Posamezna števili
Naročnina listu: Celo l
49 diri, 6«trt leta 20 di	___.
$mom Jugoslavije: Celo leto 140 dii». Ins«* UMI dl oznanila se zaračunajo po dogovoru) »si v« čkratnem Ins e ri ran ju primeren popust 1$MV Blitvo sprejema naročnino, Inserate In reklamacije.
leedvistfl polititeli list za slovensko ljudstvi
Poštnina plačana v gotovia|
STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo In petsto Uredništvo in upravnlštvo je v Madbos-% Koroška cesta št. 5 Z uredništvom se BMNP§ govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. «Mà Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine pisefek Telefon interurban št 115.
«tef5,,	fVImY*tt>oi% «flu© i7. novembra I9Ü4 Imetnik XVI.
Pferokovarje. ki se ne bo izpolnilo.
Od slovenskega ljudstva neizvoljeni minister dr. Gregor Žerjav je v svojem govoru v Ljubljani na praznik sv Martina nastopil v ulogi preroka. Doslej je slovenski narod poznal Žerjava samo od njegove agromer-kurske strani. V svojem svojstvu kot prerok se je doslej k večjemu udejstvil kot »kvaražugon«. Na Martinovo m si je prisvojil ulogo samostalno-demokratske Pitije ter je, sedeč nad brezdnom demokratskih laži in klevet, v svojem preroškem duhu napovedal zmago nacionalnega bloka. Vzhičen od videnja sijajne Pribičevič-Žer-javove zmage, je vzkliknil: »Narodni 'blok bo zmagal in imel gotovo večino. Mi stojimo pred dolgoletno stalno vlado narodnega bloka.«
če se pomisli, da je sedanja vlada že trinajsta v šestletnem obstoju države, je Žerjavova napoved »dolgoletne stalne« vlade narodnega bloka vsekako preroškega značaja. Doslej še noben drug minister Pašič-Pribičevičeve vlade ni pokazal takšnih preroških sposobnosti, kakor ž njimi razpolaga dr. Žerjav. Ako bo Pašič doznal, za ta preroški čin Žerjavov v Ljubljani, ga 'bo uporabil tudi po drugih pokrajinah, ki niso tako srečne, da bi take preroke štele za svoje. Svetovati bi pa tudi ìikrati bilo Pašiču, da oskrbi Žerjavu mandat kje na Balkanu. V Sloveniji namreč ne dobi nikjer mandata, in tako bi njegovo prerokovanje bilo postavljeno na laž.
Pa pustimo Žerjava kot političnega preroka in vprašajmo se rajši, kaj bi z zmago Pašič-Pribičevičeve klike, ki jo želijo centralisti in absolutisti, zmagalo in kaj bi propadlo.
Zmagalo bi načelo narodne mržnje med Srbi, Hrvati in Slovenci. Tudi Pribičevič, Pašič in Žerjav sedaj operirajo s frazo o sporazumu. Pa kakšen je ta sporazum? Davidovič je dobro rekel na zboru v 'Beogradu 12. novembra : »Ako te napade ropar ter v tebe zakriči: ali življenje ali denar, in ti mu daš denar, to je tudi sporazum.« Da, to je svoje vrste sporazum in takšen sporazum bi centralisti in absolutisti radi vsilili hrvatske-mu in slovenskemu narodu. Lepa hvala za tak sporazum! Slovenci in Hrvati odločno in ogorčeno odklanjamo tak sporazum in takšne sporazumaše. Nacionalni blok ima pred očmi samo srbsko nacijo, za njega niti ne postoji hrvatska ne slovenska narodnost. Velesrbstvo in sporazum sta za njega iirdentična (istovetna) pojma.
Kakšna je ljubezen narodnega bloka do slovenske nar<dnosti, je živ dokaz dični dr. Žerjav. Prešinjen mržnje zoper slovensko narodnost, neprestano rovari in kovari proti slovenskemu ljudstvu, njegovemu obstoju in razvoju. Vse zveste sinove in hčere našega naroda, ki niso brezpogojni sluge centralističnega režima, korupcije in nasilja, preganja in zlostavlja. Celim stotinam slovenskih uradnikov in nameščencev ugonablja eksistenco ter jih s cinično brezsrčnostjo peha v 'bedo. Slovenske orožnike hočejo prestaviti na Balkan, da tamkaj trpijo in obolijo. Kaj je temu potvorniku nacionalne ideje mar, če trpi in propada na stotine slovenskih družin?!
Svojo nacionalno ljubav kaže dr. Žerjav y bengalični luči, ko nastopa zoper najvišji kulturni zavod v Sloveniji, zoper vseučilišče v Ljubljani. Prejšnji minister prosvete dr. Korošec je postavil v proračun vse utemeljene zahteve poedinih fakultet na ljubljanskem vseučilišču. Sedanji minister prosvete Pribičevič pa vsled Žerjavovega podpihovanja pridno kreše in črta, da bo naposled ljubljanska univerza ostala prava pastorka med sestrami v naši državi.
Eklatanten (očit) dokaz Žerjavove nacionalne ljubezni do slovenskega ljudstva je tudi ukinitev znižane prevoznine za žito v Slovenijo. Prejšnji železniški minister Sušnik je dovolil za Slovenijo 40 odstot. znižanje železniškega tarifa za prevoz žita in mlevskih izdelkpv iz drugih krajev v Slovenijo, 'ki žita ne pridela dovolj, kar velja zlasti za sedanje leto vsled slabe letine in velikih ujim. Dobavo in razdelitev žita 'bi oskrbele Zadružne zveze v Ljubljani in Celju. To znižanje bi zlasti ubogim ljudem dobro došlo, ker bi vsaj za nekaj, če ne več, za 4 odstot. znižalo ceno žita.
Toda dr. Žerjav tega slovenskim ljudem, ki trpijo pomanjkanje, ni privoščil Her ni miroval, dokler ni sedan j i železniški minister Andra Stanič, član radikalne stranke, to znižanje zopet ukinil.
Tako izgleda nacionalnoblokaška ljubezen do ljudstva. Za ljudstvo nimajo ničesar ter mu ne privoščijo ničesar. Za zmago strank, združenih v bloku, pa imajo vedno dosti denarja V državni blagajni. Opozicija obtožuje sedanjega ministra financ Stojadinoviča, da je pri Narodni banki dvignil 2 milijona dolarjev iz posojila za ureditev železniškega prometa ter da bo to veliko svoto uporabil ne za železnice in železničarje, marveč za volilni sklad radikalsko-demokratske stranke. V beograjskih krogih se pripoveduje, da je volilni fond tako napolnjen, da pridejo na vsako volilno okrožje 3 mi-
lijoni dinarjev. Vrhu lega morata Pribičevič in Žerjav oskrbeti sredstva za nakup tiskarsko-časnikarkega podjetja »Jugoštampa«, kamor poleg »Riječi«, »Novosti« in «Zagreber Tagbla.lt« tudi spadata »Jutro« in »Slovenski Narod«.
Takšna je nacionalnost in narodna ljubav Pašič-Pribičevič-Žerjavovega bolka. Dr. Žerjav je rekel v i Ljubljani, da je državna potreba, da zmaga nacionalni 1 blok. To je potreba za Žerjava, Pribičeviča, Pašiča in njihovo korumpirano in nasilniško kompanijo. Za drža vo bi io bila največja nesreča. Z državnega stališča je potrebno, da zmaga blok narodnega sporazuma, poštenosti, zakonitosti in preganjanja korupcije. Le v tem je spas za našo državo.
iticni položaj.
Zanimivosti iz govora Ljube Davidoviča. Ljuba Davidovič je imel v četrtek v Beogradu zaupniški shod svoje stranke, ki se je pretvoril v veličastno zborovanje. Iz govora L. Davidoviča naj sledi nekaj zanimivih Odstavkov: »Na škodo parlamentarizma in domovine smo dobili P.P. volilno vlado, ki je 13. po številu. To število bo usodno za to vlado. Radikalna stranka ni hotela pustit: oblasti iz rok — ne strankarske in ne državne. To je silno daleč od parlamentarnega načela in končno je bila večina poslana domov, manjšina je bila pa poklicana, da vlada. Kot pravi spoštovalci parlamentarnega principa naše parlamentarne monarhije smo se držali tega, da mora imeti vlada zaupanje kralja in narodne skupščine. To drugo zaupanje smo imeli, prvega pa ne in mi smo šli domov. Cele tedne se že niso več podpisovali ukazi naše parlamentarne vlade In večine, in mi smo morali voditi posle z uradniki, ki so bili proti nam. — Sporazum ni pol pole papirja, ki se spiše v par urah, sporazum se ne napravi in ne sklene, ampak se ustvarja. Sporazum je končno tudi to, če razbojnik. napade svojo žrtev in ji reče: Denar ali življenje! In žrtev mu da denar, da reši življenje. Tak sporazum hoče sedanja vlada, mi ga pa nočemo. Mb hočemo sporazum duše in srca, da v bratstvu in ljubezni vežemo vse v eno celoto. — Radikali so za hajduški sporazum in med vladno krizo so tudi nam slavili čisto haj duške pogoje. Hoteli so na primer, da parlamentarna večina po radikalski volji izvoli parlamentarni odbor. Ko je večina volila po svojem mnenju in pravici, se je pa novoizvoljeni odbor skrajno omalovaževalo. Ko je bil češki veliki državnik Klofač nekdaj obsojen kot veleizdajalec, potem pa izbran za podpredsednika dunajskega parlamenta, je bil brez vsega sprejet na. dvoru. Pri nas pa Jovanovič ni mogel ali pa ni hotel, da bi bili sprejeti člani parlamentarnega predsedstva, četudi med njimi ni 'bilo veleizdajalcev. Glede volitev hočemo j skrbeti, da niti eden glas za svobodo in pravico ne prò-I pade. Oni nam pretijo z zapiranjem, to so oni, ki so bili obtoženi in ki spadajo v zapor. Danes pa hočejo nas obtoževati. Napredek demokracije je napredek naroda in zato moramo vsi na branik tega napredka.
Obznana {proti HRSS. Na vprašanje, kaj misli o uporabi obznane ali zakona o zaščiti države napram HRSS, je odgovoril podpredsednik te stranice dr. Maček: Mislim, da so vse te vesti strel v zrak, ker je ta zakon, čeprav je stvor jen v znamenju skrajne reakcije, vendar čisto jasen v onem delu, ki je glavni in to je v vprašanju, kateri so kriteriji za dejanja, radi katerih se more ta zakon uporabljati. Po točki 1. člena 1. tega zakona sledi jasno, da glavni kriterij ni težnja po spremembi političnega reda, marveč prizadevanje, da se ta red spremeni z zločinom, nasiljem ali kake druge vrste terorizmom. Ako nadalje proučimo točko 2. člana 1., vidimo, da spada pod zakon o zaščiti države organizacija ali pomoč pri organizacij ali članstvo kakega društva, čigar namen je priprava za izvršitev uboja, ali društvo, ki se hoče protizakonito in neparlamentarno polastiti oblasti. Če si to predočimo, je nc-le vsakemu juristu, marveč tudi vsakemu lajiku jasno, da pod ta zakon ne spada niti HRSS niti kaka druga opozieijo-nalna stranka. Pač pa spadajo pod ta zakon vsi voditelji PP. režima, ker se niso samo združili, da bi se protizakonito in neparlamentarno polastili oblasti, marveč so se oblasti na neparlamentarni način dejansko že polastili. Ni dvoma, da morejo sedaj, ko imajo oblast v rokah, delati kar hočejo, ne morejo pa, dokler hočejo, ker jih bo i srbski i slovenski, a posebno hrvatski narod pri volitvah odpihnil kot pleve.
Razlogi za hitro likvidacijo zagrebške uprave. P. P.
, režim se sedaj; najbolj žuri, da izbriše in pogazi naredbo Davidovičeve vlade, po koji je bila obustavljena na-daljna parcelacija Hrvatske. Parcelacija Hrvatske je delo Pribičevičeve slepe mržnje do hrvatstva in radi tega se mu tako mudi, da Hrvate čim bolj poniža. Do konca tega leta bodo v Zagrebu likvidirane vse dosedanje zagrebške uprave in predvsem še gospodarska, ki je ostala doslej nedotaknjena od vsakega režima. Ta hrza in popolna likvidacija hrvatskih upravnih organizacij
ima pred vsem svoj; razlog v volitvah. Predvsem je beograjskim vladarjem na tem, da uvedejo v upravo popolno zmedo, da se pozneje sploh ne bo niti znalo, kaj spada pod to in ono kompetenco in ne bo mogoče poklicati na odgovornost za razne zločine in nezakonitosti oligarhe PP. režima. Zabrisati sled direktnega zločinca in zakriti sled konkretnega krivca, to je <pfvi razlog za tako važno likvidacijo zagrebške uprave. Nadalje pa likvidira PP. režim zagrebško upravo radi tega, ker hoče sedanja volilna vlada prav vse koncentrirati v Beogradu. Prav vse niti upravnega aparata hoče držati v svojih rokah in radi tega daje uradništvu brze naloge in se tem potom suspendirajo vsi zakoni, ki so še bili v veljavi v posameznih pokrajinah in na mesto teh zakonov pridejo telefonske naredbe, katere prijajo* g. Pribičeviču.
Radičevo pismo. Zagrebški »Hrvat« je v petek priobčil prvo Radičevo pismo iz emigracije. Radič piše iz Švice ter opisuje, kako tamošnji politični krogi gledajo na položaj v Jugoslaviji. Pašičeva politika se splošno obsoja, o hrvatskem seljaškem pokretu pa še manjka pravih pojmov. Neki sicer republikanski list v Ženevi je prinesel o tem pokretu cisto napačno poročilo, tudi socialni demokrati nimajo dovolj smisla za kmetski pokret. Izjemo dela samo ugledni socialistični dnevnik v kantonu Argau. Radič pravi, da je že dobil stike s svojimi nekdanjimi tovariši iz visoke politične šole v Parizu in z raznimi novinarji, katerim priporoča, naj si gredo .pogledati volilne priprave v Jugoslavijo.
Po svetu.
Otvoritev italijanskega parlamenta ob senci faši-stovske žrtve. Prva seja italijanskega parlamenta je bila po stari navadi posvečena umrlim poslancem. Seje so se udeležili od opozicije le nekateri poslanci kot poslušalci in samo komunistični poslanec Repossi se je oglasil k besedi, ko se je med dnevim redom seje na- * vedla tudi posmrtnica poslanca Matteottija. Poslanec Repossi je izjavil svoj protest, da vlada izreka umorjeni fašistovski žrtvi posmrtno’ slavo, ko je vendar očitno, da ni nedolžna pri tem zločinu. Fašistovski poslanci so razburjeno zavračali govornika, ki je pa takoj zapustil dvorano, ko je vstal vladni predsednik, da izreče posmrtni goovr. Socialistični in drugi opozicijo-nalni poslanci so se z avtomobilom odpeljali do Matte-otti jev ega groba in so tam položili venec iz rudečih nageljnov. Komaj so se poslanci zopet odpeljali, je prišla policija, da venec odstrani. To so opazili delavci in naenkrat se je zbrala okrog groba do tisočglava množica, da je morala policija zopet oditi. Ponoči so pa prišli na grob fašisti, strgali s križa venec in ga vrgli v vodo.
Amnestija bolgarskih emigrantov. V sofijskem sobranju je stavil vodja demokratske stranke Malinov predlog, da se predloži kralju v podpis ukaz o amnestiji vseh bolgarskih emigrantov. Na komuniste, ki so uporabljali v borbi proti današnjemu režimu orožje, se amnestija ne bi nanašala. —■ Bolgarska vlada že neprestano amnestira svoje nasprotnike, pa jih vkljub temu še nadalje pobija in spravlja s poti z nasiljem, zato menda tudi sedanji amnestiji ne bo verjel noben bolgarskih emigrantov.
Predlog za znižanje vojaške službe na Češkem. —
Češkemu parlamentu je predložen obširen predlog o reformi vojske. Socialisti zahtevajo, da se zniža vojaška služba od 18 na 9 mesecev, celokupna vojska pa na 70 tisoč mož. Predlogi o reformi vojske so predloženi posebni komisiji v proučevanje.
Centrum v volilnem boju. Vodja katoliškega cen-truma dr. Marx je imel v Osnabrück velik volilni shod, ki je bil v prvi vrsti naperjen proti agitaciji nacionalistov. Med drugim je dr. Marx ua shodu izjavil sledeče: Politike sile ne moremo voditi. Ne gre pri naši politiki za klečeplazenje prod nasprotniki, ampak za dostojanstveno priznanje enostavnih činjenic.. Smešno je nasprotniku groziti s silo, katere ni, in markirati svobodo, ki je tudi nimamo. Vojno smo izgubili in to je treba tudi upoštevati. Prva skrb je pomagati narodu in obnoviti to, kar je vojna porušila. V zadnjem letu smo precej napredovali. Dosegli smo začetek izpraznjevanja Porenja in sporazum v Londonu. Trmoglavo in nespo-razumljivo se pač v Londonu ni dalo nastopiti. In ko je bila politika sporazumevanja v največjem teku, so pa nacionalci začeli delati zapreke z izpraševanjem po vojni krivdi, četudi bi morali vedeti, da s tem samo škodujejo svoji domovini. Nekaterim nemškim strankam je res nemogoče, postaviti se na tla gotovih dejstev. Dosedanja politika napram inozemstvu se mora nadaljevati. Pravi zločin je vsiljevati ideje, da bi nova vojna Nemčiji kaj boljšega prinesla. Glede notranje politike misli dr. Marx, da se ljudska stranka ne bo pridružila nacionalistom in da bo blok centruma, demokratov in ljudske stranke nadaljeval dosedanje delo.
Nemčiji se odobrava vstop v Zvezo narodov. Do-sedaj so že pristale Anglija, Francija, Belgija in Uru-
goay, da se Nemčiji podeli stalno mesto v svetu Društva narodov. Čehoslovaška se je istotako izrekla za sprejem Nemčije v Društvo narodov. Pričakovati je, da bo Nemčija zaprosila za sprejem že pri prihodnjem zasedanju, ki se vrši 2. decembra v Rimu.
Levičarska zmaga v Švici. Pri volitvah v državni svet v Ženevi je sijajno zmagala zveza levičarskih strank. Socialisti in radikali so dobili pet svetniških mest, desničarji so pa obdržali samo dve. Od prejšnjega državnega sveta ni bil nobeden član ponovno izvoljen.
Sporazum med Vatikanom in Turčijo. Turčija je po preobratu po ukinjenju kalifata prepovedala tudi vse verske šole v državi. S tem so bili občutno prizadeti razni katoliški redi, ki so zlasti s pomočjo francoskih katoličanov vzdrževali v Turčiji mnogo šol. Vatikan se je začel pogajati s turško vlado, da se ukinjene šole zopet odpro. Pogajanja so se vršila v Carigradu in vodil jih -je papežki delegat Mgr. Dolci. Po dolgotrajnih pogajanjih je prišlo slednjič le do sporazuma, katerega je potrdila tudi že angorska vlada. Italijanskim in fran-eoskim šolam je sedaj zopet obstoj zasiguran. Te šole vodijo redovniki ali redovnice ter se ločijo v strogo verske in mešane šole. V verske šole zahajajo samo otroci katoličanov, dočim obiskujejo mešane šole poleg katoličanov ludi otroci Turkov in Judov. Največ preglavic je delalo pri pogajanjih vprašanje verskih znakov, kot so križi, svete podobe itd. Slednjič so se zedinili, da je pri strogo verskih šolah dovoljeno v razredih in učnih sobah obešati slike in križč, dočim sme v mešani šoli križ viseti samo pri vhodu v poslopje in v oni sobi, kjer se vrši pouk v veronauku za katoliške otroke.
Revolucija v Španiji. Prave slike o poslednjih dogodkih v Španiji se doslej še ne da ustvariti, ker si privatne in polslužbene vesti iz Madrida in Barcelone zelo nasprotujejo. Ene poročajo, da so nemiri samo krajevnega značaja, po drugih vesteh bi bila pa cela država v revoluciji. Španska vlada ne izdaja nobenih poročil in zadnja uradna objava je prišla od orožniškega poveljstva v Barceloni. Tudi po tej vesti so nemiri v velikem obsegu. Po nekaterih krajih, zlasti ob meji se krvavo bojujejo vladne in ustaške čete in od obeh strani se s premaganci in ujetniki postopa na kratko z usmrtitvijo. Do nemirov je privedla nesposobnost militarističnih oblastnikov, a dokler se ti nemiri ne bodo resnično razširili po celi državi, ni pričakovati preobrata. V Kataloniji so nemiri že itak na dnevem redu, a pri tem so često ostali deli države popolnoma mirni, kakor leta 1909, ko je v Barceloni besnela huda državljanska vojna.
Macdonald odpotuje v Ameriko. Izvršilni odbor de favske stranke je odobril Macdonaldu daljši dopust, katerega namerava prebiti v inozemstvu. Macdonald bo prepotoval južno Ameriko. V njegovi odsotnosti ga bo nadomeščal v vodstvu stranke bivši minister Suowden.
Egipt zahteva neodvisnost. Na novootvorjenem zasedanju egiptovskega parlamenta je preč ital predsednik Zaglul paša prestolni govor, v katerem se izraža nada, da ho Egipt v kratkem času dosegel popolno neodvisnost. Z angleško vlado se v lem oziru še niso vodila službena pogajanja, vendar pa bo kmalu prišlo do tega -koraka, s katerim se bo odločila končna usoda Egipta.
Bitka v meksikanskem parlamentu. Ob priliki spora med agrarci in delavskimi poslanci v mehikanskem parlamentu je nastala prava bitka med obema strankama. Padlo je nad 200 strelov; dva poslanca delavske stranke sta bila težko ranjena.
Zeppelin bo služil pošti. Zračna ladja, ki jo je pred 30 leti izumil in potem z velikim trudom izpopolnjeval grof Zeppelin, bo po svoji sijajni preizkušnji služila najbrž poštnemu prometu med New Jorkom in Londonom. Ime ali naziv Z. R. III. ima prvo črko po izumi telju Zeppelinu, druga črka pa pomeni, da so Amerikanci dobili od Nemcev zračni brod na račun »reparacije«.
Proces proti morilcu Harmanu. Prvega decembra se začne v Hannoveru sodni proces proti zverinskemu morilcu Harmanu. Državno pravdništvo obtožuje Barmana radi 27 umorov, vlada pa splošno mnenje, da je število morilčevih žrtev še več kot enkrat toliko, samo, da mu tega ne morejo dokazati. V razpravi bo zaslišanih 190 prič. Proces sam bo za kriminaliste in psihologe posebno zanimiv ter vlada za njega v teh krogih silno zanimanje. Tudi inozemski večji listi bodo poslali najbrž v Hannover svoje posebne poročevalce.
	
	
Nasilna politika ni naredna.
Ko je češko sodišče v Taboru vodilo preiskavo proti morilcu bolgarskega zemljoradniškega voditelja in bivšega ministra Rajka Daskalova, so prišle na dan zelo zanimive izjave in slike glede nasilne politike.
Pred poroto v Pragi se je morilec izgovarjal, da je svojo žrtev umoril po nalogu makedonske organizacije, ki ima na programu ubijanje svojih političnih nasprotnikov. Člani te organizacije so na ta program zapriseženi ter morajo izvrševati vsa dana povelja, če nočejo, da bodo od organizacije ubiti kot izdajalci. Po tem zagovoru se je porota, sestoječa iz polovice ženskih članov menda predstavljala nasilno organizacijo kot nekak velik stroj ter je eno kolesce tega stroja— organiziranega člana-morilca oprostila. Češki porotniki so najbrž zato, ker so jim nasilne organizacije tuje, s svojo oprostilno razsodbo nekako legalizirali makedonsko komi-taštvo.
Sodniki v Taboru so pa pri drugi razpravi vzeli stvar bolj natančno. Zaslišali so priče od raznih strani, da ugotovijo, ali je nasilna makedonska organizacija v resnici nekak narodni pokret ali pa samo nasilno društvo ,ki z narodom nima prave zveze. Ugotovilo se je
drugo in sicer ne samo po pričah iz bolgarskega zem-! ljoradniškega sveta, ampak tudii od nepristranskega Rusa, ki je imel priliko proučevati makedonski pokret tudi v pred- in medvojnih časih.
Pred vojno se Makedoncem pod bolgarsko vlado ni dobro godilo, makedonska revolucijonarna organizacija se pa le ni mogla sporazumeli z zemljoradniško opozicijo proti režimu. Ko sta se sestala vodja zemljorad-nikov Stambolijski in vodja makedonskih komitov To-dor Aleksandrov, je poslednji najprej vprašal po denarju. Stambolijski, ki je vodil pošteno politiko po volji ljudstva, je takoj vedel, s kom ima opraviti. Kar makedonski komiti niso dobili od tedanje bolgarske opozrije, to so pa dobili od bolgarske vlade in od Nemcev, ki so to vlado podpirali vsled dinastičnega sorodstva. (Koburžani nemško plemstvo). Med vojno so se zveze med bolgarsko vlado in makedonskimi komiti še bolj utrdile in to je ostalo do danes, ko so makedonski komiti ustoličili sedanjo bolgarsko vlado in še sedaj izvršujejo najdivjaški pokolj nad voditelji in pristaši 'bolgarskih zemljoradnikov.
Na razpravi češkega sodišča je dominirala balkanska kri in Čehi so imeli dovolj prilike, da si ustvarijo pravo sliko ter izvedejo tudi primerjavo med pravo ljudsko politiko in med politiko terorja. Češka publika je morala dobiti utis, da makedonska teroristična politika ni narodna, ker stoji že dolga leta tam, kamor ne spada in da imajo Makedonci in sploh vsi balkanski narodi veliko potrebo po politiki prave ljudske demokracije, ki teži za zdravim in čvrstim parlamentarizmom. Bivši bolgarski zemljoradniški minister, sedaj izgnan in preganjan od organiziranih, oboroženih in zapriseženih članov strank sedanje bolgarske vlade in ma-kedonkib komitov, je med drugim izpovedal, da se dajo podkupiti razni politiki in poročevalci, ki potem svetu predstavljajo iz Balkana za narodno to, kar ni,, narodne pokrete pa označujejo na isti način, kot jih označujejo protiljudske vlade nasilne družbe. Pokazal je na nekega češkega novinarja, ki je za denar črnil bolgarske zemljoradnike, makedonske komite pa predstavljal kot nekake ljudske prvoboritelje.
Ugotovilo se je, da zastopajo vse prave ljudske stranke na Balkanu mirno in sporazumno rešitev vseh vprašanj in da so samo protiljudski režimi krivi, da je še vedno za mir in sporazum tako malo izgleda. Izjave zastopnikov bolgarskega delavnega ljudstva pred Čehi so za nas vse važne zlasti radi tega, ker so načele vprašanje, ali naj češka javnost sodi vprašanja balkanskih narodov po izjavah vlad ali pa po pokretih in strankah, katerim nihče ne more odrekati, da so narodne. Najbrž je tudi to proučevanje krvave balkanske politike pripomoglo, da piše večina čeških listov sedaj prav stvarno o našem boju med zastopniki sile in med zastopniki parlamentarizma.
Beleike.
»Večni gospod Pašič.« Pod tem naslovom je napisal največji švicarski list »Journal de Geneve« daljši članek o naši politični krizi. Naj sledi nekaj odlomkov iz tega članka: Če država, ki je zelo mlada in bi morala VTeti od mladeniške moči, nima drugega gospodarja in rešitelja, kot nad 80 letnega starca, je lahko vsak prepričan, da v tej državi ni vse v redu. Ljudje, ki mislijo, da je vrnitev gospoda Pašiča na oblast rešitev jugoslovanske krize, se kruto varajo. Ravno nasprotno, to je znamenje, da kriza še traja, da postaja resnejša in da se hudo zapleta. Ta kriza ni vladna, ampak narodna in ni začela včeraj. Začela je onega dne, ko so Srbi ne hoteč, da računajo z zgodovino, z zemljepisjem, z mentaliteto in z vero svojih osvobojenih bratov, osnovali edinstveno in centralistično državo laskajoč si, da so njeni glavarji. Leta 1919 so bile med Srbi, Slovenci, Hrvati, Bosanci in Makedonci razlike v kulturi, jeziku in tradiciji ludi ogromne, patrijotizem je bil pa skupen. Pašič, čigar ime ne znači zastonj »sin paše« pa tega ni hotel. Kot zmagovalec je hotel osvojevati in srbski narod je napravil za narod vladarjev. Na nesrečo pa Hrvati — rimski katoliki, prežeti iz zapadno kulturo, nikakor ne priznavajo moralne in nacionalne superiornosti Srbov.
Z zakonom soglašajo, podložnost pa odločno odklanjajo. Od tedaj začenja popularnost Stjepana Radiča, voditelja hrvatskih kmelov. Kmetsko dete, a osebno zelo izobražen, seznanjen z evropsko kulturo, vešč dobrih deset jezikov, vizijonar v svojih koncepcijah, včasih sicer smešen, pa pri tem obdarjen z redko zgovornostjo, ki često prehaja v veličastne slike. — Potem se navajajo v članicu še razni politični dogodki ter se pri tem omenjajo tudi jrazne Radičeve napake, češ, da Radič ni taktični , politik, ampak pravi ljudski tribun. Konec članka se glasi takole: če se Pašiču posrečijo volitve, bo revolucija, če se pa ne posrečijo, bodo pa morali Srbi popustili.
Živijo Pašič-Pribičevičeva vladal Glavno radikal-sko glasilo »Samouprava« in Pribičevičev dnevnik
»Reč« v Beogradu prinašata iz raznih krajev poslane pozdrave na P. P. vlado. Kdor krajev in ljudi ne pozna., ki pozdravljajo, bi si mogel misliti, da so to nekaki organizacije. Temu pa ni tako, pozdravljajo tudi posamezniki in pa družbice, ki v svojem kraju ničesar ne pomenijo. Bilo bi zanimivo pozvedeti za vsak pozdrav, od koga izhaja. Pa ni potrebno, ker daje par slučajev za celo pozdravljanje najboljše spričevalo. Iz Subotice-je P. P. vlado zelo iskreno pozdravil neki Pavlovič, Ta Pavlovič ima prav globoke in iskrene vzroke za ta pozdrav. Nekdaj se je vrinil v policijsko službo, pod Davidovičevo vlado, ki je začela pozorno ogledovali razne upravne organe, je bil pa razkrinkan kot kriminalni tip Pavlovič-Fleger, zasledovan tudi od pariške policije vsled raznih sleparij. Kot policijski organ je la Pavlovič po Subotici pod pretvezo »kontrole« vdiral v hotelih v sobe, da je ženske brez spremstva posiljeval.. Prej je bil zaprt, pod sedanjo vlado pa izpuščen in je potem razumljivo, zakaj jo toliko pozdravlja »kot rešiteljico iz nevarnega položaja.«
Nekulturnost v delokrogu kulture in prosvete. Za človeka, ki ne spada na svoje mesto in ki tudi nehote zdrobi; vise, kar mu pride pod roko, imajo Nemci prislovico: »Kakor slon v trgovini stekla in porcelana.« Ta prislovica .pa ne velja za Pribičevič a, ker on na svojem mestu kot minister kulture in prosvete sam in po svojih posvetoval-eih ne dela nehote, ampak hote in zlobno proti, kulturi in pxosvetì. Prvo, kar je storil cb nastopu svoje oblasti, je bilo slepo in zagrizeno razveljavljenje vsega tega, kar je prejšnja vlada uvedla. Učitelj, ki je bil od prejšnje vlade imenovan, pa naj še bo tako kvalificiran, pristaš; te ali one stranke, ali pa breastrankar, je padel brezobzirno pod bič in meč novih kulturnih »komandantov.« če je prejšnja vlada iz čuta pravičnosti izkopala kako dobro ■učno moč iz desetletnega životarenja v kakem zakotju ter jo je iz službenih, socialnih in drugih ozirov zasluženo premestila 'kam blizu mesta, je to sedaj zopet o vrženo. Pribičevič je tudi odredil, da dijaki ne smejo biti člani’ Orla, hrvatskoga Sokola in Marijanskih kongregacij, češ, da je to protiustavno in da širijo te organizacije plemensko in versko mržnjo. V jugosokohi, orjuni, srnao, v fra— masonskih krožkih itd. pa smejo biti dijaki, ker je po-Pribičevičevem naziranju vse to od pretepaških fašistov pa do moralno razkrajajočih raznih krožkov vse posvečena narodnemu edin st vu in obstoju države. Sedanji komandanti kulture in prosvete daleč nadkrjljujejo italijanske »črne srajce« in španske militariste v teptanju obstoječih zakonov in v ciničnem zasmehovanju najprimitivnejšib narodnih in družabnih pravic. Pri prej omenjeni prepovedi dijaškega sodelovanja pri Orlu, hrvatskem Sokolu in pri Marijanskih kongregacijah si je pa Pribičevič pustil še prosto polje, da lahko še druga društva po svoji mili volji proglasi za »separatistična« in »protidržavna.« V Beogradu je Pribičevič po svoje prestavljal in odstavljal tudi ukazne-upravnike gledališča, kar je vzbudilo veliko zgražanje tudi’ v radikalskem tisku.
Dnevne nevtrp
»Sijajno« pomoč za invalide je sklenila seja ministrskega gospodar skofinančnega odbora. Kakor je-znano, je prejšnja vlada izdelala po odobritvi »Udru ženja invalidov« zakon, s katerim bi bile vse invalidske družine in rodbine vojnih sirot preskrbljene vsaj za-življenje. Ker je bilo to delo vlade sporazuma in poštenja vsled državnega udara prekinjeno, je smatrala sedanja vlada za potrebno, baviti se s tem vprašanjem, ker bi sicer ne dobila niti enega glasu teh žrtev. Da bi mogel invalidom vsaj na videz pomagati, namerava finančni minister povišati carino in sicer na uvozno in izvozno blago. S tem bo oškodovano prebivalstvo ravno* tistih stanov, med katerimi je večina invalidov. S takim postopanjem pokazuje vlada svoje nezrelo postopanje-napram potrebam celokupnega prebivalstva.
Prvi sftjvenski misijonski tečaj v Ljubljani leta 1924. (Prvi zvezek »Misijonske knjižnice.« Izdaja misijonišče, p.. Domžale.) Pravkar je izšel lično opremljen že dolgo napovedani I. zvezek »Misijonske knjižnice.« Pravzaprav je to prva slovenska misijonska knjiga z načelno vsebino. Prinaša programatične govore na prvem misijonskem tečaju v Ljubljani (6. in 7. januarja 1924) in bo zato vsak, ki se zanima za misijone, moral seči po knjigi. Tudi ne sme manjkati ta knjiga v knjižnicah naših izobraževalnih društev, kjer se bo v prihodnjosti moralo veliko več delati za misijone s predavanji in prireditvami. Dobrodošla bode zlasti voditeljem misijonskega dela na Slovenskem: duhovnikom, -učiteljem in drugim društvenim predavateljem. Nudi jim lepo zbirko snovi za pridige, govore pri misijonskih prireditvah in praktična navodila, kako delati za misijone v cerkvi, v šoli, v društvih in družinah. Vsebina po naslovih je sledeča: Misijonska knjižnica (splošne in uvodne misli. Prvi misijonski tečaj v Ljubljani, popis tečaja). Utemeljitev misijonske misli (vseučiliščni profesor dr. L. Ehrlich). Misijonska misel med izobraženci (prof-
Schilht-ovo milo z znamko „Jelen“
je najboljše in v uporabi najcenejše milo na svetu. Pri nakupu pazite na ime „Schieb t“ in na znamko „Jele n“!
dr. L Grafenauer). Misijonska misel med učiteljstvom (nadučitelj A. Kržišnik). Sedanje stanje in bodoče naloge poganskih misijonov (prof. J. Pavlin). Duhovniška misi-jonska zvetza. Unio cleri (vseučiliiščni profesor dr. Ujčič). Misijonska misel v cerkvi in šoli (A. Tumpej, urednik »Katoliških misijonov«). Misijonska ideja i Hrvati (I. V. Bučič). Družba za širjenje vere (A. Anžič). Misijonska misel v družinah in društvih (J. Lindič). Objavljena je tudi debata, ki se je razvila za nekaterimi govori. Ako bi gg. duhovniki razen svojega izvoda želeli dobiti še ka‘k izvod za kongregacijo ali društvo, naj blagovolijo kmalu naročiti, ker je knjiga natisnjena le v nizkem številu. Knjiga se naroča na naslov: Katoliški misijoni, Ljubljana, Tabor 12. Cena 10 din.
Orjunci na delu v Sv. Lovrencu nad Mariborom. V soboto zvečer je priredilo pevsko društvo v Sv. Lovrencu svoj večer. Člani tega pevskega društva so Nemci, pojejo nemško, pa prireditev je bila oblastno napovedana in odobrena ter bi vsakdo mislil, da se bo prireditev vršila brez vseli incidentov in zadržkov, ker je vsakemu razsodnemu človeku jasno, da sme Nemec prepevati nemško. Madžar madžarsko itd. ter da ni oblasti nad postavno in .legalno. Temu pa ni tako. Ustavna oblast da dovoljenje in pobere davek za prireditev, sredi prireditve pa nastopijo — orjunci ter z brutalno silo odpravijo, kar je ustavna oblast dovolila in legalizirala! Ob začetku petja so vstopili v dvorano orjunci ter zapovedali — konec. Na prigovarjanje prirediteljev, da je vse po postavi, so orjunci udarili ob žepe, kjer se nosi orožje, ter dejali: »Kaj nas to briga, naša postava je tu!« — »Postava« orjuncev, ki so prišli iz Maribora, je dosegla, kar je hotela, ker so bili orožniki baje vsi drugje v službi in ker možje radi žensk in otrok niso mogli nastopiti proti orjunski »postavi«. — Naj ima človek ka-koršnekoli pojme o narodnostnih manjšinah, in o sožitju s sodržavljani drugih narodnosti, orjunsko nadoblast pa mora le najodločnejše obsojati če že ne kot silno sramotno, potem pa vsaj radi tega, ker jo danes ali jutri lahko tudi sam izkusi.	'
Preiskovalnega sodnika pretepel. V Novem Sadu je policija aretirala nevarnega uzmoviča, ki je kradel po trgovinah vse, kar mu je prišlo pod roke. Predan je bil sodniji, kjer ga je zaslišal preiskovalni sodnik Malen- j čič. S spretnim izpraševanjem je prisilil tata na pri- i znanje, kar je tega tako razjezilo, da je skočil nad sod- ! nika, ga zgrabil za grlo in predno so prihiteli na po- ; moč pazniki, je dobil sodnik poštene batine.
Tihotaplstvo v Zagreuu. Zagrebška policija je prišla na sled tihotapski aferi, v katero je zapletenih več trgovskih in carinsko-posredniških tvrdk ter par carinikov. Trgovec Nafusi je dobil iz inozemstva 14 zabojev od katerih je na podlagi krive deklaracije plačal samo 25 tisoč dinarjev carine, dasi je bilo v zabojih luksuzno blago, ter bi znašala carina nad milijon dinarjev. Policija in carinske oblasti vodijo Sedaj obširno pre- j iška v o, ki bo spravila na dan še zanimive afere.
Dete brez rok in brez nog. V Kamenmostu pri j Splitu je neka kmetica rodila dete, kateremu manjkajo roke in noge. Dete je drugače popolnoma razvito in zdravo.
Država bo nastopila pioti sladkornemu kartelu. — Sest tvomic sladkorja v naši. državi se je združilo z namenom, da povišajo cene sladkorju. Ker je uvoz sladkorja pri nas podvržen silno visoki carini, jih inozemska konkurenca ne bi mogla pri diktiranju cen ovirati in konzumenti bi kmalu občutili na svojih žepih dobrote sladkornega kartela. Proti povišku cen je nastopila država, ki ima v boju proti kartelu učinkovito orožje v svojih rokah. Dve največji sladkorni tvornici sta last države, ki ni dovolila, da stopita v kartel. Država bo lahko s tvornicama kartelu konkurirala z znatno znižanimi cenami ter jim onemogočila vsako izrabljanje konzumentov.
»Katoliški misijoni« so na Slovenskem edini splošen im najbolj razširjen misijonski list. Prinaša poučne članke o vseh misijonskih zadevah. Ima zveze z vsemi slovenskimi misijonarji in objavlja njihova izvirna poročila iz misijonskih dežel. Poroča o vsem katoliškem misijonskem gibanju doma in v misijonskih deželah. Prinaša lepe resnične dogodbe, v katerih opisuje požrtvovalno delo kato- • liških misijonarjev in spodbudno življenje novoizpreobr- ■' njene ev. Vsaka številka ima najmanj 4 do 5 slik. Ima ; Zveze z 170 misijonskimi katoliškimi časopisi. Stane pod j skupnim naslovom 10 din., za posameznika pa 12 din. : Letos je postal tudi uradno glasilo Družbe za širjenje j vere. Naroča se pod naslovom: Katoliški misijoni, Ljub- ] ljama, Tabor 12.
»Misijonski koledar 1925« je izmed' Vseh letošnjih koledarjev najlepši po opremi in najizanimivejši po vsebini. Krasi ga živa naslovna dvobarvna slika. Obsega 128 strani. Med besedilom je kakih 50 slik iz raznih misijonskih pokrajin. Vsebina je zelo zanimiva in raznovrstna. Med sotrudniki srečavamo največje misijonske sodobne strc:kovn;iake poleg znainih domačih slovenskih misijonarjev. Kdor si ga ni še naročil, naj to stori takoj. Preč. gg. duhovnike, ki so ga prejeli, ulfudno prosimo, da ga ljudem blagohotno priporoče. Naroča se v Ljubljani, Tabor 12. Stane samo 7 din.
Iz Prlekije.
Orjunaški napad. Iz Ljutomera poročajo: Pod oči vidno sugestijo, da se povrne P. P. pretepaški režim je tukajšnji orjunec Knez, ki se pusti zmerjati za arhitekta pri sekciji za gradnjo železnice — zbral svojo famozno »četo«, obstoječo iz pet pretepačev in napadel v gostilni Sterman — mirne domačine, ki so nič hudega sluteči, se razgovarjali o vsakdanjih stvareh. Sedeli so skupaj gg. Žižek, Horvat in Scheberl. Ker slednji ne zna
slovenski, so govorili nemški. Naenkrat planejo v sobo
»Knezovi ččtaši« — s 3 dolgimi noži in 1 pištolo. Značilno je, da je Knez kričal: »Tu se lahko govori italijansko (sic!), srbsko, hrvatsko ali slovensko in nikdar nemško!« V tem stavku je vsa morala naših jugofaši-stov zapopadena. — Razvnel se je pretep — na obeh straneh so bili ranjenci. Prišlo je orožništvo, razorožilo pretepače in zaprlo, kar odgovarja predpisom. In sedaj čujte in strmite! Prideta dr. Stanjko in župan dr. Stojan in gresta posredovat za »mučenike«. Sodnija je pretepače —• izpustila, preden je orožništvo odposlalo kazensko ovadbo in predložilo odvzeto moriino orožje. In še več! Brihtni dohtar Stanjko, ki se na vse dobro razume je naperil tožbo proti napadenim, ki se imajo le svoji treznosti in spretnosti zahvaliti, da so odšli gotovi smrti! — Ves pošteni Ljutomer se zgraža nad takimi razmerami, najbolj pa nad elementi, ki tako ban-ditstvo ščitijo! G. župan! S svojim korakom ste pridobili na nezaupanju ljutomerskih tržanov. Dr. Stanjko pa pričakuje od Pribičeviča red zelenega zmaja s škorpijoni! —. Vzemimo slučaj, da pride inozemski kupec naših vin ali drugih produktov. Sredi kupčije se zakadi v njega taka baraba in uspeh je tu: Ge uide z življenjem, bo nas brezdvomno pohvalil in z razbilo glavo živo dokazal resnico o tradicijonalni slovanski gostoljubnosti. Klika pa, ki tako početje (javno nasilstvo) zagovarja, pa v svojih zabavah čeblja v blaženi nemščini. Tako izgleda narodnjaštvo in naprednjaštvo Pri-bičevičevih demokratov pod vodstvom dr. Marka Stanjka.
Železnica. Ko je izbruhnil štrajk na avstrijskih progah, naenkrat ni bilo premoga, dasi obstojijo v neposredni bližini Ljutomera dobri in bogali premogovniki (Presika, Ključarovci, Ormož). Vlak ni vozil v Gor. Radgono. Sedaj je promet zopet vzpostavljen in premoga je baje dovolj.
Umrl je v Ljutomeru hotelir g. Herndl vulgo Schrammel. Podal se je v radgonsko bolnico in se podvrgel nevarni operaciji na nogah. Vsled sladkorne bolezni so nastale komplikacije, katerim je podlegel. — Tragični slučaji nagle smrti med uglednimi tržani se pri nas množijo. Rajnki je bil dobročuten in priljubljen. V politiko ni posegal. N. v m. p.!
Vprašanje tiskarne je zopet postalo akutno. Tržani so se začeli intenzivno zanimati za to, da dobi naš trg tiskarno. Želeti je, da skorajšnji dogovori dovedejo tudi do pozitivnega rezultata. Ako ne bi bilo dovolj resnih interesentov iz Ljutomera, se zna zgoditi, da se Tiskarna »Panonija« iz Gor. Radgone preseli v Mursko Soboto, kjer vlada za podjetje mnogo večje zanimanje.
Zvezda tone — namreč dr. Marko Stanjko je ta zvezda. Sedaj pravi, da v celem Ljutomeru ni mogoče najti poštenjakov, pri tem pozablja, da tudi on biva v Ljutomeru, kjer si je na javnosti neznan način kupil hišo, postal po ceni vinogradnik in še danes rožlja s cekini. Med vojno obogateti — so imeli nekateri patent — po vojni postati posestnik, to ni čudno. Samo čudno je, da je s tem bogastvom progresivno padala njegova zvezda: 1. Ni več pravni konzulent Obrtne banke. 2. Ni več zastopnik Hranilnice. 3. Ni blagajnik Dirkalske-ga društva. 4. Ni več to in ono .... Zakaj? — No,. Žerjav je lahko ponosen na reklamo, ki jo dela zanj lot-merški fiskališ dr. Stanjko. — Javnost vedno bolj povprašuje: »Kje je denar razpuščene »Narodne Straže«? — Dr. Stanjko pa molči kakor grob. To molčanje govori glasno in jasno besedo.
1
Volilci, reklamirajte! Še enkrat opozarjamo vse vo-lilce in prijatelje SLS v Mariboru, da poteče rok za reklamacije dne 25. novembra opoldne. Pojdite takoj na magistrat ali v tajništvo SLS v palači Gospodarske banke, II. nadstropje. Med uradnimi urami, to je od 3. do 6. ure zvečer si lahko vsakdo ogleda prepis volilnega imenika. Volilno pravico imajo vsi tisti, ki so 8. novembra 1924 dopolnili 21. leto in ki so naši državljani. Opozarjamo, da so tisti, ki so pri občinskih volitvah potom reklamacije dobili volilno pravico, že vpisani. — Taj-nštvo SLS.
Kedaj bo novi mariborski župan potrjen? Smo že javili v našem listu, kako se je klika, ki se zbira krog Grčarja, pritožila Tadi županske volitve. Mariborska oblast je priziv vrnila kot neutemeljen in sedaj 'bi moral župan : Grčar poslati novoizvoljenega župana v Beograd v potrditev. Bo pa g. Grčar to storil in kedaj? -----
Kaj je s »špijonskoi afero«? Eden od bivših častni-I kov, ki se je udeleževal bojev za severno državo mejo, j nam piše: Kaj je z narednikom Ošlakom? Ali ga imajo i še vedno za »špijona«. To je pač neumnost, pa če bi mo-l žakar ne vem kaj storil in če bi tudi znorel, kar ne bi i bilo čudno pri vsem, kar je že prestal v dolgoletnih bo-i jih in pa po razočaranju in slabi hvali za vzorno vo-! jaško službovanje, ki je bilo brez vsake graje in kazni, ; špijon pa le ne more biti ne po hotenju in ne po mož-j nosti. Nekje sem citai kot posebno »obremenilno okol-j nost«, da je bil nekdaj pri »Jungschützenrgt.4«. Tudi to je neumnost, ko je vendar vsem, ki so malo pogledali po kasarnah jasno, da aktivno moštvo ni bilo pri »Jung-schützih, ampak so od časa do časa tja komandirali kakega aktivnega narednika za instrukcijo. Naj rajši vza-[ mejo za »špijone« nekatere današnje velike »narodnja-I ke«, ki so med vojno toliko agitirali za »Jungschütze«, i »Jung-Oesterreich« itd. Čudno je pri današnji vojni ju-I stici, da se glede moralne in drugačne kvalifikacije ; osumljenca ne povpraša njegovih bivših poveljnikov. ; To bi bili: gg. major ali podpolkovnik Vavpotič, kapetan Ì Zeilhofer in še mnogi drugi od nekdanjih četnih in višjih poveljstev. Ti bi znali povedati, da bi bil osumljenec
tedaj lahko špijoniral, pa se je rajši prav hrabro bor;!, danes pa en narednik ne glede na moralno kvalifikacijo za špijonažo niti prilike nima. Vojski dela slabo ča d kdor misli, da bi lahko tudi naredniki izdajali njene tajnosti.
Pribičevičeve policijske metode v mariborski praks V soboto se je vračal v spremstvu svoje žene po Korošic cesti proti domu vinjen nek kmet Žena ga je peljala pe d roko, nesla celo paket in mož se je obnašal povsem mirno. Ko pa prideta vštric gostilne Schrott na Koroški cesti, ju zapazi policist. Brez vsakega povoda je stražnik kmeta iztrgal ženi izpod roke in ga hotel tirati seboj, Ker se pa aretacija brez vzroka ni izvršila takoj na povelje, je straf -nik moža začel pretepati in mu trgati obleko. Prvemu policistu je priskočil na pomoč drugi in kmet je bil batinana na sredini Koroške ceste in krog žrtve se je zbralo vse polno ljudi, ki so ostro in glasno obsojali te Pribičevičeve policijske metode, katerih Maribor še ni vajen. Obsojamo pijanost, a če kdo vinjen v spremstvu žene gre mimo po ulici, tudi stražnik nima pravice, da ga aretira, a še manj, da ga batini in mu v družbi še enega tovariša trga is telesa obleko. Ravnokar navedeni slučaj surovega balkanizma naj policijski komisarijat preišče in batinaške krivce pozove na odgovor, sicer bo mariborska javnost prisiljena po dejstvih v prepričanje, da obmejni Maribor glede batinaških metod' nič ne zaostaja za Prizrenom.
Zastrupljenje s plinom. Včeraj zvečer je bila obveščeno rešilno društvo, da se je v Vojašniški ulici zastrupila s plinom Marija Dreo. Ko se je nahajala sama v stanovanju, je odprla plinovod ter kmalu padla v nezavest, iz katere se sigurno ne bi več zbudila, da n! smrad od plina opozoril sosede, da so vdrli v stanovanj odnesli samomorilko na prosto ter poklicali rešilno društvo. Z umetnim dihanjem so bolnico zopet spravili k zavesti. Dreo je stara 42 let ter boleha že dalje časa na paralizi, samomor je sigurno hotela izvršiti v hip nem napadu blaznosti.
Ponesrečen drvar. Ivan Namestnik, doma iz Vrhovega dola, je bil zaposlen kot drvar pri družbi »Drava«. Pri sekanju dreves na Pohorju mu je padel ploh s tako silo na nogo, da mu je zdrobil celo stopalo. Prepeljali so ga v bolnico, kjer mu bodo najbrž amputirali prste na nogi.
Žrtev birokratizma, že tri leta so pretekla, odkar je bil odpuščen iz državne službe višji policijski stražnik Vinko Škrabut in je bila vsled sklepa tukajšnje bivše disciplinarne komisije hudo prizadeta njegova bolehava družina. Neštetokrat je že vložil omenjeni prošnje i* pritožbe na višje oblasti za razveljavljenje nepravilnega postopanja disciplinarne komisije v Mariboru, ker je bil brez dokaza in brez zaslišanja odpuščen iz dužbe. Zvedeli smo, da je nesrečni oče ponovno prosil za revizijo postopanja disciplinarno komisijo I. stopnje pri pokrajinski upravi v Ljubljani že meseca decembra 1923, in da so baje vsi ti akti nerešeni dospeli na Upravno sodišče v Celje že februarja 1924. Radovedni smo, če bo treba čakati tudi re tri leta, da bodo akti rešeni zaprašenih polic in če je pot do pravice pri nas res tako dolgotrajna? Odpuščeni je dobro vršil težavno varnostno službo v težkih časih po preobratu, sedaj pa trpi z družino že več let po krivdi drugih in ne more priti vsled našega birokratičnega upravnega aparata do svojih pravic.
Nova cerkev pri Sv. Magdaleni. Četrtek, 13. novembra zvečer se je vršil v gostilni Friedau dobro obiskan občni zbor Društva za zidanje nove cerkve pri Sv. Magdaleni. Občni zbor je sklenil razpisati natečaj za dobavo črtežev, razširiti odbor društva in organizirati pobiranje prispevkov za zidanje nove cerkve. Dal Bog, da bi se združili vsi župljani k složnemu delu, da bi kmalu stala tako potrebna nova cerkev. Glede natečaja dobave novih črtežev pa opozarjamo na Inserat v današnji številki našega lista.
Proračun o dohodkih in stroških za leto 1925 in sicer: mestnega zaklada, ubožnega zaklada, zaklada meščanske imovine, mestnega vodovoda, mestne klavnice, mestne plinarne, mestnega električnega podjetja, mestnega pogrebnega zavoda, ter ustanov so že sestavljeni in razgrnjeni v mestnem knjigovodstvu 14 dni od 12. do 25. novembra t. 1. javno občanom na vpogled, dr, vsakdo lahko naredi svoje opazke o njih.
Odsek za pospeševanje domače obrti Slovenskega ženskega društva v Mariboru. Pri g. Zlati Brišnik v Slovenski ulici razstavlja te dni Slovensko žensko društvo — odsek za pospeševanje domače obrti — vezenine, ki so bile razstavljene v Beogradu ob priliki kongresa Ženske male antante. O kongresu in razstavi bo poročala gdč. Levstikova pri društveni čajanki 24. t. m. na katero se vabijo vse članice.
Knjižnica Prosvetne zveze v Mariboru izposojuje knjige začasno vsak četrtek od 18. do 19. in pol in vsak > nedeljo od 11. do 12. ure. Knjižnica je posebno s slovenskim leposlovjem precej dobro oskrbljena. V zadnjem času dobiva vse na novo izišle knjige takoj in so ie knjige izposojevalcem takoj na razpolago. Mladinski oddelek bo v najkrajšem času urejen. — člani mariborskih krščansko-sorialnih organizacij naj se knjižni« e prav pridno poslužujejo.
Ljudski oder v Mariboru. Dramatična šola jutri torek ob 19. uri v društveni sobi, Koroška cesta 1. Vsi člani in članice morajo šolo točno posečati. — Po dramatični šoli kratka seja uprave istotam. Za vse člane uprave je seja obvezna. Predsednik.
Rešitetv stanovanjske akcije »Dom ubogih.« Nad eno leto se je vleklo vprašanje, ali naj posluje dobrodelna stanovanjska akcija »Dom ubogih« kot avtonomna sekci ja pod zaščito stavbne zadruge »Motjmir«, ki je to akcijo prevzela ter jo smatrala tečasno kot najvažnejši del svojega pozitivnega dela, ali pa naj se preosnuje v novo in samostojno društvo. Nekateri juristi so bili celo mnenja,
«la zadruga te akcije ne sme izvesti, ker naj bo projekti-rani dom namenjen tudi za nečlane. To stališče se je od fa to pristojne oblasti izkazalo kot napačno. Radi takih le agolj formalnih vprašanj so nasprotniki zadruge celo' ak-■ošjo zavlekli, nad eno leto. Na anketi dne 14. L m. v mariborski mestn i dvorani pod vodstvom župana gosp. Grčarja se je tudi to vprašanje končno veljavno rešilo. Zadruga »Mojtniir« je ponudila javnosti skrajno koncesijo. V osmeročlamski ožji odbor se je izvolila polovica iz nečlanov zadruge, druga polovica iz članov zadruge. V prvo pedovico, ki zastopa javnost im iz katere se volita predsednik in blagajnik, so bili izvoljeni gg.: minister na razpoloženju dr. Kukovec, 'profesor dr. Medved, občinski svetnik Ošlak, profesor Ribarič. Iz zadruge pa so izvoljeni gg.: odvetnik dr. Rapotec, preglednik finančne kontrole Batistič, Mobučarski mojster Kvas in inžener Jelenec. Iz dosedanjega odbora pa sta izstopila gg.: Džamontja kot predsednik, ki je zastopal stališče samostojnega društva, in Pirc, ki je kot ustanovitelj te akcije zastopal nasprotno stališče. Novi odbor, ki posluje po svojem pravilniku, ima «daj prosto pot za resno delo.
Državna borza dela v Mariboru. Od 9. do 15. novembra t. 1. je bilo pri tej borzi dela 96 prostih mest prijavljenih, 179 oseb je iskalo dela, v 71 slučajih je borza posredovala uspešno in 2 osebi sta odpotovali; od 1. januarja do 15. novembra pa je bilo 6556 prostih mest prijavljenih, 9166 oseb je iskalo dela, v 3049 slučajih je borza posredovala uspešno in 1354 oseb je odpotovalo.
Natečaj«
Umetniške gosli na prodaj. Vpraša se pri hišniku v Cirilovi tiskarni.
Fižol in orehe kupuje po najvišjih cenah F. Starčič, Maribor, Vetrinjska ulica št. 15.	1429 6—1
Plemenske prašičke proda uprava Splošne bolince Maribor. Vprašati dopoldne.	7i4
Lokal v Mariboru, zelo pripraven za mešano trgovino, ker konkurence ni v bližini, ob križišču cest, se di takoj v najem. Vprašati pri Voršiča nasi, Maribor, Slomškov trg . St 16.	713 2
»Društvo za zidavo nove župnijske cerkve Sv. Magdalene v Mariboru« razpisuje v dosego črtežev (skic) za nameravano novo župnijsko cerkev splošni natečaj, katerega se morejo udeležiti osebno oni inženirji in ar-hitekti, kateri stalno prebivajo v krajlevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Določene so sledeče nagrade; I. nagrada 15.000 D, II. nagrada 10.000 D, III. nagrada 7.500 I). Razpisovalec si pridržuje pravico do nakupa nenagrajenih projektov po 5.000 D za vsakega.
Presojevalno razsodišče obstoji iz gospodov: inženir Jaroslav Foerster, univerzitetni profesor v Ljubljani, načelnik; inž. Adolf Bäiunel, gradbeni nadsvetnik mestnega magisffata v Mariboru, namestnik načelnika; inž. Anton Dolenc, šef okrožne gradbene sekcije v Mariboru; inž. Miroslav Hengerer,, ravnatelj Jugoslovanskega inženirskega podjetja v Mariboru; kaplan Pavel Holcman, Sv. Magdalena v Mariboru; dr. Franc Kovačič, profesor bogoslovja in umetnostne zgodovine v Mariboru; dekan in župnik Anton Stergar, Sv. Magdalena v Mariboru.
Natečajne izdelke je poslati na »Društvo za zidanje nove župnijske cerkve Sv. Magdalene v Mariboru do dne 28. februarja 1925 ob 12. uri.
Za zasnovo potrebne določbe in načrte dobe kon-kurentje pri zgoraj navedenem društvu proti plačilu zneska 30 I).
Društvo za zidanje nove župnijske cerkve Sv. Magdalene v Mariboru, dne 30. oktobra 1924.
ffr#mog iz svojega premogokopa pri Veliki Nedelji prodaja Slovenska premogokopna družba z o. z. v Ljubljani, Wolfova ulica št. I—L	1ÜT
Posojilnica v Gornji Radgoni
razpisuje mesto
ur
kateri popolnoma obvlada zemljiško knjigo in je zmožen, samostojno sestavljati zemljeknjižne listine.
Prednost imajo oni, ki so sposobni voditi pevski in tamburaški zbor ter so voljni vršiti tudi drugo društveno ta organizatorično delo.
Nastop 15. decembra t. L, najpozneje z Novim letom 1925. Plača po dogovoru.
Ponudbe z natančnimi navedbami predizobrazbe, o dosedanjem službovanju, rojstnimi podatki in zahtevki plače, opremljene s spričevali, se naj pošljejo čimprej na Posojilnico v Gornji Radgoni.	1435
VELIKA KAVARNA
V sredo, 19. novembra 1824
ELITNI KONCERT
s pomnoženim orkestrom, harfo in klavir-solo; Pepo Winterhalter.
v. ►	v petek, 21. novembra 1924
Večer slovanskih k o m po»
=	m sto v.	=====
Pri vseh elitnih koncertih svira pomnožen orkester salonske kapele E. Perc.
Vstop prost.	Brez povišanja cen
Najprijetnejši Silvestrov večer slavite v
„Veliki kavarni“
Pavel Holcman,
tajnik.
712 3—1
Anton Stergar,
načelnik.
Naznani o
Čast nam je cenjenemu občinstvu naznaniti, da smo-otvorili v palači Zadružne gospodarske bapke v Mariboru, Aleksandrova cesta 6
zalogo svojih tovarniških izdelkov.
Tam se bodo prodajali od sedaj naprej na debelo in na drobno izključno le naši izdelki, kakor: bronasti; zvonovi, kocinasta roba, kuhinjska posoda iz aluminija, kletarski predmeti itd., že znano solidno izdelani, po» najnižjih tovarniških cenah.
Prevzamemo tudi pospravila strojev v strokovno izpeljavo, zlasti tudi težka varilna in kovaška dela. — Za: obilen obisk se cenj. občinst. najuljudneje priporočamo
Tnš. S. 4* H. «ulil
livarna zvonov in kovin in tovarna strojev, Mapibop
Nedkaj Vydrotka - danes Žikai
Najbolj zdrava in okusna kava za deco, bolnike in rekonvalescente, pa tudi za vse, ki hočejo varovati; svoje zdravje! — Priznana od zdravnikov. 692'
Kdor v „Straži“ oglašuje,
uspeha gotovo se raduje !
Brezplačno želi vstop'ti abs'4 ven tinja drž. dvorazredne trg v ske šo!e v kakšno eečje pod jetje Naslov v upravništvu. 7O6
Orehe in fižol (samo prepeličar ja ali purećjaka) kupuje Nabav Ijaloa zadruga državnih us’už bencev v Mariboru, Stolna ul. 5.
Predivo kupuje po najvišiih ce nah ali zamenja za gotove vrvi tvrdka Ivan N. Adamič, Maribor, Vetrinjska ul. 20.	613
Trgovina
Martin Šumet
s Konjice sa
priporoča veliko izbiro raz-nega manufaktumega ter drugega blaga po jako ugodnih cenah ter je za došlo se» zijo vsakemu dana priložnost, da si pri nakupu oblačila dosti prihrani 737 50—1
CUNJE
krojaške, suknjena in platna S« odpadke, staro železje kovano in vlito, glaževino, kakor odpadka vsako vrst« kupujan» po ma$vRpt «tonah
A, Arbeiter,
Ünrite, ihravsha atte Sä
Kamenjam tudi staro Selezf® katero je za vporabo, a ko vmškiml odpadki in vlitima
0SRAM
Dobra razsvetljava podpipa oko in roko.
MITRA
Brez posebnega obvestila!
-i
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naša iskrenoljubljena soproga, oziroma mati, tašča, stara mati in teta, gospa
Marija Tari roj Sternad
v nedeljo, dne 16. nov. 192 t ob 6. uri po dolgotrajni make polni bolezni in previđena s tolažili sv vere v 7O. letu svoje dobe boguvdano preminula.
Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v torek, dne 18. nov. 1924 ob 16. uri is mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežju,
Sv. maša zadušnica se bo darovala dne 19. t. m. ob 9. uri v frančiškanski župni cerkvi.
Maribor, dne 17. novembra 1924.
Leopold Varl, soprog.
Ludovik, Karol. Ant m Maks. Mici, otroci.
Pavla Varl roj. Grndner, Eleonora Varl roj Prah Vukica Varl roj. Pavlovič, sinahe.
Vsi vnnki in vnukinje.
Zadružna gospodarska banka d. d.,
podružnica v Mariboru*
V lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo. Izvršuje vse bančne posle najkulantneje! — Najvišje obrestovanje vlogna knjižice in v tek. računu.
Pooblaščeni prodajalec srečk državne razr. loterige.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.
Izdaja konzorcij »Strale«,