GOZDNO GOSPODARSTVO SLOVENJ GRADEC D.D. Poštnina plačana pri pošti Slovenj Gradec Cena 660 sit (2.75 €) Isto: XXXy/JJ maj 2006 sfevtfc?,’. mik 3*3 Sgermovo smreko smo ponovno izmerili Jerneja Čoderl, univ. dipl. inž. gozd., Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Slovenj Gradec Sgermova smreka je drevo preteklosti; daleč nazaj, pred približno tristo leti, je smrekovo seme padlo na plodna tla, klica se je trdno zasidrala v pohorsko zemljo in pričela poganjati, rasti vse više in više ... Najvišja Mladi Gregor Sgerm naravne dediščine. Sgermova smreka je drevo z izjemnimi lastnostmi. Le po premeru v Rudi Sgerm, drugi z leve Sgermova smreka je naravni spomenik sedanjosti. S ponosom jo domači Sgermovi pokažejo vsakemu, ki je željan občudovati mogočno drevo. Nanjo smo prav tako ponosni gozdarji, ki tudi v gospodarjenju s posameznim drevesom vidimo svoje poslanstvo. Po Zakonu o gozdovih (1994) so naravne znamenitosti oziroma redkosti v gozdu in gozdnem prostoru drevesa s premerom v prsni višini nad 120 cm in gozdna drevesa z izjemnimi lastnostmi. Zavarujejo se po predpisih, ki urejajo varstvo Posvet pred odhodom v gozd prsni višini ne bi sodila med drevesa, ki bi jih veljalo zaščititi, daleč pa presega druge smreke s svojo izjemno višino. Veliko pohorskih kmetij premore v svojem gozdu kakšno posebno drevo, drevo, na katero so gospodarji ponosni, ga varujejo in nanj opozarjajo svoje naslednike v smislu: naj raste, naj stoji, je nekaj posebnega in simbolizira naš rod. Ne vemo, katera generacija Sgermovih je prva oblikovala svojstven odnos do njihovega drevesa. Čas gospodarjenja Rudija Sgerma je dokumentiran z izmerami njihove smreke, ki jih je izvajal domači sin - pokojni profesor Franjo Sgerm, predavatelj na gozdarski fakulteti. Franjo Sgerm je s podatki o izjemnem pohorskem drevesu seznanil javnost z več objavami. Že leta 1938 je Sgermova smreka dosegla višino 51 m, v času, ko je bil Rudi Sgerm 18-letni mladenič. Leta 1980 so namerili višino 57,5 m. Premer pohorske velikanke je bil tega leta 105 cm. V 42. letih je Sgermova smreka zrasla v višino 6,5 m oz. 15 cm/leto, če predpostavimo enakomerno rast ves čas, kar pa pomeni poenostavitev in v rastni dinamiki drevesa ni običaj. V letu 1980 so Sgermovi smre- ki določili tudi starost z izvrt-kom. V objavljenem gradivu izvemo, da je bila leta 1980 Sgermova smreka stara 230 let. Prostornina drevesa je bila tega leta ocenjena na 15 m3. Leta 1995 so pohorsko izjemno drevo merili večkrat. Meritve so izvajali predstavniki Uprave Republike Slovenije za varstvo narave iz Ljubljane, predstavnik Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Maribora in dr. Božo Koler s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo iz Ljubljane. Meritev dr. Rolerja 14. 7. 1995 je vzeta za natančno in zanesljivo, uporabil je geodetsko metodo trigonometričnega višinomer-stva in Sgermovi smreki nameril višino 61,7 m z možnostjo odstopanja 9 cm. V petnajstih letih se je višina smreke povečala za 4,2 m. Prsni premer je bil leta 1995 108 cm. Ker je Sgermova smreka vse bolj poznano drevo, je želja Sgermovih in gozdarjev, da razpolagamo s svežimi podatki o njenih dimenzijah. Ob Svetovnem dnevu Zemlje, 22. 4. 2006, je Zavod za gozdove Slovenije usmeril svoje delovanje v popularizacijo dreves z izjemnimi lastnostmi. V Območni enoti Slovenj Gradec smo aktivnosti posvetili naši smreki in organizirali njeno ponovno uradno meritev. Po desetih letih je izmero znova izvedel dr. Božo Koler. Izmera je potekala 5. 4. 2006 s sodelovanjem domačih Sgermovih in gozdarjev. Rudija Sgerma je pri terenskem delu v gozdu dobro zastopal vnuk Grega Sgerm, Blaž Kristan pa je tako ali tako zmeraj pripravljen sodelovati pri izvajanjih in dogajanju okoli smreke velikanke. Izmera Sgermove smreke je bila izvedena s sledečimi inštrumenti: • elektronski tahimeter Leica TC 605 L - merjenje dolžin, horizontalnih smeri in zenitnih razdalj; • ročni merski trak - izmera obsega smreke na prsni višini 1,3 m od tal; • teodolit Carl Zeiss Theo 080 - vertikalnost smreke oz. projiciranje vrha smreke na prsno višino. Občutki pri pogledu skozi inštrument v še vedno polno oigličan, zdrav, vitalen vrh Sgermove smreke so veličastni. Drevo kljub visoki starosti še rase. Koliko se je višina Sgermove smreke spremenila v zadnjih desetih letih? Dr. Rolerje skrivnosten - treba bo počakati na izračune. Premer drevesa pa ni takšna zapletena geodetska skrivnost. Namerili smo 113 cm. Drevo se je v desetih letih odebelilo za 5 cm. Tehnično poročilo o geodetski izmeri višine Sgermove smreke je dr. Koler posredoval ZGS OE Slovenj Gradec 19. 4. Na osnovi izmere narejeni izračuni so pokazali, da je Sgermova smreka v zadnjih desetih letih zrasla za 10 cm. Geodetsko določena višina najvišje smreke v srednji Evropi je 61,8 m. Z rezultati izmere smo javnost seznanili ob Svetovnem dnevu Zemlje na prireditvi na kmetiji Sgerm. Za sodelovanje ob izmeri in ob predstavitvi rezultatov se gozdarji zahvaljujemo domačim in Občini Ribnica na Pohorju. Sgermova smreka ostaja vitka, v nebo segajoča, z močnim dniščem in mogočnim koreninskim pletežem, ki jo učvrščuje v pohorski zemlji. Sgermova smreka je drevo prihodnosti. Še dolgo ne bo dosegla svoje fizične zrelosti. Drevo prihodnosti ostaja z nadaljevanjem Sgermovega rodu, ki ga simbolizira skozi več generacij. Seme Sgermove smreke veter raznaša v okolico in zagotavlja, da že danes gradi gozd prihodnosti. Sgermova smreka od korenin na vzgor Uradna izmera Sgermove smreke je bila tudi medijsko zanimiva Geodet Božo Koler pri pripravi izmere najvišje smreke v Sloveniji gozdarstvo Informativni gozdarski storži v aprilu Gorazd Mlinšek, univ. dipl. inž. gozd., 9* Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Slovenj Gradec Lahko mi verjamete, da je bil letos 1. april jasen. V letošnjem aprilu - po meteoroloških statistikah najbolj deževnem mesecu v letu - smo Korošci preživeli 12 delno do popolnoma jasnih dni. Ta dan smo imeli na Koroškem zjutraj celo slano, manj intenzivno je ta pobelila nižinske predele tudi v jutranjih urah 8. in 9. aprila (do 0 °C). 8. aprila se je zrak ohladil celo do 3 °C, drugače pa so bile izmerjene najnižje jutranje temperature od 2 do 12 °C (27., 28. in 29. april), najvišje dnevne temperature pa od 6 do 18 °C (1. in 2.april). Z intenzivnim deževjem (bolj pogoste in močnejše nevihte) se nam letošnji april ni izneveril le zadnje štiri dni, ko so se pričeli prvomajski prazniki. Ostali aprilski deževni dnevi pa so bili lokalno različno evidentirani kot delno deževni dnevi (ali je kratkotrajno deževalo podnevi ali pa v nočnih urah kot rahlo rosenje in rahle nevihte). V dolini se je zima poslovila od nas že marca, v višjih legah pa je vztrajala tudi aprila. Se debelo snežno odejo na vrhovih koroških planin je sneg dodatno odebelil za 10 in več cm v nočnih in jutranjih urah 6., 7. in 30. aprila, te dni pa so bila nekaj ur zasnežena tudi pobočja do 550 m nadmorske višine. V aprilu so potekale priprave objektov za letošnjo sadnjo. V drevesnici Omorika je bilo sadik za planirano sadnjo dovolj (razen macesna), vendar pa so bile sadike gorskega javorja in velikega jesena zelo male. Zato so revirni gozdarji v posameznih krajevnih enotah OE Slovenj Gradec del planirane spomladanske sadnje prestavili na jesen. V zasebnih gozdovih bo izvršena sadnja in zaščita v okviru razpoložljivih državnih proračunskih denarnih sredstev za obnovo gozdov (sofinancirano delo - nacionalni program, zavrnjene vloge EPD 2006, sadike za obnovo v projektih EPD 2006 in po nacionalni shemi). Del sadnje v za- sebnih gozdovih je bil izveden že v aprilu. V državnih gozdovih, kateri se razprostirajo v višjih legah, zaradi snega sadnja v aprilu še ni bila možna. Sadike so v drevesnici Omorika še pravočasno izkopali (preden so pričele odganjati) in jih skladiščili v hladilnico. Zaščitna sredstva za varstvo gozdov v aprilu še niso bila dobavljena na območne enote, ker še ni bil dokončno izveden razpis za dobavo teh sredstev. To se je zgodilo v začetku maja. Upam, da bomo prejeli načrtovana zaščitna sredstva (mrežasti tulci, mreža za skupinsko zaščito sadik, premazi) in feromonske vabe (za privabljanje velikih in malih lubadarjev v škatlaste režaste pasti) še pred izidom te številke Viharnika. Nego v okviru letošnjih okleščenih razpoložljivih državnih proračunskih sredstev in razpoložljivih evropskih sredstev (potrjene vloge projektov EPD 2006, 2007, 2008) bo potrebno izvesti v zasebnih gozdovih. Dober lastnik gozda mora skrbeti za svoj gozd neobremenjeno glede na subvencije (plačilo za vzpodbudo oz. del sofinanciranja opravljenih gojitvenih in varstvenih del), zato ne bo nič narobe, če bo izvedel kakšno načrtovano delo po navodilih javne gozdarske službe neodvisno od sofinanciranja, saj bo s svo- ___________wm VZROKI ZA DANAŠNJE STANJE 1 Sleviitnosi divjih prašičev je v motnem naraščanju (populaci|a te več W sosednji Avslri|! in Nemčiji) § odstrel v preteklih letih ni sledil naraščanju številčnosti I) neustrerna struktura od. fala piaflMin pran. Istrel rodnega de Jenskega spola g) lovišča divjega prai'*» nretlr-' o In i-telaWim« Tm'«’ d škode velikokrat p1Hw «dkn. d nekatera bolj Ustavljena ir niso bila primemo zaščitena Plakat na lovski razstavi ZGS v Gornji Radgoni jim vložkom poskrbel za boljšo kvaliteto domačega gozda. V koroškem gozdnogospodarskem območju je v drugi polovici aprila pričela močno cveteti smreka, cvetenje pa se je zelo intenzivno nadaljevalo v maju. Letošnje zelo močno cvetenje pri smreki ni normalno, saj ima smreka polne semenske obrode v normalnih razmerah vsaka štiri leta. Morda je letošnje cvetenje reakcija na zelo veliko sušo v letu 2003 ali na spreminjajoče se klimatske razmere (načeti ozonski pas okoli Zemlje, močnejše žarčenje ...). Če se rastlina čuti ogroženo, močno semeni - to je garancija za ohranitev vrste. Sicer pa ni nič drugače pri ljudeh - na Zemlji imajo največ potomcev reveži. Za močno cvetenje in semenitev porabi drevo (in ostale rastline) veliko energije, takšno drevo postane manj vitalno in manj odporno proti raznim škodljivim vplivom. V kolikor bodo vremenske razmere ugodne za razvoj podlubnikov, lahko pričakujemo njihovo prena-množitev na smreki. Zato poskrbite za takojšni posek in sanacijo lanskih in letošnjih lubadarskih žarišč. Preverite, če so v vašem gozdu po snegu in vetru polomljena drevesa - tudi polomljeno drevje je primerno za naselitev podlubnikov - in poskrbite za takojšno pospravilo in ureditev teh površin. Vse napotke in nasvete za sanacijo dobite pri vašem revirnem gozdarju. V aprilu, delno pa tudi že prej, so gozdarji javne gozdarske službe (ZGS) na gozdnem drevju evidentirali velike poškodbe, katere je povzročila jelenjad predvsem na prisojnih pobočjih Zgornje Mežiške doline. Poškodbe po tej divjadi so opazne tudi v ostalih predelih slovenjgraškega gozdnogospodarskega območja. Gozdarji opažamo, da so bile poškodbe po jelenjadi prejšnja leta v mladih sestojih razpršene in so se teritorialno večale, letošnje poškodbe pa so skoncentrirane. Zaradi hudih zimskih raz- mer (debela snežna odeja) si je jelenjad našla primernejša zimovališča na sončnih pobočjih, kjer je bila skoncentrirana. Posamezni lastniki so prijavili škode po jelenjadi lovskim družinam, katere imajo lovišče na poškodovanem teritoriju. Tudi v državnih gozdovih bomo v maju končali z evidentiranjem poškodovanih sestojev in seznam posredovali Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Slovenije. Letos je v Gornji Radgoni od 21. do 23. aprila potekal sejem o lovu. To je bil že 4. mednarodni sejem lovstva, ribištva, turizma in aktivnosti v naravi. Na njem je sodeloval tudi ZGS, in sicer gozdarji OE Slovenj Gradec in OE Nazarje. Javnost so na slikovit način poučili o divjem prašiču in škodah, ki jih povzroča vse bolj številna čekanasta divjad. Obiskovalcem so bili predstavljeni tudi postopki, kaj morajo storiti oškodovanci za prijavo škode, da dobijo plačano odškodnino. V času sejma je gozdarski sindikat OE Slovenj Gradec organiziral strokovno ekskurzijo v Gornjo Radgono in njeno okolico. V Gornji Radgoni nas je sprejel revirni gozdar Zdravko Bukovec in nas vodil po poplavnih gozdovih Mure. Predstavil nam je Mestno šumo ob Lesjakovi strugi, SKUPEN CILJ ZMERNE ŠKODE OB PRIMERNI ŠTEVILČNOSTI DIVJIH PRAŠIČ Predloyi rešitev d dvig natrli . ine višine spodnje meje odstrela, vetje poseganje v rodni d ženskega spo d odprava pi. 'roglh internih aktov v loviStih. ki omejujejo lov na pntlte ^ v »rml|enja divjih prašitev d boljša zaščita remljitd ter korektna ocena in izplačilo odškodnin d dosleden inšpekcijski nadior dur Sanja oboi d sprejem mai,.