URN_NBN_SI_DOC-2YHP9TIK

KNJIGA PRI NAS IN ZA NAS V SVOJEM MEDNARODNEM LETU V mednarodnem leta knjige, še posebej pomembnem za nas Slo­ vence, ker vemo, kaj nam je dala knjiga, nas tako rekoč ustvarila in ohranila kot narod, se vprašujemo: več kakor pol leta je minilo in kaj se je v tem letu spremenilo ali celo izboljšalo pri nas za knjigo? Ali so se povečale naklade slovenskih knjig? Ali se je pomnožilo število knjiž­ nic, ali se je v njih zvečal knjižni fond? Ali je narastlo zanim anje slo­ venskih bralcev za knjigo? Ali je postal položaj pisatelja, ki to knjigo ustvarja, moralno uglednejši in gmotno boljši? Ali so se prodajalci po knjigarnah naučili to knjigo prodajati, ali se je pomnožil strokovni kader po knjižnicah? In tako dalje, ker bi podobnih vprašanj lahko postavili še nešteto. Zal nam na vse to n i treba odgovarjati, ker je odgovor zmeraj isti in ga vsi dobro poznamo. Kakor vsi zatrjujemo, velikokrat hote optimistično, da Slovenci še zmeraj berejo, da so naklade dovolj velike v odnosu do števila našega prebivalstva, da p ri nas izhaja tako rekoč z vsakim dnem po nekaj knjig, k ar je gotovo velikanski kulturni napor za tako m ajhen narod; kakor smo ponosni, kadar govorimo o velikem številu naših založb pa o nenavadno lepi in okusni opremi naših knjig, ponosni, kadar razka­ zujemo tujcem naše skoraj razkošno in sodobno opremljene knjigarne in kadar govorimo o tradiciji in poslanstvu knjige, tako bi si morali v isti sapi prim ati, da je tudi knjigo v veliki m eri prizadela moralna kriza, ki je zajela našo družbo. Medsebojni odnosi so se skomercializirali, posameznik je u jet v mrežo tehničnih odvisnosti, pehanje za zaslužkom mu ne dopušča, da bi izživljal tisto svojo prvobitno lastnost, ki se izraža v težnji po ustvarjanju in doživljanju lepega, da bi si zastavljal tista sicer pradavna vprašanja, na katera pa si mora vsakdo odgovoriti sam, o smislu življenja in sveta, da bi spoznaval samega sebe in se oblikoval v človeško osebnost, ki ni le številka v tehničnem in družbenem postop­ ku. Pot do vsega tega nam je zmeraj odpirala knjiga, njena naloga je in je bila: uveljavljanje resnične biti nad navidezno bitjo. Zavreči tisto, kar -so nam ustvarile neštete generacije, tisto, k ar nadaljuje tisočletno modrost in spet in spet ustvarja nova spoznanja, pomeni katastrofalno osiromašenje ne le posameznika, temveč vse naše družbe. Posledica je občutek odtujitve, stiska brezizhodnosti pri mnogih ljudeh, hlastanje po ničevih trenutnih užitkih, oboževanje strojev, k ar vse naj bi nas vsaj za silo rešilo iz zagate: tako poskušamo pozabiti nase, na praznoto živ