenju prihajamo v stik z najrazličnejši- mi ljudmi, ki nam predstavljajo le sobesednika, takšnega bežnega, ali pa človeka, ki p>ač mora biti tam, kjer so ga postavih, za to, da bo vse normalno in urejeno. Mi- slimo, da tako gledamo tudi na vse tiste, ki so »na dm- gi strani okenca«, blagajnike v trgovinah, raznih poslo- valnicah, pač povsod tam, kjer mora biti. Pridemo slabe ali dobre volje, oni so vljudni, ker je pač takšna dolž- nost — da zadovoljijo potrošnika. Le redko pa gledamo na njih ki na njihove težave ter jih včasih tudi kritizi- ramo — še posebej, če se kdo zmoti. In kaj mislijo oni o nas — potrošnikih, saj nas vidijo vsak dan? FRANJA PLANKO, samo- postrežba Center: »Preveč lah- ko naše delo prav gotovo ni. Potrošniki so različni: neka- teri dobri, drugi sitni, vseka- kor ,pa prevladujejo prvi. Lahko rečem, da so nekate- ri rahlo prevzetni, namreč, radi bi imeli zavite celo kon- zervne škatle. Najteže je, če se zmotiš — saj kdor dela greši — ker sprejmejo ne- kateri to z nerazumevanjem, kot namerno napako.« ŠTEFKA MARKOŠEK, Žele- zniška postaja Celje: »Naše delo je razmeroma težko, saj imamo opravka z ljudmi, ki so včasih zelo neuvidevni. S tistimi, ki pridejo dobre vo- l)je ali so vsaj vljudni je lah- ko biti prijazen, če pa pride kdo slabo razpoložen, posta- neš tudi ti nevljuden. Hudo je, kadar te kdo eno in isto stvar vpraša trikrat, čeprav si mu že prvič odgovoril, pa ne verjame.« ANICA PETRIN, celjsko kinopodjetje: »Naši odjemal- ci so v glavnem zelo dobri, posebno stalni kinoobisko- valci. Res je, da so včasih pred okencem dolge vrste, vendar tedaj ostanem mirna in prodajam vstopnice kot običajno. Ni moč pomagati. Razumljivo, da so nekateri tudi posiljeni in rinejo naprej. Da se jih rešiš, jim čimprej ust režeš.« MARINKA ZAJC:, ElekTro- Tehnomercator: »Potrošnik lahko pride v trgovino slabe volje in potem vse slabše vi- di kot je v resnici. Mislim, da ni mogoče za vse kriviti blagajničarke, če Se kaj za- takne. Zelo malo je takšnih, ki bi lahko rekel, da so stran- ke slabe. Naša trgovina ima v redu potrošnike. Nekoč mi je dala neka ženska 5.000 SD preveč, jasno, da sem ji vr- nila. Hvaležnosti ni bilo ne konca ne kraja.« LEOPOU) (iRABN.AR, Ve- sna-Moda: »Potrošniki so raz- lični. Eni so potrpežljivi, drugi nervozni. Najhuje je v mesecih kot december ali pred drugimi prazniki. Mno- gi so, ki hočejo biti na vsak način prvi. Blagajništvo je težka služba, posebno zaradi občasnih navalov, ki zahte- vajo polno koncentracijo. Le malo je takšnih potrošnikov, ki se zmotijo pri plačevanju.« Odgovori so takšni, kot smo pričakovali. Mnogi izmed nas smo se že razburili pred blagajniškim okencem in nismo priznali, da smo za marsikaj sami krivi, temveč smo premnogokrat le preradi obtoževali tistega, ki pač nam je bil tedaj najbližji. Vsakdo ima svoje težave, prav je, da če mislimo na svoje, mislimo na to, da jüi imajo tudi drugi. Izognili se bomo marsikateremu prepirčku. S. M. — T. V. i ^'^ega postopka na dan še ne- v kateri so za- ;Winske komisije, je odkrila, llj^n^isije praktič- ^ o medseboj- nihče ni ve- ^ Obtoženca v di- ^ da bo zadeva •^P^ednik disci- ta pred poroto f pozna! se je delavec P razloga