CENA 50 SLT	SLOVENIJA, SREDA, 5. FEBRUARJA 1992 ŠT. S, LETO XXVI
OB KULTURNEM PRAZNIKU
m m
Priznaj, hinavski bralec, bližnjik moj, moj bral, da o kulturi pravzaprav ne veš dosti. In da na obrobju tvojih malih sivih celic sicer kljuva nekaj podobnega bontonu, morda celo kakšni običaji, junaki iz filmov in rumenega tiska, medli spomini na akvarije ali gradove iz šolskih ekskurzij
—	a da kakšnih celovitih razgledov po kulturi nikoli nisi niti zmogel niti pogrešal niti prenašal. Priznaj, da si se trmasto muzal ter vdajal zanikrnemu nergaštvu, kadarkoli te je oplazilo karkoli dišeče po njej. Ko so ti postavljali večnamenske hrame, si se jim rogal v imenu svoje repe in fižola. Ko so te ujčkali v belih azilih, si nepoboljšljivo jamral nad svojim uboštvom. In ko so te za to zadolženi svečano nagovarjali, so te na tistih proslavah v resnici zanimale le riti folkloristk, debelejše kuverte in avtomobili direktorjev in uhani njihovih ljubic. Priznaj, hinavski bralec, bližnjik moj, moj brat, da nikoli nisi kaj prida obvladal materinega jezika, kaj šele jezika svojih književnikov in da si se v sili okoriščal z nekakšno pogrgravajočo spakedranščino, z zariplim jecljanjem ali kvečjemu s preklinjanjem. Priznaj, da pritlehno sovražiš, česar ne razumeš, kakor pač človek sovraži vse, kar ga presega v svoji drugačnosti. In da ti je tuja vsakršna duhovna avantura, ki uhaja izza plank tvoje male zelene zavisti in da pravzaprav čutiš fizični odpor do kakršnekoli svobodne nenavadnosti, ki si jo zmeraj in povsod zaničeval in zatiral, vedno znova samo zaničeval in zatiral ali v najboljših primerih ignoriral. Priznaj, da bi še naprej s posebnim zadovoljstvom pribijal na križe tako imenovane dekadente, če bi bilo po tvojem, in da bi bila lahko kulturna svetišča zaradi tebe še zmeraj zgolj skladišča za mine, moko ali malto. Saj človek mora najprej jesti, imeti streho nad glavo, biti oblečen in po možnosti oborožen, šele potem pridejo na vrsto sanje — kajne, hinavski bralec, bližnjik moj, moj brat?
In zato, ker tvoje dojemanje kulture nikoli ni preseglo zadržkov pred pljuvanjem po tleh, ti ob kulturnem prazniku velevam - kapo dol! Kapo dol pred vsemi tistimi, ki so navkljub tvoji omejenosti in nasilni plitkosti delali zate. Kapo dol pred vsemi tistimi pevci, ki so te učili praznoti ubežati, ki te mori. Kapo dol pred slikarji, ki ti brezup prihodnjih dni odvzemajo spred oči. Kapo dol pred znanstveniki v vseh tistih laboratorijih, kjer te iz robota spreminjajo v njihovega vodnika. Kapo dol pred župniki, ki po blatnodolskih farah skrbijo, da se ne scvreš v peklu. Kapo dol pred novinarji, ki se trudijo za to, da ne shiraš od dolgega časa. Kapo dol pred vsemi temi poeti, kajti zapomni si, da je izvorni pomen besede poezija - ustvarjalnost. Vsakršna. Tudi tvoja, ko to bereš, hinavski bralec, bližnjik moj, moj brat. In moja, ki ti pravim - kapo dol in v gumbnico belo krizantemo v znak spoštovanja do vseh umetnikov, inovatorjev in globoko verujočih, ki so ti pomagali, da si preživel. Ki so ti iz svojih glav in prenekateri iz jeter spraskali najlepše darove, da lahko ob njih zmeraj oživiš. In boš živel, ker imaš razkošno kulturno zakladnico. In ljudi, ki te kljub tvoji bedi imajo radi bolj, kot si zaslužiš in si sploh lahko predstavljaš. Kapo dol v minuti tišine za vse te ljudi, ki ne nehajo z otroško iskrenostjo in naivnostjo vstopati v arene življenja kot odkritosrčni jagenjčki na zakol in ti ponujajo svoje duše na razprtih dlaneh, da jih lahko gledaš, poslušaš, vonjaš, tipaš in okušaš. Kapo dol, torej, v minuti zdravice ob kulturnem dnevu za vse ljudi radostne volje in vtrajnega srca, se pravi, tudi zame in zate, hinavski bralec, bližnjik moj, moj brat. Kapo do! in
—	živela...
Bojan Sedmak
Pogodila s hudičem: delavci tiho umirajo

HUDIČARIJE
TELE V
I ZIJA
Kriza slovenskega sistema ne prizanaša nikomur. Ko poudarjamo sintagmo slovenski narod, slovenska država, Slovenec..., pozabljamo, da smo še vedno narod z enim od višjih odstotkov aikohojjkov. V evforiji sekta Independent, cigaret Independent, gat Inde-pendent skušamo zabrisati realno stanje naših odvisnosti. Če nekatere vtaknemo med alkoholike, kam bi vse ostale, ki so odvisni od politike, tujega mnenja, avtomobila, televizije, časopisov in koncu koncev, če hočete, tudi od svojih partnerjev.
»Fuk je Kranjcem v kratek čas,« pravi ljudstvo, a temu ne gre verjeti, saj ob vseh ostalih odvisnostih dvomimo, da je čas še za to. Mogoče zajčje. Mogoče v školjko v odmoru med sejo, tekmo, poslovnim razgovorom, drugim dnevnikom... A nataliteta pada. Normalno, bi vzkliknili poslanci v skupščini in dvignili roke. Vsaj nekaj morajo dvigniti, da se počutijo osebnostno zadovoljene. Ko ne bodo mogli dvigniti niti rok več, bodo zreli za odstrel.
Zanimivo pa je, da slovenska vlada ne kaže tovrstnih problemov, saj lahko naše ministre po skrbi za lastne potomce povzdignemo kar v polbogove. Peterle ima tri otroke, prav tako minister Ocvirk, tudi Janša in Bavčar nista pod slovenskim povprečjem. V končni fazi posumimo celo, da je mandatar, ki mu rešitev naroda pomeni najvišjo človeško vrednoto, izbiral svoje ministre prav po natalitetnem ključu. Škoda le, da mu perjanice nosijo v glavnem moški delavci in ne ženske upravljalke. No ja, tudi Bog je moškega spola.
In spet smo pri razkolu, oziroma odtujitvi oblasti od naroda, če še pomnite. Na eni strani imamo narod alkoholikov s padajočo nataliteto in nenehno grožnjo Demoklovega meča nad izumrtjem Slovencev in na drugi strani visoko produktivne ministre, ki s svojimi ženskami kažejo, kam pelje prava pot rešitve nacije. Dokler se ne pojavi AIDS, ki so nam ga do konca vcepili v kosti in možgane. Narod pa sedi in posluša svojo priljubljeno oddajo in se boji treniti z očmi, da ne govorimo o tem, kaj bi bilo, če bi se premaknili iz svojih bivališč. Kuga bi se začela razširjati.
Zato je bolje sedeti doma in buljiti v sevajoč pravokotnik, ki vam skoraj pove celo, kdaj je dr. Dimitrij Rupel prdnil ali Milan Kučan rignil. Zanimivi so tudi Petrletovi salonarji in Drnovškov teniški lopar. Skratka, vse stvari, ki — morate priznati — nikakor ne vplivajo ugodno na vaš libido, še več, te vrste fetiši-zem ga ubija.
Kdaj bi bili pripravljeni toliko časa vneto opazovati, gledati, poslušati svojo družabnico oziroma družabnika. Nikoli.
Malce dekadentno in črno, a resnično zveni primerjava med tem, da smo pri alkoholikih med prvimi v Evropi, pri obolelih ali okuženih z AIDS-om pa med zadnjimi. Je slovenski duh tako osveščen? Ali le prestrašen? Na žalost pa se samo s tveganjem zadnjega dela naraščaj. S kondomi nikakor ne. S pitjem in politiziranjem prav tako ne. Ker nam telesno smrt vbijajo kot nekaj najbolj groznega, še sploh, če je od spolne bolezni, niti ne opazimo, da so nas duhovno že zdavnaj ubili in zapečatili. Žena izbere za Slovenca leta Milana Kučana, mož pa Tanjo Starič. Ni čudno, da potem začnete piti in vas vsa volja do seksa mine, ko pa je namesto vas vsako noč v postelji Milan ali Tanja. In sami jima dovolite vstop v nenehno vmešavanje.	\
Poskušajte jih vsaj enkrat pustiti pred vrati in mislite, da ni nič drugega pomembnejšega od vas samih. Bolje vam bo in presenečeni boste, kakšna volja do življenja se vam bo povrnila. Depresijo pa pustite tistim, ki več ne morejo. Tele v i zija!
Peter Tomaž Dobrila
INDUSTRIJSKA PRODAJALNA
Zidanškova 27, Celje
To je trgovina z najcenejšim ženskim in moškim perilom, največjo izbiro body-ev, pižam, spalnih srajc, halj, svilenih nogavic in v kratkem z novim programom otroškega perila.
Pridite in se prepričajte!
HVALA ZA ZAUPANJE
MED NAMI
SLOVENSKI KULTURNIKI O KULT URN, p0L|T|K| ,N M|N1sTRU
VSI
LJUDJE
VSE
VEDO
Mnogokrat sem se bil že nameril spregovoriti o nadlogi, ki se mi dogaja skoraj vsakič ko skočim iz redakcije kam na kavo in se prislonim h kakšnemu znancu ali pa me ob srebanju in prižiganju cigarete najde kak dober ali le naključen znanec. Beseda da besedo, prek zdravja in počutja sva hitro, potem pa beseda obvezno nanese na delanje časopisa.
Večina razlaga takole. Bral bi časopis, kaj neki, celo redno bi kupoval časnik, ki bi bil takšen, kot bi ga sam pisal. Lepo, odvrnem, kaj bi pa pisal. Hja, ne vem, mi odgovarjajo, verjetno nekaj provokativnega, z vsemi dokazi, tako da ne bi mogel nihče reči, da lažem, pa pisal bi, da ga oblast serje, da ima prijatelje na jugu in podobno. Kako bi ga pa prodajal, sem tečen. Kako, pravi, prodajal? Sam bi se prodajal, ne, če bil pa tako dober, če bi ga pa jaz pisal. Lepo, rečem, potem bi pa tvoji novinarji imeli super plače, ne neham. 0, seveda, najboljše plače bi imeli. Pa bi zbobnal skupaj dovolj dobrih novinarjev, še kar sitnarim. Seveda. Koga? Na primer Tanjo Torbarino pa Vinka Vasleta pa mogoče Mita Trefalta. Krasno, naveličano dodam, na hitrico plačam zapitek in pobegnem v Novo dobo k razmetanim fotografijam, sitnim telefonom in vedno prepoznim novinarjem.
Slovenija je svojstven fenomen. Tudi tisto staro novinarsko šalo, ki pravi, da sta na svetu dve vrsti novinarjev: tisti, ki ne berejo ničesar in oni, ki berejo le tisto, kar sami napišejo, tudi to skoraj resnično domislico bo treba v Sloveniji prirediti. V Sloveniji sta le dve vrsti bralcev časopisov. Tisti, ki bi znali delati časopise, pa jih še niti brati niso začeli, in oni, ki berejo le, kar sami napišejo. V pisma bralcev ali kakšnemu neumno prijaznemu uredniku, za kakršnega se imam sam, v uho. Hvala vsem, ki me učite delati časopis.
Brane Piano
Glavni urednik: Janez Sever Odgovorni urednik: Brane Piano Pomočnik odgovornega urednika: Peter Tomaž Dobrila Uredniki: Braco Zavrnik (mediji), Jana Štrlekar (reportaža), LucaS (fotografija), Anton Koritnik (svobodne aktivnosti), Janez Herle (tehnično urejanje), Zoran Vlajič (dopisništvo Koper)
Tajnica redakcije: Suzana Rober Trženje: Nives Seničar, Ines Paradižnik, Erika Vidali (podružnica Koper)
Prodaja: Matevž Cene
Izdaja PREŠE d.o.o., direktor: Janez Sever, namestnik Brane Piano, pomočnica direktorja Valerija Glavač — Tiska Družbeno podjetje Delo — Tisk časopisov in revij, p.o. - Naslov uredništva: Celje - knežje mesto, Aškerčeva 15, 63000 Celje, tel. (063) 441-215, 441-606, telefax (063) 25-849. Dopisništvo Koper, Cankarjeva 5, 66000 Koper telefon (066).23-868, telefax (66) 51-702. Za naročnino glej naslovnico. Žiro račun pri celjski SDK št. 50700-603-31455. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu republiškega sekretariata za informiranje.
ČUDNA KATA STROPA
Dobili smo samostojno državo in pred nami je slovenski kulturni praznik, 8. februar, ki ga bomo prvič proslavili v suvereni in neodvisni Sloveniji. Čeprav bo okoli njega ponovno nagrmadenega ogromno političnega pompa, od katerega imajo sami kulturniki bore malo, razen če seveda gledamo na Prešernove nagrade. Največjo bo letos dobil Samo Pahor, slovenski pisatelj, ki živi v Trstu in se pogosto pojavlja v medijih, ko ima težave zaradi uveljavljanja manjšinskih pravic z raznimi organi. Vendar ne glede na to, kdo bo kaj dobil, moramo priznati, da so slovenski kulturniki v letu od zadnjega kulturnega praznika samo izgubili. Nihče od njih ni zadovoljen s slovensko kulturno politiko, na čelu katere še vedno sedi kulturni minister dr. Andrej Capuder, še več, skoraj zedinjeni so v mnenju, da tako slabo, kot je bilo minulo leto, ni bilo še nikoli. Katastrofa je le eden izmed krikov, ki jih vpije igralka, pesnica in pisateljica Berta Boeta Bojetu, ostale pa si preberite v naših kratkih intervjujčkih, kjer smo kulturnike in tudi politike naprej povprašali o njihovem pogledu na enoletno kulturno politiko med lanskim in letošnjim kulturnim praznikom, nato pa še, kakršnega kulturnega ministra oziroma politiko bi hoteli. Imena kandidatov so zaenkrat še skrita, a kljub temu jim ob prazniku želimo, da bi se njihove želje uresničile. Seveda se bodo morali tudi sami kar najbolj potruditi, da bo stolček zasedel »ustrezen« človek.
Ciril Zlobec, pesnik in član predsedstva RS: »Nič novega ne povem, če rečem, da s kulturno,politiko nisem zadovoljen, kot nismo bili kul-
Ciril Zlobec
turniki z nobeno. Niti opazili nismo, kdaj so naši ustvarjalci presegli ekonomske zmožnosti. Zaradi socialne ogroženosti ustvarjalcev nikoli nismo uspeli izpeljati kritiške selekcije, s katero bi podprli kar je vrednega in opustili ostalo. Ko se je v zadnjem času vse prestrukturiralo in se je vsak sektor uspel izboriti zase, je kulturna politika preveč čakala, kaj bo ostalo. Tega je bilo seveda malo, da
govorimo o področju, ki je najbolj obubožano. Enako je tudi v ostalih družbenih dejavnostih, npr. šolstvo. Prepričan sem, da moramo nekatere ustvarjalne enote vsaj ohraniti, če že ne okrepiti. Upam, da nam bo ta izkušnja v poduk, da se bomo v prihodnje družno ustrezno borili za svoj prostor. Kot nova država se moramo s sistemom soočiti komplementarno - kot celota. V tem smislu je kultura hkrati vzpodbuje-valka in povezovalka. Zato ni dovolj, če jo le podpiramo, ampak jo moramo favorizirati. Celotna podpora pa je tako skromna, da ne dosega niti borne ali celo zgrešene investicije v gospodarstvo.
Za kulturnega ministra bi zato bil najbolj primeren nekdo, ki spoštuje kulturo, sam pa ni ustvarjalec. Ne bi smel podleči, da bi si ga prisvajale stranke, področje, prijatelji, ampak da bi znal povezovati celotno kulturo. Menim, da bi sploh morali vlado oblikovati tako, da bi izločili interese strank.«
Dr. Matjaž Kmecl, pisatelj in član predsedstva RS: »S kulturno politiko nisem zadovoljen, ker se je njen polo-
fi
iSfl Ljubečna Celje ISSS tel./063/ 33-421
♦
PRODAJALNA KLINKER LJUBEČNA IKI CELJE
V prodajalni Klinker na Ljubečni:
POPUST 15%,
ki velja do 9. 2. 1992 za klinker keramične ploščice.
Poleg ploščic vam po ugodnih cenah nudijo tudi ostalo keramiko domačih in ITALIJANSKIH proizvajalcev po zelo UGODNIH CENAH.


Dr. Matjaž Kmecl
žaj v Sloveniji drastično poslabšal. Na primer, zadnji davčni zakoni obremenjujejo avtorsko delo s 25 odstotki, knjige so obdavčene in plačati moramo še vse posredne davke, od papirja, barve, tiska naprej. Obdavčevanje seveda draži, kar se nam ponuja. Država sprejema potemtakem iz kulture več denarja od davkov, kot ga dobi nazaj!
Na vprašanje o kulturnem ministru težko odgovorim, saj sem tudi sam bil včasih minister za kulturo. Moral bi biti neke vrste prometni uradnik za celotno področje in hkrati odgovoren.«
Rudi Šeligo, pisatelj, predsednik Sveta RTV in poslanec v Skupščini RS: »Nimamo, nikakršne kulturne politike, se pa kot zametek vrinja neka izredno škodljiva kulturna politika. Minister sicer zanika vse, kar ni napisano, potrjeno, sprejeto ..., vendar jo hkrati uveljavlja. Nastal je celoten val proteži-ranja, kot bi rekel minister Capuder, to drugače ni moj besednjak, »desničarske ideologije«, oziroma zanikanje tistega, kar je v slovenski kulturi živo. Še malo pa bomo imeli brati le Mohorjeve večernice in Capudrove zmazke.
3udi Šeligo
Ime kulturnega ministra bi noralo biti odvisno od kon-epta. Mora biti strogo ne-Jeološki, propulziven, ener-ličen politik Jn kulturnik, ki tora zastopati kulturo, ne ia ideologije.«
Franček Rudolf, pisatelj in ioslanec v Skupščini RS: Sicer mi je težko o tako pe-
rečih problemih govoriti na kratko, a vendar menim, da je kultura v zelo čudni situaciji, ker nikomur ni uspelo, da bi jasno prikazal njene probleme v medijih in ni prepričal večine prebivalcev, kakšno je dejansko stanje. Sedaj je kultura v hudih škripcih, kar je velika škoda. Bistveno bi bilo, da bi se problemov ta trenutek lotili pragmatično.
Sedanji kulturni minister je napačen človek na izredno pomembnem mestu in mu ni niti enkrat uspelo, kot mogoče kakšnemu drugemu ministru, da bi bil uspešen. Okoli novega kandidata se pojavlja cela vrsta imen. Gre za to, da bi njegova ustanova delovala uravnoteženo, razumno, pragmatično, ne pa ideološko, usmerjena bi morala biti v prihodnost in ne v preteklost. Zaenkrat je težko najti primerno ime kar tako in nihče ne ve, kdo bo.«
Jerica Mrzel, igralka: »Zelo sem ogorčena zaradi kulturne politike, čeprav se zave-
Jerica Mrzel
dam, da je denarja malo, da so ljudje brez dela... in da se kulturi v taki situaciji ne moreta cediti med in mleko. Pogrešam pa javni načrt kako živeti, kot to napravimo v družini. V teh kriznih časih bi se morali posvetiti predvsem besedi in jo zaščititi, ker bo drugače propadla. Nam kulturnikom ne bo nihče pomagal, gospodarstvu pa bodo. Jasno je, da se vedno bolj kažejo apetiti tujcev po Sloveniji in le kultura nas bo rešila. Slovenci smo zaradi jezika, ki ga ne smemo »prodati«, čeprav so ga že večkrat poskušali preplavljati z jugoslovanskimi, anglo-ameriškimi, nemškimi... izrazi. Jezik se ne more sam vzdrževati, saj je naše tržišče premalo, v tujini pa ga za slovensko gledališče in knjigo ni, kot je lahko npr. za slike. Zato bi morali priskočiti na pomoč z dotacijami. Drugače bo katastrofa in bodo zaradi »evropsko« usmerjene politike govorili slovensko le še redki. Hkrati pa pozabljamo na vso bogato paleto krasnih slovenskih dialektov. In na drugi strani država podraži kruh in mleko ter poceni avtomobile. Kaj to pomeni, ni potrebno razlagati, a moramo poudariti, da kultura živi le, ko jo lahko konzumirajo vsi - bogati in revni. Reagirati bi morali tudi mediji in ponuditi ljudem drugo kot popljuvan pocestni jezik, kič in primitivnost.
Franček Rudolf
NOVf 190BA
V
FOTOREPORTAŽA
Zlobec: je pošten, iskren, zagnan...«
Berta Boeta Bojetu, igralka, pesnica in pisateljica: »Kulturna politika je katastrofa. Vsem nam je jasno, da tako slabo nismo živeli nikoli. Čeprav so pred letom dni še vsi tolkli čez rdeče, moramo priznati, da so le-ti za kulturo dobro skrbeli. Kljub sistemu, ki je bolj podpiral neintelektualce, so skrbeli tudi za intelektualce, ker so se jih bali. Možganski tru-sti so sicer morali pod represijo molčati, a lačni niso bili. Sedaj smo na robu lakote, čeprav trošimo denar samo za najnujnejše.
Kulturni minister nikakor ne bi smel biti neznanec, za katerega bi prvič slišali, ne človek, ki prihaja po znanih slovenskih poteh do položaja, ne nekogaršnji znanec. Moral bi biti človek zunaj prostorov, ki obstajajo v politiki, da bi, ko bi prišel na položaj, skrbel le zase. Naj bo človek, ki mu je draga slovenska kultura, svetovljan, poznavalec večih jezikov, ki bo vedel, kaj rase doma in kaj pokazati ter prodati doma in zunaj. Imamo veliko količino ustvarjalcev, med katerimi je malo slabih. Predvsem pa bi morala kulturna politika nagrajevati ljudi, ki vedo, kaj delajo.«
Feri Lainšček, pisatelj: »Kulturna politika je, lahko rečemo z eno besedo, ne-poznavalska.
Kulturni minister pa ne bi smel biti ideološko obremenjen in bi moral izredno dobro poznati razmere v kulturi.«
Zoran Predin, glasbenik in pesnik: »Zdi se mi, da je bila kulturna politika popolnoma napačna - ni imela programa in vse skupaj se je odvijalo po nekem neracionalnem sistemu, ki v obrisih daje slutiti osebni pogled ministra samega. Tradicionalno so spet prezrli stvari, ki bi morale že zdavnaj biti v repertoarju slovenske kulture, npr. Kurenti. Pri njih vidim, da je ohranjanje narodovega izročila izključno ljubiteljsko in menim, da bi morala pomagati republika z dotacijo. Takih zadev je še ogromno, zato bi morali, preden bo prepozno, napraviti seznam in ugotoviti, kaj nam daje identiteto.
Tudi če francoski kulturni minister Lang uvrsti kuharske recepte v narodno bogastvo, je to način, na katerega bi lahko razmišljali. Npr. bučno olje nima nič skupnega s tem, a edini na svetu ga jemo. Minister bi moral biti dober »ekonomist«, s čimer mislim na človeka z občutkom, obdan s strokovnjaki za posamezna področja, s katerimi bi se posvetoval. Mogoče bi bilo boljše, če sam ne bi bil umetnik ali avtor, saj ga to lahko obremenjuje in ga a priori postavlja v luč umetnosti, ki mu je bližje. Končati moramo z realsocialistično prakso. Reakcija je izredno neproduktivna in upam, da se bo naslednik učil na Capudrovem neuspehu.«
Peter Tomaž Dobrila
Opomba: izjave niso avtorizirane.
ZBUDITE SE, GOSPOD MINISTER, GUMBEK PRITISNITE
NOUP.OOBfl
__________
PREKMURSKO PISMO
DOBER DAN, BUNKER
Če kaj, mi gre v življenju vedno na živce, če se ljudje sprenevedajo. Mislim, da je ta besedica, sprenevedanje namreč, še najbližje temu, kar zdaj, ko so postavljeni pred kritično oko javnosti, počne predstavnik slovenskega ministrstva za notranje zadeve. Govorim seveda o tistih čudnih spačkih, za katere se tvorci novogovora zdaj trudijo najti tak naziv, da bi nekako opravičili, kar so zasvinjali za seboj. Ljudje vidijo pri mejnem prehodu v Petišovcih v lendavski občini in pri Gibini v ljutomerski bunkerje. V lendavskem koncu dva, v ljutomerskem enega. Ko jih še niso zasuli z zemljo, so bile to čudne betonske gmote z linami, obrnjenimi proti Hrvaški, z zemljo pa so jih zasuli, ko se je v lendavskem parlamentu pojavilo delegatsko vprašanje in je bilo treba popravljati klavrn umetniški vtis.
Ko so pričeli novinarji odgovorne zasipati z vprašanji, je nastalo pravo ljudsko rajanje. Ker v Lendavi niso znali sploh povedati, kaj se ob mejnem prehodu Petišovci — Mursko Središče gradi. Vedeli so le, da tisto nekaj brez vseh dovoljenj gradi republiško ministrstvo za notranje zadeve. Tam je Božo Truden potrdil gradnjo objektov, ki pa niso bunkerji, je trdil, marveč zakloni. Ali zaklonila. Ali zaklonišča. Ki da so jih bili oni naročili, lokalni izvajalci pa so jih napravili preveč bojno izgledajoče. Kar ni prav. Trdi Truden. In še javno opravičuje Pomurcem in drugim, ki jih je to prizadelo. Kar pa se odgovarjajoče dokumentacije tiče, pa potrdi, kar v glavnem vemo, da je neurejena povsod vzdolž slovensko hrvaške meje. Da se ureja.
Nadalje predstavnik slovenske policije zagotavlja, da že delajo na tem, da bi bojno podobo zakloni! za zaposlene na mejnem prehodu omilili, objekte ozaljšali.
Kakor jih bodo posipali z rodovitno prstjo, zadelali luknje, ki so delovale kot strelne line, posadili travco in rožce, čudna gmota, nelepa in okolju neprijazna, človekovim očem pa mučna, bo ostala. Če bi jo posadili povsod vzdolž nove slovenske državne meje, bi delovala kot v porog, da bo nova, mlada slovenska država s svojo demokratičnostjo in odprtostjo storila vse, da bi bila prijetna nam, ki v njej živimo in onim, ki k nam prihajajo. Hrup okoli lendavsko-ljutomerskih policijskih spačkov je zato morebiti dobrodošel, da bi vrhovi oblasti in policije drugod na tej meji ravnali modreje.
In ko smo že v okolici Lendave in mejnih prehodov: v teh dneh sem se odpeljal tudi do onega ir Dolgi vasi na meji z Madžarsko. Saj se spomnite, da so ljudje ostro protestirali zaradi povečanega prometa tovornjakov, hrupa, gneče, nevarnosti za zdravje in počutje ljudi. Zdaj je cesta od Lendave do Dolge vasi in prehoda že do konca razrita, uničena. Nihče na njej nič ne dela. Očitno prvi protesti in pogovori z ministri niso zalegli. In bodo potrebne dodatne protestne akcije. Nič nimam proti njim. Protestnim zborovanjem in podobno. Čeprav bi bilo bolj preprosto, če bi odgovorni svoj posel opravljali tako, da bi ljudem ne bilo treba protestirati. Da bi svoje probleme mogli razreševati na dostojen način v zato primernih organih.
In se zavrtimo v krog. Spet pridemo do ljudi, ki so plačani za nek posel, ki odgovarjajo za posledice svojih dejanj, ki to store narobe, popravljanje njihovih napak stane nove naše denarje, pa nikomur nič. Ko pa se spogledujemo z Evropo, bi morda lahko opazili, da ministri, ki ugotovijo, da je prišlo v njihovih resorjih, ne vedno po njihovi krivdi, do večje materialne škode, do žrtev ali drugih slabih posledic, da torej ministri ponudijo svoje odstope. Tam ni treba opoziciji zahtevati od predsednika vlade, naj jih odstavijo. To stori predsednik vlade sam, ker hoče imeti vlado, ki bo funkcionirala, ki bo tudi sposobna na naslednje volitve. Mi pa smo na tem področju še v mali šoli demokracije, politične kulture in logičnih potez. Bo že bolje.
Marjan Dora, Radio Slovenija
ZALOGE HRANE
m POSEBNE RAZMERE
Zaloga hrane za posebne razmere, ki jo na naslovnici brezplačne knjižice priporočata ministra za trg in obrambo. Kje pa je kompost?
ČUDNA SO POTA VLADINE DAVČNE POLITIKE
DOL Z ZELENJAVO,
DAJTE NAM PORNIČE!
Novi prometni davki naj bi pocenili avtomobile, cigarete in alkoholne pijače, podražili pa kruh, mleko, olje in sladkor, če naštejemo le nekaj izdelkov. Manj znano je, da nove obdavčitve znižujejo tudi davek na pornografijo. Kako sta se ministrstvi za trg in notranje zadeve vključili v tržno gospodarstvo.
Čeprav je Socialistična stranka Slovenije v ponedeljek izdala izjavo, v kateri vla-
VOZNIK
VOZILO
ZIMA.
V SODELOVANJI.'

t
M
zavarovalna ttrufea d.»i assicurazinai
Policija v sodelovanju z zavarovalnico: denar davkoplačevalcev za reklamiranje zavarovanja
do in skupščinsko večino obtožuje, da si skušata z zmanjšanjem davkov na »pogrošne« izdelke pridobiti simpatije volilcev še pred volitvami, najverjetneje ne gre zgolj za to, temveč za notorno dejstvo, da oblasti ne kaže polniti republiškega proračuna z davki od izdelkov, ki »gredo« premalo v promet, temveč s tistimi, ki jih mora ljudstvo plačevati sleherni dan, če se želi prehraniti in če hoče preživeti. Pinta je torej v davku na osnovna živila.
Ministri na trgu
V zadnjem času so se v najbolj značilni maniri iz socialističnih časov z našim denarjem iz proračuna na trgu pojavila nekatera slovenska ministrstva. Tako so Ministrstvo za trg, Ministrstvo za obrambo, Republiška uprava za zaščito in reševanje ter Domus Center za zaščito potrošnikov izdali knjižico z naslovom Zaloge hrane za posebne razmere, s katero se iz državljanov dobesedno delajo norce. Še posebej, če vemo, koliko se bo z novimi davki v Sloveniji podražila hrana. Kljub temu vam v knji-
Kaj Special: zadnja številka je lani izšla meseca julija, stala pa je 90 dinarjev. Koliko tolarjev bo stala prva letošnja, ki naj bi se vsak čas pojavila v trafikah?

žici, ki so jo kar brezpačno delili po slovenskih poštnih nabiralnikih, svetujejo, da naj si družine omislijo zaloge hrane vsaj za petnajst dni. Prav jim bodo prišle v vojni ali poplavi. Prav bi nam prišle v vsakem primeru, dodajamo, težava je le v tem, da Slovenci vse teže kupimo celo navadno zalogico polbele-ga krajca kruha za naslednji dan.
S svojim črnim humorjem je šlo še dlje Ministrstvo za notranje zadeve. Skupaj z zavarovalnico Adriatic je namreč izdalo prospekt z navodili za zimsko vožnjo, ki ga dobite brezplačno na slovenskih črpalkah. V njej gospod
Peter Šefman, načelnik oddelka za varnost v prometu kar takole mimogrede ugotavlja, da je prospekt sicer že ob izdaji zastarel, saj upošteva prometno zakonodajo bivše SFRJ in se veselo pohvali, da bo kmalu sprejeta slovenska. Da ne pozabimo, ljubi bralci, tudi ta prospekt je bil izdan z vašim denarjem.
Porniči se vračajo
Karkoli si boste torej mislili o vzrokih odločitve, da bomo imeli v Sloveniji jutri dražjo hrano in cenejše cigarete, alkohol in avtomobile, se boste gotovo razveselili dejstva, da se Sloveniji v krat-

TRILLERJA SPET VLAČIJO PO SODIŠČIH
PRAVICA
SKAZICA
Kranjski kriminalisti so prejšnji teden ovadili bivšega stečajnega upravitelja Elana Igorja Trillerja, češ da naj bi Elan oškodoval za 12 milijonov tolarjev. Ob tem niso črhnili nobene o Trillerjevih trditvah, ki jih je za Novo dobo izrekel že lani avgusta, da so posamezniki, ki so blizu sedanji slovenski vladi, Elan oškodovali za več milijonov mark.
Kaj je trdil Triller
V intervjuju, ki ga je Nova doba objavila 14. avgusta lani, je Igor Triller med drugim trdil:
Ali imajo tudi vladni ministri kakšne privatne interese?
Igor Triller: Imajo in to celo mnogo. Eni bi radi kupili podjetje, drugi zaradi dokumentacije o prometu na črnih računih Elana, kjer se vidijo gotovinski dvigi posameznikov. Gre tudi za štiri milijone mark naenkrat in se ne ve, kam je ta denar šel.
Gospodje bi radi zabrisali sledi. Ti gospodje so iz zdajšnje krščanske demokracije. Vidi pa se tudi to, da je Elan plačeval tudi slovenski cerkvi. Denar bi se moral vračati
kem obetajo novi založniški podvigi. Ne bo šlo (vsaj upamo) za nove prospekte razsvetljeni slovenskih ministrstev, temveč za ponoven naval pornografskih zvežčičev. Z novim Zakonom o prometnem davku se namreč bistveno znižujejo tudi davki na pornografijo. Uredniki mariborskega Večera, ki je še do lanske vojne v Sloveniji izdal kar nekaj tovrstnih edicij, si manejo roke. »Krščanski so končno prišli k pameti«, pravijo. Dejstvo je, da se bo obdavčitev njihovih vročih zvežčičev zmanjšala za okoli dvajset odstotkov. »Še bolj bi se«, dodaja eden izmed njih, »če ne bi nekaj ženščin v skupščini zadnji trenutek vložilo protesta.«
Tako si lahko od novih davkov v Sloveniji obetate vsaj nekaj dobrega. Nič več vam ne bo treba kupovati le hrvaške Erotike, na policah se bodo spet znašli Kaj Spe-cial, Vroči Kaj, morda celo Playstar in Privat, ki ga je izdajalo ljubljansko Delo. Slovenci bodo ceneje pili, kadili in končno spet vzeli stvari v roke.
Adriano Ferrari
iz Hilfsfonda in Karitasa na Elanov črni račun v tujini. Teh prilivov pa ni.
Na sodišču v Kranju imamo 33 ovadb proti posameznikom in še niti en postopek ni sprožen. Z direktnimi tožbami bomo poskusili proceduro malo pospešiti...
Kakšno vlogo ima pri tem VVarrasch, ki je v zvezi s Karitasom vpleten še v druge dvomljive posle?
Igor Triller: Večkrat smo ga prosili za dokumentacijo, vendar nam je zabrusil, da nam je niti ne misli izročiti! Morali bi sprožiti postopek preko Beograda, kar je brez možnosti za uspeh, saj bi bil
»subjekt« prej likvidiran. Dokumentacija, ki jo imamo, pove dosti o tem, kakšne svinjarije so se dogajale v Elanu in od kod je bila financirana predvolilna kampanja krščanskih demokratov... Tudi nekaterim koroškim Slovencem verjetno ni do tega, da bi mi vse razkrili...«
Namesto demantijev
Namesto demantijev, če gornje Trillerjeve trditve morda ne držijo, so preiskovalni organi Igorja Trillerja najprej priprli že koncem lanskega novembra, zdaj pa so ga osumili pridobitve protipravne premoženjske koristi. Tudi če obtožbe na njegov račun držijo, bi tako Triller kot preiskovalni organi in kranjsko tožilstvo morali javnosti pojasniti, ali so vsaj katere izmed Trillerjevih navedb točne. Njegove obtožbe na račun slovenskih oblasti, novembrska aretacija, ki je za nekaj dni odložila podpis pogodbe s kupcem Elana Komelom in nedeljsko sporočilo, da pogodba s Komelom ni veljavna pa kažejo na to, da je javnosti prikritih mnogo igric za Elana. Ne gre več le za to, ali bodo imeli Elan v lasti Hrvati kot večinski upniki, temveč tudi za očitne poskuse, da bi Trillerju preprečili objaviti dokumentacijo o krščanskih demokratih in poneverjenih milijonih mark, za katero trdi, da jo ima.
Brane Piano
I. TRILLER: OVADBA ZA MILUON ŠILINGOV
mlatiti Htl tl sl IH M bm amnm statajBtgt senata Člane
Ljubljana, 29. januarja (STA) raa 9.28J.438 tolarjev. Prav tako je - Kriminalisti UNZ Kranj so temelj- dal Triller tudi članom stečajne ekipe nemu javnemu tožilstvu posredovali neupravičeno izplačati 2,438.649 to-poročilo, po katerem je stečajni upra- larjev. S tem je stečajno maso Elana vitelj Elana Igor Triller osumljen, da oškodoval za 11,724.087 tolarjev, si je brez odobritve stečajnega senata Poleg tega je Igor Triller osumljen v Elanovem podjetju Han Holding tudi ponaredbe ali uničenja uradne Bmca v Avstriji dal izplačati 60.000 listine, ker v načrtu stroškov stečajne avstrijskih šilingov na mesec. S tem si ekipe stečajnemu senatu ni prikazal je pridobil protipravno premoženjsko navedenih izplačil Elan Holdinga korist v višini 963.732 šiHngov ozira- Bruca.
Takole so Slovenske novice v petek preneslo agencijsko vest Slovenske tiskovne agencije
TEDEN PO SLOVENIJI
ANAKRONIKA
Piše Braco Zavrnik
Ponedeljek, 27.1; Prijatelj se bo v kratkem selil. Nič novega pod soncem, bi rekli.
Pa je! S stanovanjskega podjetja so mu uradno sporočili, da mora natanko napovedati čas selitve. Ne samo dan ampak tudi uro in minuto, če ne celo sekundo. Tista sekunda je povezana s trenutkom, ko bodo selivci odnesli iz stanovanja zadnji kos pohištva, zadnjo cunjo, zadnjo vrečko s smetmi. In zakaj stanovanjsko podjetje tako zelo skrbi, kdaj bo prijatelj staremu stanovanju dokončno rekel zbogom ? Zato, da bodo še tisto sekundo, še tisti trenutek stopili v akcijo zidarji. Z namenom obnoviti stanovanje za nove stanovalce ? Naka! Komu se je pa že tako mudilo ? Štos je v tem, da novih, tistih s papirjem, še ne bo takoj notri. Zato bodo vhodna vrata pri priči zazidali, da se ne vgnezdijo oni, ki potrebnega papirja nimajo. Torej bo zid. Ni pa še znano, ali bodo naredili tudi strelne linice ter opaže za zlivanje vrelega olja in katrana na morebitne osvajalce, ki bi si lahko v svoji vnemi omislili celo tako uničujočo napravo, kot je oven. Kajpada ne takšen iz mesa in krvi, pa z rogovi in kožuhom. In vendar: ovni so med nami.
Torek, 28.1. Novopečena država Slovenija se promovira na vseh koncih in krajih, kot ve in zmore. Za veleposlaništva ni denarja, pojamra zunanji minister, vendar to ni usodno. Če nimamo ambasad, imamo pa zato človeško ribico. Ta nas je cel mesec uspešno zastopala tam na neki pomembni razstavi v svetovljanskem Parizu in kot > poročajo, je okrog nje nastajal vsak dan večji drenj. O človeški ribici sem zače! razmišljati že davno prej, v osnovnošolskih letih. Učbenik za biologijo pa ustrezna tršica sta nam vtepala v glavo, da kaj takšnega, kot imamo Slovenci, nima nihče drug na svetu. Takrat sem bil seveda ponosen in sem kar zdrvel v tisto luknjo pri Postojni. Danes se pa sprašujem, kakšne zasluge pravzaprav ima narod slovenski, da v podzemlju nadzemlja, ki si ga lasti, živi ona simpatična vodna spaka? Pa saj to sploh ni pomembno. Važno je, da nas človeška ribica v Parizu tako uspešno zastopa. Bojim se, da bo prihodnji slovenski veleposlanik v Parizu Capi zaradi tega še hudo zamorjen. Ko bo namreč odfrčal v Pariz, bo v primerjavi s kranjsko ribo ribo ribico kot tretjerazredna provincialna pevka, ki ji je nastopiti takoj za Mario Callas. Pa ribica pri tem, bogme, nič ni kriva.
Sreda, 29. 1. Okrog cankarjanskega odstopa nekega Marka Crnkoviča je vse večji veter. Pa kdo sploh je ta naš črni (pravzaprav blontni) Marko? Vem, da kar luštno piše, da se nekaj razume na literaturo (predvsem na anglosaksonsko, of course), pa da se včasih pači na televiziji. Predvsem, ko raziskuje ljubljanski Life. So takšni, ki so mu celo prerokovali, da utegne (kajpada čez desetletja) postati nekakšen drugi slovenski Bojan Štih. Ampak za sedaj je samo še Marko Crnkovič. No, ne bi se čudil, če bi zavoljo njegovega odstopa izbruhnila celo vladna kriza oziroma da bi ta končno odstopila. Izvrsten mojster samoreklamiranja, nenadkriljiv gobec, sijajen glumač, ni kaj. To je treba znati, zato Marko je nekdo. Ja, pa Siovenarji morajo biti, ti padejo na vsako finto.
Četrtek, 30. 1. Tako rekoč cel svet sem prerajžal, v Albaniji pa še nisem bil. Moja davna želja. No, sedaj si jo lahko izpolnim z levo roko. Stopiti mi je le do Petišovcev ali Gibine. Tam so na meji s Hrvaško zgradili tako sijanje bunkerje, kot jih menda tudi rajnki Enver Hodža ni izumil. Slovenija se torej albanizira: standard pada, bunkerji rastejo. Saj, na južno mejo bo treba biti še kar nekaj časa pozoren, tam je vendar nepredvidljivi Balkan. Ampak ti bunkerji dajo slutiti, da nas (jih) neka podzavestna sila še kar vleče tja dol. Če si v osvoboditeljski evforiji med in po deset dnevni vojni svaril, da je vsemu navkljub treba paziti, kaj snujejo dečki v notranjem in obrambnem, si bil malodane izobčen kot defetist in narodni izdajalec. Jaz pa še kar naprej trmasto trdim: hudo je treba paziti, kaj dečki počenjajo. Demokracija je krhka reč, v novorojenki, kot je Slovenija, še posebej. Zato: zatrite potencialne Enver je, dokler so še v zibelki. Če niso morda že shodili?
Petek, 31. 1. Gripa je ena lepa stvar. Ležiš v miru božjem in nič ti ni treba delati. Tako je, dokler se ji ne pridruži nahod. Kar naprej si je treba brisati nos, to pa je že kruto resno opravilo. Pa kuhati čaj, stiskati limone, lupiti oranže, goltati aspirine in vitamine. Aja, zvečer je treba še napisati dnevnik. Ah, pa posodo pomiti. In tla obrisati. Letati na WC in telefon. Dokler... no, gripa ni za to nič kriva. Pride in gre, vse drugo ostane.
Sobota, 1. 2. Pride že, gre pa zlepa ne. Prebiram pismo, ki mi ga je poslal Lojze Stanič, slovenski sadjejedec in večni iskalec novih, avtentičnih bivanjskih vzorcev. Želi si, da bi ga končno že kakšna institucija na slovenskem podprla, tak eksperiment bi bilo gotovo zanimivo preučevati z vseh vidikov, zdravstvenih, ekoloških, energetskih, duhovnih. A družbeni vzorec je tak - piše Lojze - da veljajo vsi pravi iskalci za obrobje. Upa, da se bodo končno zganili Zeleni, računa predvsem na širino in doumevanje dr. Huberta Požarnika.
Nedelja, 2. 1. Iz opijske zavsojenosti bojda ni povratka. Pa je! Zanesljivo vem, da je to uspelo Kitajcu Cu Deju. Bil je razvajeno plemiško dete. Ko je odrastel, mu nič ni manjkalo, zato je preveč pil, kadil in kavsal. Tisti »preveč« je njegov lasten iz spominov, ki jih je napisal. Ko gre za kajenje: preveč je vlekel opij. Bil je še razmeroma mlad, okrog štiridesetih, ko je hkrati bil tudi že pri koncu. Potem se je zagrizel, odšel za mornarja, da ne bi prišel v opijsko skušnjavo, in po treh mesecih ozdravel. Z ladje je šel naravnost k Mau, se udeležil dolgega pohoda, umrl pa je pred tremi leti, star 96 let in srečno zabarikadiran v kitajskem cekaju. Ni vrag, da če je Ču Deju uspelo opraviti z opijem, meni ne bi z nekim navadnim cigaretom.
Časopis, ki je močnejši od papirja.
S PRILOGO
Mia«
D PULTA
NOVCiDOBA
___Wk____
INTERVJU: MATJAŽ ŠINKOVEC, PREDSEDNIK KOMISIJE SKUPŠČINE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA
Z RUPLOM SVA USP
Ob zadnjih zapletih med predsednikom vlade Lojzetom Peterletom in zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom, vse več politikov opozarja na nujnost, da Slovenija zresni svojo zunanjo politiko. Eden izmed najbolj zaslužnih za dosedanje uspehe Slovenije na zunanjepolitičnem področju je gotovo Matjaž Šinkovec, predsednik skupščinske komisije za mednarodne odnose. Z njim smo se pogovarjali o načrtih slovenske zunanje politike, delitvi jugoslovanske dediščine, predstavništvih Slovenije v tujini in
o odnosih z zunanjim ministrom.
Z zunanjim ministrom Ruplom in predsednikom Kučanom sta se udeleževali tudi haaških pogajanj o usodi bivše Jugoslavije. Kam menite, da se bodo zasukala sedaj, po priznanju Slovenije in Hrvaške?
Slovenska delegacija je prej v Haagu in sedaj v Bruslju ves čas poudarjala, da želi s sodelovanjem na konferenci prispevati k miru na ozemlju bivše SFRJ, priznanju slovenske državnosti, ureditvi problemov nasledstva bivše SFRJ in dogovarjanju o bodočih odnosih na tem ozemlju. Ves čas smo trdili, da bomo sodelovali na konferenci tudi po priznanju, saj je, predvsem kar se Slovenije tiče, problem sukcesije najpomembnejši. Poleg že delujočih delovnih skupin za institucije, gospodarsko sodelovanje in človekove pravice smo zahtevali tudi ustanovitev komisije za sukcesijo. Torej, na konferenci želimo sodelovati predvsem zato, ker je to trenutno edini kraj, kjer se lahko s predstavniki vseh republik bivše SFRJ pogovarjamo o nasledstvu - tako mednarodnopravnem kot materialnem. Pripravljeni smo odločanje o teh vprašanjih celo prepustiti Badinter-jevi arbitražni komisiji, ki se je izkazala za zelo korektno.
Med nami rečeno, njihove odločitve so takšne, kot da bi jih formulirali mi sami.
Kje vidite v kontekstu konference vlogo Slovenije pri reševanju krize na Balkanu?
Do sedaj smo na konferenci prispevali k temu, da je bilo ozračje čimbolj umirjeno, saj je to pogoj za kakršenkoli dogovor. Slovenija tudi ni sklepala gnilih zavezništev, ampak se je pogovarjala z vsemi udeleženci na enakopraven način. Menim, da se moramo v bodoče predvsem zavzemati za to, da se na ozemlju bivše SFRJ sklenejo ustrezni bilateralni in multilateralni dogovori, ki bi omogočili normalno trgovanje in normalen pretok ljudi. Večjih pretenzij skoraj ne bi mogli imeti, čeprav nas nekatere države silijo, da bi igrali neko bolj ključno vlogo v balkanskem konfliktu. Po mojem mnenju nas kot neke »peacemakerje« ne bi spre-jala ne hrvaška ne srbska stran.
Kdaj bi se naj haaška pogajanja nadaljevala?
Tri delovne komisije pričenjajo z delom v Bruslju v sredo, 5. februarja. Ker sodelujem v delovni skupini za institucije, bom moral zato predčasno zapustiti zasedanje Parlamentarne skupščine Sveta Evrope v Strasbourgu.
Ker Slovenija zaenkrat še ni članica evropskih in svetovni inštitucij, jo ta pot še čaka. Kako in v kakšnem času naj bi jo opravila?
No, v že omenjeni Parlamentarni Skupščini Sveta Evrope pridobivamo status specialne gostje. V to sem tudi sam vložil ogromno truda v zadnjem letu in več. To je ključni korak za polno-
pravno članstvo, kar pa je pogoj za članstvo v drugih pomembnih organizacijah. Status gostje je bil konec lanskega leta odvzet SFRJ. To je bilo prvič, da je ta fiktivna Jugoslavija izgubila del svoje mednarodne subjektivitete. Slovenija je dobila tudi status opazovalke v Konferenci o varnosti in sodelovanju v Evropi. Po priznanju s strani Rusije in ZDA bomo lahko tudi realneje razmišljali o članstvu v OZN, ki je pogoj za članstvo v številnih specializiranih agencijah, ki so pogoj za normalno obratovanje naše države. Časovno je seveda to težko opredeliti, vendar bi bilo mogoče kaj takega pričakovati morda celo še letos. Sam sem pri napovedih raje previden. Lani v začetku leta sem na vprašanja o tem, kdaj bo Slovenija priznana, odgovarjal: Če ne letos, prihodnje leto. Očitno se je previdnost izplačala.
Ali je pred tem treba rešiti vprašanja dediščine razpadle Jugoslavije? Kakšno stališče ima do tega vaša komisija in vi osebno?
Vprašanja dediščine bi sicer želeli rešiti čimprej. Realno gledano pa vsa ne bodo nikdar rešena. Poglejmo samo problem arhivov in resti-tucije kulturnih dobrin ranj-ke Avstrije, ki še traja. Komisija Skupščine republike Slovenije, ki ji predsedujem, se je odločila, da bo obravnavala vprašanja sukcesije na eni prihodnjih sej, saj vztraja na tem, da se platforma za pogajanja določi čimbolj kon-senzualno v parlamentu.
Kako bo skupščina nadzorovala ta pogajanja in kakšen del poslancev je po vašem sploh zanje?
Že ves čas pogajanj v Haagu in Bruslju delegacija Slovenije stalno obvešča Komisijo o svoji dejavnosti in Komisija potrjuje'izhodišča
za nadaljnja pogajanja. V Komisiji so poslanci vseh parlamentarnih strank, odločitve so večinoma soglasne. Na ta način obstaja stalen parlamentarni nadzor nad našimi pogajalci, česar v drugih državah v tej meri prav gotovo ni. Temeljna stališča glede pogajanj je sprejel parlament na skupni seji. Po sicer burni razpravi so bila stališča Komisije sprejeta z veliko večino.
Bo do možnih pogajanj treba počakati tudi na poprejšnje priznanje BiH in Makedonije?
Torej, kot pravim, na nek način pogajanja že tečejo, čeprav se še nismo spustili v bistvo problema, torej kot pravimo na konferenci v Bruslju na delitev »assets and liabilities«. Mednarodno priznanje teh dveh držav, pa tudi preostalih dveh, bi močno olajšalo pogajanja, saj bi bil laže rešljiv temeljni problem nasledstva: kdo nasledi SFRJ. Mi smo ves čas trdili, da vse republike bivše SFRJ. Srbska stališča glede tega so nam seveda vsem znana.
Kdaj se bodo po vprašanju odprtih meja v Evropi uredili tudi odnosi s Hrvaško, saj je neverjetno, da so ti odnosi bolj urejeni npr. z Italijo, medtem ko imajo prebivalci mejnih območij s Hrvaško pri prehodih prek meje dostikrat različne praktične težave?
Sam sem že lanskega februarja predlagal parlamentu sklenitev bilateralnega sporazuma Slovenije s Hrvaško, ki naj bi uredila vprašanja, ki so sedaj akutna. Hrvaška je v vojni in zato se očitno težko posveča zanjo v tem trenutku morda manj pomembnim vprašanjem odnosa s Slovenijo. Upam pa, da je vsem jasno, da smo se s plebiscitom odločili za svojo državo in ne poldržavo s Hrvaško. Država, ki nima
definiranega ozemlja, prebivalstva in oblasti nad njima, pač ni država. Sam bi želel, da se tako Slovenija kot Hrvaška vključita v neko območje proste trgovine, kot je na primer EFTA, kjer bi bilo manj problemov z mejo.
Kdo ali kaj je krivo, da se ti odnosi na relaciji Lj—Zg ne uredijo? Je tudi slovenska politika pri lovljenju priznanja zapostavljala odnose s Hrvaško?
Menim, da smo bili sami precej aktivni z iniciatiavami do Hrvaške in je v okviru svojih mednarodnih odnosov nikakor nismo zapostavljali. Nič tudi še ni izgubljenega. Koristnosti dobrososedskih odnosov se morata seveda zavedati obe strani.
Kako naj bi uredili ostale odnose z ostalimi YU republikami?
S tistimi, ki se bodo pretvorile v prave države, bomo vzpostavili normalne odnose kot z drugimi evropskimi državami. Ponovno, to je odvisno tudi od njih samih. Še vedno je tudi odprt naš predlog za oblikovanje proste trgovinske cone, kar bi bilo prav gotovo v interesu naše države.
Kako je zdaj s priznanjem Slovenije s strani ZDA in dedičev ZSSR? Ali gre pri njuni politiki do priznanja Slovenije ie za strah pred izgubo vpliva na delu Balkana, za strah pred novo Evropo?
Odnose z nekaterimi deli bivše ZSSR smo že uredili, z nekaterimi jih urejamo. Na moj predlog je Komisija predlagala parlamentu sprejem odločitve o priznanju vseh republik bivše ZSSR. To smo tudi storili in nekatere so priznale tudi nas. Ključna je seveda Rusija, kjer pa se stvari premikajo, naklonjen nam je predvsem zunanji minister.
Kaj pa afriške in azijske države? Kaj počne na tem
področju slovenska zunanja politika?
Ta del sveta smo zaradi svojih politično-gospodar-sko-narodnostnih prioritet v Evropi in Ameriki zapostavili. Tudi predlog mreže slovenskih diplomatsko konzularnih predstavništev se preveč izogiba tema celinama. Koristno bi bilo napraviti neko prijateljsko gesto v smerj neuvrščenih držav. Lahko bi izrazili interes za status opazovalke v gibanju, kot ga že imajo nekatere zahodne države. Vstop v OZN ob nasprotovanju teh dežel, ki kažejo naklonjenost tej namišljeni Jugoslaviji, v kateri ne vidijo Srboslavije, ne bo mogoč. S pragmatičnimi rešitvami lahko seveda to njihovo alienacijo nevtraliziramo.
Slovenija je začela izgrajevati svojo diplomacijo z lastnimi veleposlaništvi-Kdo je poleg vas, ki odhajate v London, še predviden, kdo je že v tej vlogi v tujini?
Komisija je v skladu z Zakonom o zunanjih zadevah obravnavala več predlogov vlade za ta mesta. S temi imeni bi morali biti seveda zdaj po priznanju bolj previdni, saj se v diplomatski praksi imen teh ljudi ne razkriva, dokler ne dobijo soglasja države gostiteljice. Ker pa so že vsa javna, lahko zgolj ponovim, da so predvideni za vodje misij dr. Ernest Petrič v VVashingtonu, Marko Kosin v Rimu, Andrej Novak v Strasbourgu, dr. Katja Boh na Dunaju, dr. Boris Frlec v Bonnu, dr. Anton Bebler v Ženevi, Ferenc Hajos v Budimpešti. To so predlogi, poleg mene, o katerih je na podlagi z zakonom predvidenega »zaslišanja« Komisija dala soglasje. Drugih predlogov s strani vlade še nismo prejeli.
Soglašate z izborom ljudi?
PO POL STOLETJA TOPRA PRAKTIČNO NI VEČ
TRAGEDIJA ŽENSKIH ROK
Več sto žensk je na javnem shodu v četrtek opoldne v jedilnici starega Topra, kjer so nekdaj drdrali šivalni stroji edine med okupacijo v Celju ustanovljene tovarne, ki se je koncec sedemdesetih let razbohotila v kolektiv s skoraj dva tisoč zaposlenimi, zvečine delavkami, turobno gledalo v zgarane roke, iz katerih so jim odvzeli vse, kar so v desetletjih ustvarile. Sedaj 255 ljudi na čakanju moleduje za pičlih šest tisočakov, tovarno in njene stroje pa so odnesle hipoteke.
Starega Topra praktično ni več, njegova edina zapuščina so brezpravne delavke. Toper ne razpolaga niti z minimalnim zneskom čistih obratnih sredstev, dolguje blizu tristo milijonov tolarjev in v kriznem štabu so videli delno rešitev le v ustanovitvi dveh novih firm Topra 2000 in Konfekcije Šmarje, kjer je dobilo delo 415 ljudi. Za dve tretjini je bila to rešitev, ostalih 255 zaposlenih pa se čuti ogoljufane, zavržene, kot da so jih žive pokopali, izgubile so delo, odpravnine, status invalidov.
Na javnem shodu je Milica
Košec očitala predsedniku kriznega štaba Jožetu Grač-narju, da jim je zagotavljal socialno varnost, sedaj pa spravil v položaj, ko nimajo niti za socialni kruh. Hodijo prosjačit za borne plače, ki jih zagotavlja ministrstvo za delo, vendar z velikimi zamudami. Stroji, fabrike, so naša last, so delavke spomnile vodilne. A so se zmotile.
Jože Gračnar jih je zavrnil, da nikoli vsem ni zagotavljal socialne varnosti in ni kriv, če država nima svojega socialnega programa. Za mašine, opremo in proizvodne hale
pa se lahko kar obrišejo. Niti ena sama stvar v Topru ni več njegova last, vse je pod hipoteko upnikov, ker pa nihče ne sproži postopka za uvedbo stečaja, jih tudi nihče ne more prodati. Ne Ljubljanska banka, ki ji Toper dolguje 80 milijonov tolarjev in je zaradi tega v njeno last prešlo 4500 kvadratnih metrov tovarniških prostorov, ne finančna organizacija Merx s hipoteko nad strojnim parkom do svojega denarja pa tudi ne more največji upnik Jugotekstil, ki obupno terja nazaj svojih sto milijonov tolarjev.
Delavke seveda ne morejo doumeti, zakaj morajo one, najmanj krive, plačevati največjo ceno tujih napak, tistih, ki so najemali in dajali posojila, tistih, ki so na hipoteke vtisnili svoj podpis, tistih, ki so v preteklih letih sprejemali napačne odloči-
tve in vendar še vedno toplo sedijo v svojih stolih. Zakaj niso oni na čakanju, so vpraševale, zakaj nihče ne odgovarja, zakaj nikogar ne pokličejo na odgovornost in kaznujejo. Le njih, ki so z žulji postavile tovarno, ki so delale tudi po deset, dvanajst, štiriindvajset ur skupaj, ki so ostarele in omagale v brezobzirni proizvodni verigi. Ne morejo razumeti brezobzirnosti, da tudi, če se v obeh novih firmah pojavi prosto delovno mesto, delodajalci ne pomislijo najprej na njih, ampak, tako v Konfekciji Šmarje, zaposlijo drugih dvanajst šivilj.
Ta hip se še borijo, a ne več dolgo. Ugotovile bodo, da so v resnici popolnoma brezpravne in da jim bodo vsaka vrata zaloputnili pred nosom. Tržna ekonomija zahteva svoj davek, jim bodo rekli.
KLIC V SILI!
USODA DELAVCEV V TOPRU CELJE?
Tovarno perila Toper je postavil nemški podjetnik med drugo svetovno vojno. Pod okupatorjevo prisilo so jo zgradila mlada dekleta in si tako prislužila delo v tovarni in svoj vsakdanji kruh. Po osvoto' ditvi si je tovarna nadela ime TOPER in si počasi pridobivala sloves modne tovarne.in se na račun delavskih plač širila in gradila nove objekte. V 6o-tih in 70-tih letih smo na pobudo celjske občine (takrat veljavne politike vmešavanja v gospodarstvo? pobirali in reševali izgubarje na našem obmečju in kasneje tudi v drugih republikah ( v imenu davka oziroma posojila za nerazvita področja), na ta račun so bile generacije delavcev prikrajšane pri osebnem dohodku. Geslo tedanjega direktorja "Delajmo sedaj, da nam bo na starost lepo. Sedaj pa smo po dolgih letih dela v Topru na cesti. V času brezvladja si lahko skupina komalčarskih ljudi prisvoji ali ukrade firmo, blagovno znamko, utečene posle.*..
Ljudje, ki smo ostali na cesti se obračamo na različne naslove po pomoč vendar dobimo vsepovsod odgovor, da je po sedan.ii
no,
ih, vendar via e, pozab-da se bodo
loč vendar dobimo vsepovsod odgovor, da je po sedan.ii zakonodaji mogoče. Iz različnih verodostojnih virov je razvidno, da bi mo-.a vlada samo preklicati Markovičev zakon o podjetjih, vendar vlada pijana lastne moči in zmagoslavja ob priznanju Slovenije, pozab-
pomoc to
rala vladi
ske probleme svojih ljudi - saj smo Vas zato izvoli kadri, ki nosijo krivdo za Toprovo žalostno stanje so pravočasno odšli iz Topra na boljša delovna mesta. Delavci, ki so Toper zgradili in ustvarili njegov ugled so sedaj upokojenci z nininalnini pokojninami, del sedanjih delavcev, ki pa niso mogli nadaljevati delo v novi firmi "Toper 2000", je brez svoje krivde ostalo brez kruha. Vodstvo nove firme "Toper 2000" je z obljubami o socialni varnosti pridobilo tudi glasove prizadetih delavcev, za katere pa sedaj ni denarja za zajamčeni OD.
Mislimo, da bi ministerstvo za delo in pravosodje moralo pregledati veljavnost zakonodaje države, ki ne obstaja več.
Delavci starega Topra
Faksimile pisma, ki so ga »delavci starega Topra« te dni razposlali slovenskim časopisom. Žal je anonimno in najverjetneje ne bo nikjer drugje objavljeno
NOVf $ 90BA
_____Je:____
MEDNARODNE ODNOSE, O SLOVENSKI DIPLOMATSKI DEJAVNOSTI
EŠEN TANDEM
Menim, da gre za ljudi, ki bodo znali uspešno opravljati posel, čeprav se nekateri od njih niso neposredno ukvarjali z mednarodnimi odnosi, vsi pa imajo ustrezne izkušnje in predispozicije. Vsi tudi seveda izpolnjujejo vse pogoje Zakona o zunanjih zadevah. Žal mnogi mediji raje dezinformirajo o kandidatih. Tudi o meni, čeprav se pravzaprav že dve deseletji ukvarjam z mednarodnimi odnosi in težko je reči, da po več sto oziroma tisoč mednarodnih stikih in uspešnem delovanju na mednarodnih konferencah v korist Slovenije človeka izpostavljajo kot človeka »pravih političnih barv«. Mnogi se očitno tudi ne zavedajo, da je diplomacija predvsem obrt, ki se je nekateri ljudje, ki imajo za to talent, znajo priučiti, nekateri pa ne. Z novinarstvom je zelo podobno.
Bo odšel Anton Bebler v Ženevo, čeprav velja za vojaškega strokovnjaka? Ni to preveč v duhu nekdanje jugo politike?
To je bil predlog ministrstva in vlade. Komisija je predlog potrdila. Težko mi je dajati kakršnokoli izjavo glede duha jugo politike. Kandidata so pač do tega trenutka vsi pristojni organi spoznali za ustreznega. Druge kandidature Komisija ni prejela.
Kdo naj bi bil naš predstavnik v OZN, mogoče Rupel? Bo imela Slovenija tudi koga v Trstu in Celovcu?
Nič ne vem o tem, da bi dr. Rupel meril na New York. Sam menim, da ga potrebujemo v Sloveniji še v naslednjem mandatu. Če bi lahko koga predlagal sam za naše-
ga predstavnika pri OZN, bi vor o razrešitvi »primera dr. Danila Turka. Komisija je Smolle«, ki bo postal častni podprla predloga za odprtje konzul v Celovcu. Ali gre za generalnih konzulatov v Tr- dolgoročno rešitev proble-stu in Celovcu. Znan je dogo- ma, sam ne morem v tem
trentuku soditi.
Koliko stane Slovenijo eno diplomatsko predstavništvo? Kolikšno breme bo to za proračun in ali gre res za okoli 900 milijonov tolarjev?
Slovenija je plačevala Jugoslaviji letno čez 20 milijonov dolarjev za DKP mrežo. Kakšne koristi, oziroma škodo smo imeli od tega, je znano. Denar, ki ga omenjate in je predviden za našo diplomacijo, ki seveda z inflacijo hitro kopni in ga bo kmalu le polovico tistega, kar smo dajali svojčas Beogradu, bo omogočal zelo skromno predstavniško mrežo z malo zaposlenimi - veleposlaništvo v Londonu, ki naj bi pokrivalo tudi številne druge države Britanske skupnosti, bi imelo na primer v končni fazi le pet zaposlenih. Nihče tudi ne upošteva tega, da so potrebna zagonska sredstva za vzpostavitev veleposlaništev, saj nihče ne ve, če bomo kdaj dobili katero od zgradb jugo diplomacije. Plače zaposlenih bodo na ravni jugoslovanske diplomacije, torej ne le slabše od drugih diplomacij, ampak tudi slabše od slovenskih gospodarskih predstavnikov in verjetno tudi dopisnikov.
Kakšen je vaš odnos z ministrom Ruplom? Ali sta skupščina oz. vaša komisija podpirali njegovo politiko? So in ali so bila kakšna nesoglasja?
Z Dimitrijem Ruplom sva sodelovala še v času pred volitvami v promociji interesov Slovenije. Oba sva bila tudi kandidata za ministra. Mislim, da je bila kombinacija med prvim človekom ministrstva in prvim človekom komi-
MINISTRICA ZA DELO JOŽICA PUHAR SE ČUDI
sije, ki nadzoruje njegovo delo, koristna. Kljub najini različnosti, se mi zdi, da gre za uspešen tandem, ki ga pri številnih drugih resorjih ni. Sam sem se v Komisiji od vsega začetka zavzemal, da so odločitve v največji meri soglasne, saj je zunanja politika nekaj dolgoročnega in ni mogoče, da bi se igrali z dnevnim preglasovanjem. Komisija in parlament sta pridobila tudi izjemno vlogo pri sprejemanju zunanje politike. Komisija se ni z ministrom vedno strinjala. Vendar, nujno je reči, da minister deluje v skladu s stališči komisije in vsega parlamenta. Zato ga je komisija tudi podprla, ko je bilo to potrebno. V tem trenutku je aktualno vprašanje koordinacije vladne dejavnosti. Po zakonu je
jasno, da naj se to koordinira v zunanjem ministrstvu in da tečejo stiki preko naših predstavništev v tujini. Komisija je s sklepi skupščine dobila zgolj nalogo koordiniranja mednarodne dejavnosti med različnimi vejami slovenske oblasti. Zato sem se tudi angažiral, da bi rešili spor najprej glede g. Frleca in sedaj g. Smolleja. Hvala bogu, očitno celo uspešno. Nujno pa je, da imamo v Sloveniji eno in ne več zunanjih ministrstev. Glede tega bo komisija ob vsej svoji pluralnosti ministra vedno podprla, ne glede na njegovo strankarsko pripadnost.
Brane Piano Peter Tomaž Dobrila Foto LucaS
4
Grafična priprava & grafični marketing
5	oblikovanje
Simona Vovh
k Cesta na Ostrešno 113, 63000 Celje, telefon & fas: 063^122
Izdelujemo filme za offset - sito tisk in štampiljke.
Na vašo željo vam naredimo tudi desian • zaščitni znak m oblikujemo celostno podobo: vizitke, dopise, račune, naročilnice, dobavnice, nalepke, ^ plakate, vabila, reklame za časopise, brošure in reklamne letake na barvni papir. <4
Storitve izvajamo na "fotostavku" in računalniški opremi ''Macintosh" z laserskim izpisom (DeskTop Publishing ali ' "Namizno založništvo" z izhodom 2400 dpi).
IZNAJDLJIVI SLOVENCI
Na povabilo Območne gospodarske zbornice Celje je slovenska ministrica za delo Jožica Puhar minuli petek poldrugo uro predavala domala stotniji direktorjev in kadrovskih delavcev iz celjske regije in jim pri tem pridno potožita, koliko dela se grmadi na njenem ministrstvu tudi zaradi dolgoveznosti ministrstva za zunanja, mednarodna opravila.
Vodilnim možem in ženam celjskih podjetij je pripovedovala zvečine tisto, kar so že lahko prebrali v petkovih dnevnikih, namreč o pripravah sporazuma o zagotavljanju socialne stabilnosti mlade slovenske države, o nesporazumih med sindikati, o vprašljivi pobudi za ustanovitev tripartitne komisije pri vladi, o kontroli in zadrževanju nekaterih cen, na primer prehrambnih artiklov, komunalnih storitev, energije, ki naj bi zaostajale za desetino za rastjo življenjskih stroškov, o nadzoru nad plačami.
Precej se je razgovorila o kolektivni pogodbi za gospodarstvo in o interventnem zakonu v primeru osebnih dohodkov in menila, da so izhodiščne plače kolektiv-
ne pogodbe iluzija, so nerealne in v tem gospodarskem trenutku nesprejemljive. V slovenskih podjetjih z okoli dvesto tisoč zaposlenimi ne zmorejo zagotavljati plač po kolektivni pogodi, pač pa znesek, potreben za izhodiščne osebne dohodke zadostuje kvečjemu za povprečne mesečne prejemke zaposlenih. Morali bi torej izhodiščne zneske spraviti na realno višino, s čimer bi lahko uredili razmerja tudi na vseh ostalih področjih.
Nesprejemljiva je po ministričinem prepričanju zahteva sindikatov, naj bi nemudoma razveljavili interventni zakon in uveljavili kolektivno pogodbo. To bi delavcem, ki bi naj po kolektivni pogodbi dobili od 30 do 40 odstotkov
večje plače, vzbudilo lažno upanje, saj gospodarstvo teh bremen ne bi preneslo.
V ministrstvu se lotevajo tudi Zakona o zajamčenem osebnem dohodku in s pomočjo statistike spremljajo več vrst življenjskih košaric. Dejstvo je, da je mogoče z zajamčenim osebnim dohodkom pokriti le polovico košarice za preživetje, vendar se, pravi ministrica Jožica Puhar, nahaja v svojem prizadevanju za spretnejšo revalorizacijo pomoči v čudnem položaju. Kadar želijo poiskati dobitnike pomoči, brezposelne na borzah dela, jih običajno ni nikjer, po svoje si pomagajo k preživetju. Ministrica se čudi, kako spretni in iznajdljivi smo Slovenci v sivi ekonomiji, v iskanju načinov za preživetje.
Ob številnih pripombah, da imamo predrago državno upravo in preveč zaposlenih v njej, je Jožica Puhar takšne trditve za svoje ministrstvo zavrnila. Nalagajo jim ogromno dela, ki ga z manjšim številom zaposlenim tudi
fizično ne bi zmogli. Med drugim jih tačas čaka kup mednarodnih konvencij, za katere bi sicer moralo skrbeti zunanje ministrstvo, vendar so na njeno jezo Ruplovi prepočasni in od nikoder ni obljubljenega paketa, zato se morajo kar sami lotevati mednarodnih dogovorov o socialni varnosti delavcev, o pokojninah in podobnem.
Očitno je, da so si kmetje pod sedanjo oblastjo izborili privilegiran položaj, kajti, ko je govorila o kontroli cen osnovnih živil, je nadzor vrgla predvsem na trgovce, kmetov se ni dotaknila, na opozorilo Zvonka Murglja iz me-stinjskega Vitala, da se bodo ob takšnem sistemu domine prevrnile nazaj, je odvrnila, da o tem še niso rekli zadnje besede.
Precej oster in zahteven je bil na petkovem razgovoru republiški poslanec Franc Ban, ki je dejal, da gospodarstveniki zahtevajo celovit ekonomski program, zmanjšano javno porabo in spremembe v proračunu, kajti
takšnega, kot so ga predla- odgovorih oziroma komen-gali vladni resorji, gospodar- tarjih, kot jih je označila sa-stvo ne more zdržati. Nera- ma, ni spuščala v podrobno-zumljiva je trma nekaterih sti, niti v želje posameznih ministrstev, nerazumljivi so ministrstev, dejala je le, da velikanski vojaški izdatki, kot bo država morala zagotoviti na primer Janševa zahteva, denar za trajne tehnološke da v letošnji republiški prora- viške in za ojačanje zdravih čun pride postavka treh mili- segmentov gospodarstva, jard tolarjev za obnovo voja- postavljanje prioritet pa oz-ških hangarjev po Sloveniji, načila za osnovno politično Jožica Puhar se v svojih vprašanje in odločitev.
NOtfg^DOBfl
INTERVJU: DANILO TOPLEK, DIREKTOR TGA KIDRIČEVO O NESPAMETNOSTI SLOVENSKE
NIHČE NE PLAČUJE ELEKTRIKE
Magister Danilo Toplek, direktor Tovarne glinice in aluminija (TGA) Kidričevo pojasnjuje, da bi bilo zapiranje TGA-ja zaradi sedanjega položaja nesmisel. TGA elektriko zdaj redno plačuje in za aluminijsko proizvodnjo bodo prišli boljši časi, če sedaj zapremo, kaj bomo potem... Kaj bomo storili z delavci, kje bomo dobili aluminij in kdo bo vrnil dolgove?
V	DELU Tonja Slokar navaja energetskega ministra dr. Miho Tomšiča, ki pravi, da je bilo na sestanku 7. 1. 1991 med vami in predstavniki vlade sklenjeno, da se postopoma ustavi elektroliza B. Študija Ekonomskega inštituta ugotavlja, da bi bili stroški proizvodnje v primeru obratovanja samo elektrolize C previsoki. To pomeni, da bi bila proizvodnja slovenskega aluminija še dražja, in bi bil torej razlog za zapiranje TGA Kidričevo s tem še bolj argumentiran?
Drži. Kar se tiče izsledkov študije Ekonomskega inštituta, so ti znani in ustrezajo temu, kar ste navedli. Ministrove izjave bi označil kot preuranjene. Bile so dane pred uradnimi zaključki tega sestanka. Po drugi strani pa odražajo osebno gledanje gospoda Tomšiča. V zadnjem času pa je po mojem tudi vse bolj očiten ignorantski odnos marsikoga do resnega strokovnega dela, ki ga je Inštitut v tem primeru opravil. Če se bo proizvodnja znižala s 70.000 na 35.000 ton, bodo fiksni stroški logično višji. Če naj to vodi k zapiranju celotnega obrata, potem je cilj jasen. Vendar dvomim, da gre za takšnega.
V	kolikšni meri je TGA žrtev nedefinirane narodnogospodarske strategije in neusklajenosti med posameznimi resorji sedanje vlade?
Močno. Dejansko gre za nedefiniranost ciljev, pa tudi za dokajšnje nerazumevanje specifičnih vrst proizvodnje. Na stvari se gleda parcialno, enkrat iz tega, drugič iz drugega zornega kota. Odvisno od interesov tistih, ki naj bi jim to služilo. Nimamo pa konsistentne narodnogospodarske politike in odločitev, ki bi takšni politiki služile. Zagotovo je vse, kar se dogaja v zvezi s Kidričevim, posledica tega.
Kako utemeljujete proizvodnjo aluminija v Sloveniji, ko pa nimamo ne poceni energije ne surovin?
Določene stvari se še vedno vlečejo iz preteklosti. V Kidričevem sta se včasih proizvajala glinica in aluminij. Pri proizvodnji glinice bi lahko govorili o pomanjkanju surovin oziroma o napačni Tokaciji proizvodnje. Vendar od septembra 1991 proizvodnje metalurške glinice ni več.
Kar zadeva proizvodnjo aluminija, gre za surovine, ki jih najdemo samo v dveh, treh deželah sveta. To so fluor, kriolit in katranska smola. Ni dežele, ki bi imela sama vse te surovine.
Posebno poglavje je električna energija. Elektrika je eden od bistvenih tvorcev pri proizvodnji aluminija in elektrika v Sloveniji ni poceni. Ne gre toliko za absolutno pomanjkanje elektrike, kot gre za nerešene probleme v zvezi s proizvodno ceno električne energije in s porazdelitvijo stroškov proizvodnje med različne odjemne skupine.
Tovarna aluminija in nekateri večji proizvajalci jemljejo električno energijo 365 dni v letu, 24 ur na dan, torej nepretrgoma. Po moji oceni še nismo definirali, kakšno je razmerje med fiksnimi in variabilnimi stroški pri proizvodnji elektrike in kakšen je vpliv posebnega odjema na pokrivanje teh stroškov. Inštitut Milana Vidmarja je že pred leti izdelal tovrstne študije, ki pa niso prišle dovolj v javnost. Iz njih je sledilo, da so veliki odjemalci edini pokrivali stroške za proizvodnjo in prenos električne energije. Gospodinjstva niso dosegla niti 80% pokritja. Danes je situacija podobna. Socialni razlogi so prevladali takrat in prevladujejo tudi danes.
Konstanten odjem in majhne izgube pri transformaciji so razlogi, zakaj ima aluminijska industrija povsod v svetu tako nizko ceno električne energije. Za ilustracijo naj povem, da je razmerje med posameznimi odjemnimi skupinami, recimo, v ZRN 1:3:5, pri čemer je aluminijska industrija 1, ostala industrija 3, gospodinjstvo 5. To je čisto ekonomska računi ca.
Če pogledamo primer Kidričevega, ima TGA priklopno moč 130 kilovvatov. To predstavlja 6% moči slovenskega elektrogospodarstva. Sprašujem se, ali se ostalih 94% res porablja na najbolj pameten način?
Gospodinjstva in druga industrija jemlje energijo maksimalno 1/3 dneva. Nekdo mora pokrivati tudi fiksne stroške tistih 2/3 dneva, ko elektrike ne trošimo vsi. To so veliki odjemalci, ki energijo odjemajo konstantno.
Zamerijo vam vaše »samopostrežno« jemanje električne energije in dolg Elektrogospodarstvu Slovenije v višini 40 milijonov nemških mark. Kako nameravate rešiti ta problem?
Mi smo opozarjali na nevzdržno ceno električne energije še preden se je pojavil problem neplačevanja. Do meseca avgusta leta 1990 smo energijo plačevali redno in smo že takrat opozarjali na probleme, ki so se potem pojavili. Cena električne energije je prešla vse normalne meje za aluminijsko proizvodnjo in je neprimerljiva s cenami v svetu.
Potrebno je posebej pov-dariti, da smo bili še leta 1990 velik neto devizni izvoznik v narodno gospodarskem okviru, vendar smo zaradi Markovičevega kursa dinarja izgubili 35 milijonov dolarjev. S tem smo bili ob vse rezerve. Ob tem nas je doletelo tudi to, da je aluminij prišel v svoj spodnji ciklus cene, kar je naš položaj še dodatno poslabšalo.
Da odgovorim naravnost, teh 40 milijonov mark, te energije ne plačuje nihče. Nihče ne plačuje za nas. Gre za zavajanje javnosti, vendar mislim,, da takšen populizem nikakor ni na mestu. Prej sem govoril o razmerjih med cenami električne energije
v svetu in o čistih računih na tem področju na narodnogospodarski ravni.
V	Sloveniji je približno 660.000 gospodinjstev, in če bi samo za Kidričevo znižali ceno električne energije na nivo, ki je primerljiv z najneugodnejšim v Evropi, to je cca. 5 pfenigov na kWh, bi odpadlo na eno teh gospodinjstev približno 9 mark. Gre res za ogrožanje standarda ljudi?
Gre za vprašanje umne narodnogospodarske politike, ki mora določiti razmerja in razlike med posameznimi odjemnimi skupinami in cilje, ki jih želi doseči. Nenazadnje je treba vedeti, kaj je osnovni moto te družbe in preživetja v tem trenutku. Izvoz je imperativ. Ne za Kidričevo kot tako, ampak tudi za vse, ki so na Kidričevo vezani, za vso predelovalno industrijo. Kajti mi smo vsi neto izvozniki.
Kako bo sedanja podražitev elektrike vplivala na proizvodni proces v TGA? Ali se že dogovarjate z Elektrogospodarstvom Slovenije?
Rad bi povedal, da mi električno energijo redno plačujemo; edini od velikih porabnikov. Redno smo jo plačevali v zadnjem kvartalu, to je od 1. oktobra do danes. Vendar takšnega tempa ne bomo mogli zdržati. In ne samo mi, tudi vsi ostali v naši verigi, ki so izvozno naravnani. Podražitev enostavno ni možno vgrajevati v cene naših izdelkov.
V	nekakšni »ekološki navezi« ste z jedrsko elektrarno Krško. Če bi zaprli velike porabnike, kot so TGA in železarne, bi lahko zaprli tudi jedrsko elektrarno. Ali soglašate s to oceno?
Ne, ne soglašam. Kot sem rekel, predstavlja Kidričevo 6% moči slovenskega elektrogospodarstva. Mi takoj pristajamo, da če se bo pro-- izvodnja električne energije zmanjšala, bomo skrb za teh 6% prevzeli nase. Ostali odstotki pa naj se porazdelijo na vse ostale odjemne skupine.
TGA je v procesu sanacije in modernizacije. Kakšni so svetovni trendi posodobitev v aluminijski industriji?
Večji del tehnološke in ekološke prenove Kidričevega je končan. Proces se je začel leta 1985 z načrtovanjem modernizacije obstoječe elektrolize in izgradnjo nove elektrolize C s kapaciteto 40.000 ton. Modernizirana je bila obstoječa elektroliza B, katere proizvodnja se je povečala s 25.000 na 35.000 ton. V lanskem letu je bila dokončno ugasnjena stara elektroliza A z letno kapaciteto 20.000 ton in ustavljena je bila tudi proizvodnja metalurške glinice. S tem smo dosegli minimalno porabo električne energije. Povprečje v Evropi je 16 kWh na tono aluminija, naša elektroliza B, ki je bila modernizirana na podlagi domačega znanja in tehnologije, dosega porabo 14,3 kWh/t in elektroliza C 13,2 kWh/t. Poraba v svetu je še višja, v Ameriki sega do 20 kWh/t. Tudi pri porabi surovin in porabi živega dela na enoto proizvoda smo primerljivi s tehnološko sodobnimi svetovnimi proizvajalci.
V kolikšni meri je sploh možno sanirati dosedanjo ekološko škodo? Kaj je že bilo storjenega za odpravo nastale škode v TGA in kaj še načrtujete?
Ekoloških grehov iz preteklosti nihče ne zanika. Tehnologija proizvodnje aluminija pred 40 leti je bila drugačna. Prejšnje generacije so pač delale s tistim, kar je bilo na razpolago. Zaradi ekološkega trenda v družbi nam podtikajo oznako, da smo »požeruhi električne energije«. Zame je požeruh električne energije tisti, ki proizvaja izdelek z veliko večjo porabo energije na enoto, kot je povprečje v svetu.
Največ vplivov na okolje pa ni povzročila sama proizvodnja aluminija, ampak proizvodnja glinice iz boksita. Ta proizvodnja je pustila za sabo ostanke v obliki deponij rdečega blata. Tega blata fizično ni mogoče umakniti.
Gre za milijone ton, ki so se nakopičile v 40 letih. To odlaganje blata je bilo vseskozi pod strogim nadzorom. Vršile so se dnevne kontrole vpliva blata na podtalnico, tako z naše, kot s strani Zavoda za zdravstveno varstvo iz Maribora. V tem trenutku izvajamo sanacijo odlagališča rdečega blata. Gre za ozelenitev z vnosom organskih odpadkov v rdeče blato. Pričakujemo, da bo v roku dveh let celotno področje deponije rdečega blata ozelenjeno in na ta način preprečena vetrna erozija.
Sočasno potekajo v Kidričevem še drugi ekološki projekti. Opuščamo kotlarno na premog, ki je bila vir onesnaževanja z SOj in letečim pepelom. Prehajamo na zemeljski plin, vsi ostali deli tovarne pa so plinificirani že od vsega začetka. Tako bo odstranjen tudi zunanji, vidni del onesnaževanja, črn dim, ki se vali iz dimnikov.
Dandanes z nemalim ponosom trdimo, da smo uvrščeni med najsodobnejše proizvajalce, ki razpolagajo z najmodernejšo tehnologijo. Ze drugo leto zapored smo bili izbrani za drugo najboljšo elektrolizo v okviru Pechanneyevih elektroliz v svetu.
Kako pa je lahko proizvodnja aluminija ekološko neoporečna, govori podatek, da je v lanskem letu ena od elektroliz na Švedskem dobila nagrado Združenih narodov za ohranjanje čistega okolja. Izvedli so projekt ozelenitve rdečega blata, kot ga sedaj izvajamo v Kidričevem.
Kako je organizirana na-ravno-varstvena kontrola onesnaževanja okolja s strani TGA?
Razpolagamo z lastnim ekološkim laboratorijem in s kvalificiranimi ljudmi za opravljanje vseh vrst meritev. Istočasno smo pod strogim in budnim očesom zunanjih institucij, ki se ukvarjajo s preprečevanjem oziroma opozarjanjem na prekoračitve v onesnaževanju okolja._
Največji problem, ki se je pojavljal na Dravskem polju
je v vplivu deponije rdečega blata na podtalnico. Raziskave kažejo, da deponija blata nima večjega vpliva. Z leti se rdeče blato nevtralizira, še posebej z ozelenitvijo vrhnje plasti se tudi prepreči, da bi meteorne vode prodirale direktno skozi rdeče blato v podtalnico. Poleg tega merjenja Geološkega zavoda kažejo, da gre za izredno nepropustne segmente in usedline.
Na že omenjeni seji se je govorilo tudi o ustanovitvi koncerna oziroma holdinga skupaj s Petrolom. Ali to pomeni, da bomo kupci bencina plačevali tudi aluminij?
O vključevanju Petrola v holding je več govoril minister Tomšič. Na sami seji je bilo to izrečeno mimogrede. Kolikor sam poznam stvari, se vlada ozira po zunanjih zgledih, npr. po Avstriji, kjer obstaja holding državne industrije, v katerem so proizvajalec bencina, aluminijska industrija in nekaj jeklarske industrije.
Naša zadolžitev s tega sestanka je izdelati zasnovo za ustanovitev holdinga aluminijske industrije v Sloveniji. O drugačnih kombinacijah pa je potrebno povprašati vlado.
Napovedi glede gibanja cen aluminija so različne. Svetovna banka napoveduje porast cen, na londonski borzi pa zaloge še naprej naraščajo. Kakšna je vaša projekcija gibanja cen?
Pri aluminiju gre za ciklično gibanje cen. S tem se srečujemo odkar proizvajamo aluminij.
Aluminij je kovina bogatih. Zato obstaja neposredna povezava med ameriško recesijo in padcem cen aluminija.
Zaloge na borzi, ki znašajo med 800.000 in 900.000 tonami, ne predstavljajo ničesar. Proizvodnja aluminija na Zahodu sega do 16 milijonov ton letno. Zaloge pri proizvajalcih in porabnikih zadoščajo za približno 8 tedensko porabo, kar ne predstavlja veliko.
Pomembnejši analitiki izhajajo iz stališča, da dolgo-
ENERGETSKE POLITIKE
ZA NAS
ročno cena aluminija ne more biti pod povprečnimi proizvodnimi stroški, ki danes v svetu znašajo 1.700 dolarjev.
Postavlja se vprašanje, kdo v krizi preživi. Tisti, ki je prepuščen na milost in nemilost cenam proizvajalcev električne energije in njihovi cenovni politiki zagotovo ne. Naj ilustriram. Norveški Hi-droaluminium je v okviru državnega holdinga Nordhi-dro, ki je drugi največji proizvajalec umetnih gnojil na svetu. V tem trenutku niso posebno srečni z aluminijem, vendar ga nihče ne zapira, ker bo jutri težko znova začeti. Stroški ponovnega zagona so tako visoki, da se jim vsak, če je le mogoče, izogne. Vprašanje je samo, kdo najde v tem času vire financiranja za preživetje. Vsi pozabljajo, da je bil aluminij pred dvema letoma in pol po 2.800 in tudi 3.000 dolarjev za tono.
Dodaten problem je ogromen priliv aluminija iz nekdanje Sovjetske zveze. V SZ se je zrušil največji porabnik aluminija - vojaška industri-
ja, ki je razpolagala s približno 4 milijoni ton aluminija. V lanskem letu so pripeljali na zahodna tržišča skoraj milijon ton aluminija.
Vedno so za 100 dolarjev pod ceno aluminija na londonski borzi. Aluminij prodajajo za vsako ceno, samo da pridejo do deviz za nakup hrane. Vendar nihče ne računa na dolgoročno konkuren--co. Kapacitete v SZ so zelo zastarele, zelo požrešne in slej ko prej se bodo tudi oni srečali z ekonomijo.
Kje vidite v povezavi z Impolom možnost za prodor aluminija v visoko tehnologijo pri nas?
Strategija slovenske aluminijske proizvodnje je doseči višjo stopnjo predelave. To pa ni odvisno samo od nas ali Impola. Manjka tretja stran, to je ostala industrija, ki bi uporabljala aluminijeve polizdelke. Žal še danes proizvajamo milimetrsko pločevino, ko že ves svet uporablja pločevino 0,5 ali 0,7 mm. Ampak to od nas zahtevajo naročniki.
Dandanes delata uporabnik in proizvajalec aluminija
z roko v roki. Primer ze to sta Alcoa in Audi. Sodelujeta pri razvoju proizvodnje Audija in v kratkem bo celo podvozje Audija iz aluminija.
Kje so še skrite rezerve v TGA za racionalizacijo proizvodnje? Je to samo zmanjšanje števila zaposlenih?
Neskromno bi bilo trditi, da ni določenih rezerv. Osnovne stvari smo že uredili z modernizacijo. Kar se tiče delovne sile, smo del proizvodnje zaprli, s čimer se je sprostilo določeno število delavcev. Stroški delovne sile so pri nas 9% proizvodnje cene aluminija. Povprečje v svetu je okoli 12%.
Pri reševanju problema prezaposlovanja smo izkoristili vse zakonske možnosti, od predčasnih upokojitev do odpravnin. Lani smo, npr. znižali število delavcev za 800, ne da bi kogarkoli poslali na cesto. Pri tem smo se lotili tudi drugih prijemov. Osamosvajamo določene dele, ustanavljamo samostojne delovne organizacije, samostojna podjetja, ki bi opravljala v prvi fazi storitve za
TGA, kasneje pa ponudila svoje storitve na trgu. Istočasno preko podjetniškega inkubatorja ALIN pomagamo vsakomur, ki ima uresničljivo podjetniško idejo. To lahko uresniči pod ugodnimi finančnimi pogoji in s storitvami, ki mu jih nudi TGA.
V	okviru ALIN-a smo ustanovili že 5 ali 6 podjetij. Inkubator zdaj prerašča v občinsko podjetniško valilnico na Ptuju.
V	tem inkubatorju gre za privatni kapital ali...
Gre za privatno iniciativo, za nujnost vložka privatnega kapitala s strani delavcev. Delavcu ponudimo odpravnino, ki mu pripada po zakonu, mnogi jo vložijo v neko dejavnost in mi pomagamo s krediti.
Ocenjujem, da gre za pomembne spremembe, ki vnašajo možnosti za novo gospodarsko oživljanje ptujskega območja.
Aleksander Straunik Foto Lucas
SKRIVNOSTNA SMRT PANONSKEGA SATANA
KDO UBIJA GARDISTE
Pred tremi tedni se nam je iz vinkovškega štaba ZNG javil Ivica Čuljak-Kečer. Obvestil nas je o koncertu, ki bi ga naj imel v Ljubljani in dogovorili smose za intervju. Dejal je, da ima veliko stvari, ki bi jih želel razkriti. Zelo pomembnih, je dodal. V precej dolgem pogovoru je omenil, da je kot prostovoljni gardist zelo nazadovoljen z obrambno politiko hrvaške vlade, o Tudmanu pa, da je Hrvaški naredil več škode kot Vuk Draškovič. V sredo, 29. januarja so Ivico pokopali na vinkovškem pokopališču. Vzrok smrti: nesreča. Spodrsnilo mu je na ledu, pri padcu se je sprožila puška in strel ga je zadel v glavo.
Ivica Čuljak je bil kontro- v septembru lanskega leta verzni pesnik in vodja punk- zagovarjati pred Martinom rock skupine Satan Panon- Špegljem, predvsem zaradi ski. Več kot tretjino svojega izjav, ki jih je dal za Omladin-življenja je preživel na prisil- si Radio 101. Kasneje je pri-ni hospitalizaciji v Popovači, jateljem zaupal, da je prepri-kjer je tudi prestajal zaporno čan, da se nahaja na sezna-kazen, saj je kot najstnik mu šestindvajsetih ljudi v gostilniškem pretepu do z vinkovškega območja, ki smrti zabodel lokalnega jih bodo po vojni likvidirali, gangsterja. Ta uboj je kot Ti ljudje naj bi bili priče izdaj temna senca ves čas visel in nesposobnosti nekaterih nad njim in v njegovih pe- gardistov in oficirjev vinkov-smih je bilo velikokrat moč škega ZNG. zaznati morbidne reminis- Kečerse je v Vinkovcih ob-cence na ta dogodek. Po dal z ljudmi, katerim je lahko prestani kazni se je posvetil zaupal, saj je ves čas živel resnemu delu s svojo skupi- v nekakšni blagi preganjavici no, toda kmalu je izbruhnila pred morebitnimi likvidatorji, vojna in Ivica se je prosto- Blagi zaradi tega, ker si vse-voljno prijavil v Zbor Narod- ga ni močno gnal k srcu, ne Garde.	temveč je ves čas govoril, da
Njegov osnovni motiv je bi- bo umrl takrat, ko bo pač la osvoboditev vasi, iz katere čas za to. Prav zato se je še je morala zbežati njegova posebej pripravljal na kon-družina. Pri soočanju z de- cert, ki bi ga naj imel 31. ja-janskim stanjem, na vinkov- nuarja v Ljubljani, saj bi moškem bojišču je opazil marši- ral poleg radijskih in tiskov-katere nejasnosti in nepravi!- nih intervjujev imeti tudi nanesti, ki jih je kot medijsko stop pred TV kamero. Kaj je zanimiva oseba lahko razkril dejansko hotel razkriti, ne v intervjujih za radio in tisk. bomo nikoli izvedeli.
Prav zato se je moral že Dejstvo, da je umrl samo
Razpis
Dobre, pogumne in drzne novinarje
redno ali pogodbeno zaposlimo.
Uredništvo Nove dobe, Aškerčeva 15, Celje
tri dni pred koncertom in uradna verzija, ki spominja na pravljico, dajeta slutiti, da je bil Ivica res na omenjenem seznamu. Poleg uradnega sporočila pa so kmalu začele krožiti še druge zgodbe o njegovi smrti.
V Zagrebu se govori, da je prišlo do nesreče med čiščenjem orožja. Po drugi verziji, naj bi Kečer nesrečno padel in si zlomil vrat.
Njegovi starši, ki zdaj kot begunci živijo v Poreču trdijo, da ga je ubil ostrostrelec. Srbski ali hrvaški?
Če je v Čuljkovem primeru resnično šlo za likvidacijo in
ne za nesrečo, kot poskušajo precej neprepričljivo prikazati Vinkovske mestne oblasti, je ta umazani posel verjetno opravila hrvaška var-
nostna služba. Dobroslav Pa-raga trdi, da je hrvaška varnostna služba po obsegu še večja kot jugoslovanska KOS. Omenja tudi skrivnosten »Urad za specialne operacije«, ki bi naj pravzaprav predstavljal likvidatorski oddelek. Je ta »urad« likvidiral Ivico Čuljka?
Najnovejše govorice o skrivnostni smrti Panonskega Satana krožijo trenutno v Mariboru: nekateri so prepričani, da je živ in da je sam insceniral svojo smrt, kar bi mu naj omogočilo pobegniti pred tajnimi agenti Josipa Manoliča, hrvaškega predsednika oboroženih sil. Očitno bo Ivica Čuljak ostal vir protislovij tudi po smrti.
Vasja Ocvirk
Ivica Čuljak alias Kečer alias Satan Panonski: Kako je umrl?
BALKANSKA KRČMA
Krk: Čeprav je Komite za gradbeništvo in urbanizem občine Krk že poslal obvestila lastnikom slovenskih počitniških hiš, da bodo v njihove hiše, če bo to nujno, vselili beguce iz kriznih delov Hrvaške, do tega verjetno ne bo prišlo, saj se tudi z otoka Krka begunci počasi že vračajo domov.
Sisak: V rafineriji nafte v Sisku so začeli ugotavljati in ocenjevati škodo, ki so jo povzročili številni napadi JA. Po nekaterih ocenah škoda znaša 140 milijonov dolarjev.
Beograd: Jovanki Broz naj bi znana ameriška založniška hiša ponudila dva milijona dolarjev, če bi napisala spomine na svoje življenje s Titom. Spomine naj bi na podlagi Jovan-kinega pripovedovanja, napisal znan beograjski novinar, vsebovali pa naj bi obdobje Titovega prihoda na oblast, čas njegove vladavine in razpad države.
Priština: Zveza neodvisnih novinarjev Kosova je obtožila Tanjug za neresnično informiranje in od Mednarodne novinarske federacije zahtevala, da tej agenciji odvzame pravico, da se predstavlja kot jugoslovanska. Predsednik Zveze neodvisnih novinarjev Kosova Jusuf Ferizi je poročanje Tanjuga o Kosovu označil kot »plasiranje laži in napačnih informacij«, ter dodal, da je ta agencija postala »trobilo srbskih oblasti.«
Priština: Kosovski minister za izobraževanje Miodrag Dju-ričič je ponovil stališče Srbije, da šolanje v pokrajini lahko poteka le po srbskem izobraževalnem programu, ki pa ga Albanci zavračajo. Ker albanski učitelji ta program zavračajo in vztrajajo pri pravici do pouka po programu »Republika Kosovo«, so zaprte vse srednje šole, zaradi česar je odsotnih s pouka 67.000 učencev. Delo so prepovedali tudi na polovici osnovnih šol, ki so jih v veliki večini obiskovali albanski učenci. Zato albanski učitelji organizirajo pouk v zasebnih hišah, čeprav oblast skuša preprečiti tudi to.
Vojvodina: Hrvaške družine v Novem Slankamnu, Novem Sadu, Petrovaradinu in drugih vojvodinskih krajih, prodajajo hiše, stanovanja in počitniške hišice, ali pa jih zamenjujejo s Srbi na hrvaškem.
Zagreb: Iz dobro obveščenih virov v Beogradu je novinar Večernjega lista izvedel, da so operacijo sestrelitve helikopterja opazovale ekipe Evropske skupnosti pripravljali na najvišji ravni JA, da so jo vodili iz operativnega središča JA in, da je v njej sodelovalo šest letal.
Zagreb: Roman Lota pomočnik hrvaškega ministra za energetiko meni, da bo morala v primeru, če bo Slovenija zaprla jedrsko elektrarno odplačati Hrvaški 50 odstotkov vrednosti elektrarne. Dejal je tudi, da lahko JE Krško deluje do leta 2023, do takrat pa bi morala Slovenija, v primeru zaprtja JE Krško, Hrvaško oskrbovati z električno energijo.
Skopje: Makedonska vlada bo začela ustanavljati lastne oborožene sile, ki naj bi od Jugoslovanske armade prevzele vse obrambne dejavnosti. Tako bo Makedonija potrdila svojo suverenost in neodvisnost, je sporočilo ministrstvo za informiranje te republike.
Beograd: Tudi štiri dni po tem, ko naj bi začeli veljati ukrepi srbske vlade o znižaju oziroma zamrznitvi cen nekaterih najpomembnejših živil, tega nihče ne spoštuje. Proizvajalci celo grozijo, da ne bodo več dobavljali olja, sladkorja in moke, srbski premier Radoman Božovič pa odgovarja z grožnjami, da vlada pripravlja zakon o obvezni preskrbi trga.
Sandžak: Muslimani iz Sandžaka, ki jih predstavlja Muslimanski narodni svet, ne bodo priznali nikakršne Jugoslavije, ker sam pojem Jugoslavije za Muslimane pomeni najhujšo državno diktaturo, trdi predsednik Stranke demokratične akcije za Sandžak dr. Sulejman Ugljanin.
Beograd: S sporeda beograjske televizije so zadnji trenutek črtali nastop otroškega zbora Kolibri, ker je nameraval zapeti nekaj Mozartovih pesmi v nemščini. Odgovornim na TVB se je to zdelo neprimerno.
Zagreb: Zaradi srbskega nadzora nad večjim delom hrvaških hidroelektrarn in velike škode na termoelektrarni v Osijeku grozi Hrvaški elektrošok. Te težave bodo morali plačati državljani in sicer z dražjo elektriko in omejevanjem njene porabe, je izjavil direktor hrvaškega elektrogospodarstva
BiH: V tej republiki že trkata na vrata pomanjkanje in lakota. Pred razpadom Jugoslavije je ta republika prejemala kar 85 odstotkov sladkorja in olja ter okoli 20 odstotkov mesa od Hrvatov in Vojvodincev. Hrvati zaradi vojne ne pošiljajo Bosancem več dogovorjenih količin hrane, ker je nimajo ali pa jo potrebujejo zase, Srbija pa z embargom na izvoz hrane tudi politično pritiska na Bosance in Hercegovce, da bi jih omehčala za združitev v federacijo.
Osijek: Jugoslovanska armada se po poročilih vinkovškega poveljstva pripravlja na črpanje nafte na tem področju. JA z oglasi v srbskih časopisih namreč išče strokovnjake, ki bi lahko opravljali to delo.
Dubrovnik: Po najnovejših podatkih znaša vojna škoda na dubrovniškem območju 2,5 milijarde dolarjev, ker so uničeni vsi turistični objekti in velik del gospodarskih.
Banja Luka: Kakih 70.000 Banjalučanov katerih stanovanja ogreva mestna toplarna že osmi dan zmrzuje ob hladnih radiatorjih. V toplarni pravijo, da imajo sicer dovolj denarja, vendar na jugoslovanskem trgu ni mogoče nabaviti mazuta.
Prireditelji, pozor!
Prosimo prireditelje po vsej Sloveniji in zamejstvu, da nam pošiljate napovedi svojih prireditev (naslov, datum, ura, kraj, mesto prireditve) za čim daljše obdobje. Objava brezplačna. Hvala!
Uredništvo Super napovednika
RES JE...
-	da je v slovenskem morju premalo rib za slovenske ribiče, ki jim Hrvatje ne pustijo ribariti v svojem akvariju. Primorci se lahko tolažijo le s tem, da bo poleti v vodi dovolj krščenih rib iz Nemčije, Italije, Nizozemske, Velike Britanije in tudi nekaterih brezmorskih držav, kot so Poljska, Češka in Slovaška itd. Ruske ribe pa so že nekaj časa v Kopru.
-	da je slovenski zračni prostor odprlo avstrijsko letalo, ki je preverilo radionaviga-cijske naprave kontrole zračnega prometa. Srbski migi začuda niso intervenirali. Ruski piloti so bili bodisi pijani bodisi jim je zmanjkalo kerozina. Janšev radarski sistem je najbrž ob preletih avstrijskega aparata zabeležil NLP.
-	da bo Slovenijo priznala tudi Rusija. To diplomatsko dejanje bo za Slovence zelo pomembno. Odnosi med državama bodo najbrž v stilu tistih, ki nastanejo takrat, ko si berač izposodi denar od reveža.
-	da je Peterle padel. Zaenkrat samo na prvem smučarskem teku slovenskih politikov v Ratečah.
-	da se je kmečka zveza preimenovala v Slovensko ljudsko stranko. Verjetno pa so utemeljene tudi govorice, da krščanski demokrati niso preveč navdušeni nad stranko, ki ima zelo podoben program kot oni, povrh tega pa še vse kmete za sabo. Baje se nekateri vidni člani krščanskih demokratov že selijo v Slovensko ljudsko stranko. Hja, se pač ve, kje so klobase.
-	da bo Slovenija dobila v začetku februarja poseben status države opazovalke v Svetu Evrope. Takrat se bodo lahko udeleževali parlamentarnih skupščin SE tudi trije parlamentarci iz Slovenije. Za potencialne tri kralje predlagamo Vitomirja Grosa, Vane-ta Gošnika in Dragišo Marojeviča. Po svetopisemskih malarijah je namreč mogoče zaključiti, da sta bila dva modra z vzhoda bradata, tretji pa je bil črnec, ker je bil z juga.
-	da človeška ribica ali močeril živi samo na območju dinarskega Krasa. Dve ribici doma iz Postojnske jame sta na SIME ’92 v Parizu prestali uspešno predstavitev. Upati je, da bosta pripomogli k temu, da bo slovenski dinarski Kras postal tolarski; še bolje dolarski.
-	da je odklapljanje elektrike tovarnam politično motivirano, kakor trdi direktor slovenskih železarn Andrej Aplenc. Električni minister Tomšič uporablja vse finte, da lahko odklopi elektriko nerednim plačnikom, ki je ne morejo plačati zaradi vladine idiotske ekonomske politike. Tako gre na boben še tisti del gospodarstva, ki je pogoj za delovanje celotnega gospodarskega sistema. Sprašujemo se, kdaj bodo odklopili elektriko tudi v vladinih in skupščinskih prostorih. Sicer pa so že zdaj v temi.
-	da je v Sloveniji 77 različnih političnih strank. Njihova različnost je relativen pojem. A nedvomno jim je skupno to, da nobena nima pametnega političnega programa.
-	da je vlada podražila cestnine na slovenskih cestah za neverjetnih 125 odstotkov. Jokanje, da je nova cena dvajset dolarskih centov za kilometer pod evropsko ravnjo, ni najbolj vmesno, saj so tudi slovenske ceste daleč pod ravnjo evropskih. Da o naših 300 DEM plačah raje ne govorimo.
-	da na notranjem ministrstvu še kar naprej proizvajajo novice. Presenečenju z obmejno takso je sledila bmw-ejska epizoda, sedaj pa so vrli Prleki dobili na meji še bunkerje, pardon zaklonilnike. Kriva pa je narava, ker pozimi pač trava in grmovje ne rasejo, da bi te pridobitve zakrili.
-	da se delovnemu ljudstvu po novih stopnjah prometnega davka minuli vikend, ko se je marsikaj raje podražilo kot pocenilo, npr. kruh in mleko, samo še bolj temni. Pa so nastopili družinski veljaki kmečke zveze - ljudske stranke kar v mariborski Kazinski dvorani gledališča. »Politika bo lepša, če bodo v njej sodelovale tudi ženske,« je na kraju izjavila Mihaela Logarjeva. Tolažba pa taka.
JUŽNA DRŽAVNA MEJA JE PREBIVALCE OB SOTLI RAZDELILA NA HRVAŠKE SLOVENCE IN SLOVENSKE HRVATE
HUMORESKA
OMEJENO GIBANJE PO DOMAČEM VRTU
Do pred nekaj meseci je devet družin v Rogatcu živelo mirno življenje tik ob Sotli in blizu krajevne ceste. Danes pa imajo na eni strani železniški prehod, carinsko postajo in slovensko obmejno policijsko kontrolo, na levi strani lahko vidijo, kadar jim kolone težkih motornih vozil na meji ne zastirajo pogleda, najprej hrvaško obmejno policijsko kontrolo in nato še carinsko hrvaško izpostavo. Skupaj s svojim prebivališčem so ujeti v nekakšen nevtralni obmejni pas.
Sotla je razsodila
Sotla je mejnik, ki je živelj na obeh straneh ločil na državo Slovenijo in državo Hrvaško. Morda nikoli v svoji preteklosti ni imela Sotla tako velikega pomena kot ga ima danes. Z osamosvojitvijo in lastno državo smo ji dali pomen mejne črte, ki loči en gospodarski sistem od drugega. Pa vendar loči le sistem, ljudi nikoli ne more ločiti, lahko jih le povezuje, saj jih postavlja tako na tej kot na oni strani v nezavidljiv položaj obmejnih krajev.
Rogatec, Straža in Hum na Sutli so bili do nedavnega skoraj en kraj. Morda še vedno so, če pogledaš naselje z vrha katerega izmed okoliških hribov.
Toda še preden so kartografi zarisali državne meje v zemljevide, je Sotla postala meja, ki je razdelila prebivalstvo Rogatca in Huma na Sutli na dva dela. Večina prebivalcev slovenskega strnjenega naselja Rogatec ima korenine hrvaškega rodu. Živijo v Sloveniji, delajo pa na Hrvaškem. Pa tudi obratnih primerov je prav veliko.
Mešani zakoni
Morda je bilo še pred drugo svetovno vojno prebivalstvo na obeh straneh Sotle približno enakomerno porazdeljeno. Toda kmalu po vojni se je pričel slovenski Rogatec hitreje urbanizirati kot Hrvaški Hum na Sotli ali, kakor ga domačini imenujejo, Brod na Sutli. Tako se je veliko ljudi s hrvaške strani preselilo na slovensko, saj jim je ta stran že naravno nudila večjo možnost širitve, pa tudi prometne povezave z industrijskimi središči so bile tod bolje urejene. V kolikor že niso prihajale cele družine, se je veliko mladcev oziralo na to stran in sklenilo mnogo mešanih zakonov.
Takrat niso veliko razmišljali o morebitni meji. Ljudje so živeli v eni dolini. Če je bila družina hrvaške narodnosti, so se marsikateri starši odločili, da so otroke vpisali v hrvaško šolo, čeprav so živeli v Sloveniji. Tako so generacije otrok dnevno romale preko Sotle, ne da bi se zavedale kakšen pomen bo nekoč imela taista Sotla.
Na hrvaški strani so, morda ker je bilo tam manj plodne zemlje kot tukaj, zgradili Tvornico Stakla Straža. Tako so se vsem hrvaškim in mešanim družinam pridružile tudi slovenske družine, ki so dnevno potovale na hrvaško stran. Pa teh ni bilo malo, saj ta industrijski objekt zaposluje več kot dva tisoč ljudi.
Meja
Čeprav si ljudje takrat, ko so se odločali za samostojno Slovenijo, niso znali predstavljati koliko neprijetnosti jim bo odločitev o samostojnosti prinesla, niso imeli pomislekov. O posledicah niso razmišljali, vodilo jih je eno samo načelo, da bi živeli mirno in bolje.
Morda so bili ravno ti ljudje, ki so se najtežje odločali, da želijo živeti v samostojni državi, najbolj tepeni. Tam nekje do poznih jesenskih dni so še vedno verjeli, da ne bo večjih težav. Nato pa je najprej prišel slovenski denar, ki je najhuje prizadel tiste, ki so še vedno delali na hrvaškem in živeli v Sloveniji.
V zemljo so zaorali buldožerji, travo so prekrili z asfaltom, drevo zamenjali s plastičnim bivakom. V sivih meglenih poznojesenskih jutrih so jih na poti ustavili miličniki in cariniki te in one strani. Na pot, ki jih je vodila do službe in otroke do šole, so postavili meje.
Upokojenci, ki so dobivali pokojnine s Hrvaške, so za dobre tri mesece ostali brez sredstev za preživljanje. Tistim, ki so živeli prav ob meji, so postavili napise »Obmejno področje, gibanje omejeno.«
Anton Tepeš, predsednik sveta Krajevne skupnosti Rogatec, pravi: »Iz naše krajevne skupnosti dnevno migrira na Hrvaško skoraj štiristo ljudi.
Največji problemi se pojavljajo z menjavo hrvaškega denarja za slovenske tolarje. Dispariteta v odnosu med obema valutama se odraža v življenjskem standardu ljudi.
Zaradi teh problemov smo imeli razgovore tudi s predstavniki slovenskih bank, od katerih smo zahtevali, da morajo imeti prioriteto pri menjalnicah obmejni kraji, tako pa se dogaja, da lahko prej hrvaški dinar zamenjaš v Ljubljani kot tukaj ob meji.
Neurejen plačilni promet med obema državama se pozna tako pri majhnem človeku kot pri pravnih osebah.
Vseh teh meddržavnih problemov ne moremo rešiti na nivoju občine ali celo krajevne skupnosti. Potrebno bo več posluha s strani republike in ustreznih ministrstev.«
Včasih je bil tukaj vrt
Ljudje, ki živijo v nekakšnem trikotniku med obojestranskimi mejnimi kontrolami, železniškimi tiri in Kolpo, so nekako ujeti v svojih stanovanjih. Tam kjer so včasih imeli vrt in cvetlice, je sedaj razširjen prometni pas za avtomobile. Kadarkoli prestopijo prag vhodnih vrat, so v obmejnem pasu.
Rogatec ima mejni prehod v središču naselja. Pot do službe in šole vodi mimo miličniške in carinske kontrole
Ivanka in Dragutin Debeljak pravita: »Prej smo imeli tukaj njivo, sedaj imamo policijo. Čeprav nimamo ograjenega zemljišča okrog hiše, je povsod meja. Najin vnuk Tine, ki ga varujeva, se ne more več igrati na prostem.«
Mirko in Anica Kovačič živita v hiški ob Sotli že dobrih trideset let.
»Še zadnjo pomlad smo prebelili omet na hiši, danes je črn od izpušnih cevi avtomobilov, ki vozijo ali stojijo v kolonah tod mimo.
Takoj prve dni, ko so postavili mejo, so nas dnevno večkrat legitimirati. Vsakokrat, ko sva se oddaljila od hiše, sva morala pokazati osebno izkaznico. Sedaj je že bolje, večina miličnikov naju že pozna.
Vendar se verjetno nikoli ne bom mogla privaditi, da 'avtomobili vozijo tik naše hiše. Zaradi ceste, ki so jo v te namene vzdignili, se mi zdi kot, da avtomobili vozijo po moji glavi. Zaradi osvetlitve mejnega prehoda imava vso noč svetlo v hiši,« pravi Anica Kovačič.
Alenka Kobal ki živi sama, ima mogočno hišo prav nasproti policijske in carinske kontrole. Ženska, ki je v svojem življenju že trikrat zamenjala svoj dom, je
Anica Kovačič pravi, da se je življenje z mejo obrnilo na glavo
Pogled na Rogatec in Hum na Sotli s hrvaške strani
menila, da bo starost lahko preživela v mirnem Rogatcu v bližini gozdov in narave, ki jo tako ljubi. Okolico svojega nekoč idiličnega domovanja je posadila z zavidljivo lepo vegetacijo. Svoj mir in osebno zadovoljstvo je našla za skoraj dva metra visoko ograjo, ki sploh ni bila ograja ampak okras Rogatca, posajeno iz goste gabrove žive meje.
Tako iz navade še večkrat stopi na vhodno stopnišče svoje nekoč pravljične vile pogledati, če zima ni storila preveč škode njenim rastlinam. Korak ji obstane takoj pri vhodu ih namesto svojega gabra zagleda kolone vozil in uniformirance, ki stražijo tisto, kar je nekoč sama varovala.
»Včasih je bil tukaj vrt in rožice, danes ni več te romantike. Ali bom še kdaj sadila rožice?« vpraša, čeprav odgovora ne pričakuje. Njeno hišo tokrat ogledujejo državne službe, ki bi tod želele imeti upravne
Rogatec
Ivanka in Dragutin Debeljak: »Tam kjer smo prej imeli njivo imamo zdaj policijo.«
prostore. Pravijo, da bodo vsem tem ljudem dodelili nova stanovanja, hiše. Hiše bodo morda že dodelili, miru in spokojnosti, ki so jo ljudje vsa ta leta gradili, jim ne bo mogoče kupiti. Sotla pa še vedno teče.
Jana Štrlekar Foto: Severin
JEJTE
LAHKO
HRANO
Gumilastik je prišel v tista leta, ko je človeka po malem že strah pred smrtjo in se začne skrbno ukvarjati s svojim telesom, ko ob jutranji telovadbi pri odprtem oknu, prhanju izmenično s toplo in mrzlo vodo, hitri hoji in teku v naravi itd. za vsako zdravstveno nevšečnost takoj poišče razlago v poljudnih medicinskih knjigah. Kako se je razveselil, ko mu je prišla v roke znanstvena razprava o prehrani, saj je potrdila, da njegova hrana že dolgo ni zdrava.
Poklical je prijatelja, s katerim skupaj krepita zdravje. »Ti,« je rekel, »pomisli, če bi človek užival samo alkalno hrano, bi živel stoštirideset let. Kiselkasta hrana je tista, ki ga uničuje, povzroča bolezni in mu krajša življenjsko dobo. Odslej bova jedla samo alkalno hrano.«
Ko sta prišla v restavracijo, je Gumilastik brž poklical natakarja, ki je prinesel jedilni list.
»Hvala, tega ne bova potrebovala, « mu je rekel. »Prinesli nama boste alkalno kosilo.«
»Kaj ste rekli? Kaj pa je to?« je presenečeno vprašat natakar.
»Vidite, ko v restavracijah ne veste, kaj je zdrava hrana. Alkalna hrana je tako zdrava, da vam skoraj za enkrat podaljša življenje. V restavracijah imate samo kiselkasto hrano, ki ljudi zdravstveno uničuje. A veste, da se v človeku že pri šestdesetih letih nakopiči za polovico njegove teže kiselkaste nesnage?«
»Saj si vsakdo lahko hrano kisa po okusu,« je rekel natakar.
»Ne gre za kis, sploh ne gre za kis,« je pojasnil Gumilastik. Hrano ločujemo na alkalno in kiselkasto. Alkalni so, na primer, krompir, fižol, krvavo meso in ostrige, surovo zelje itd., skoraj vse drugo, zlasti ogljikovi hidrati, sladkor, maščobe, pečeno, kuhano meso itd. je kiselkasto. To se da ugotoviti s ph metrom.«
»Kakšnim metrom ?« je vprašal natakar.
»Ah, seveda, vi nimate ph metrov, pa bi jih lahko ponudili ob jedilnih listih, da bi si gosti izmerili kislost vaše hrane,« je rekel Gumilastik.
»S čim vam smem postreči ? Če sem prav razumel, boste krompir in biftek, ostrig nimamo, morda fižolovo ali zeljno solato ?«
»Da, vendar naj bo vse pripravljeno res alkalno, to se pravi brez maščob, solata z malo olivnega olja.«
»Kaj boste pa pili?«
»Trenutno še ne vem, katere pijače so alkalne,«je v zadregi rekel Gumilastik, »a mislim, da bi bila limonada brez sladkorja. Sicer pa razmišljam, kaj če bi na tole steno obesili reklamo: vse, kar je dobro, je slabo, jejte samo alkalno hrano in živeli boste enkrat dalj.«
»Aha, zdaj pa razumem, zakaj imajo alkalne baterije enkrat daljšo življenjsko dobo?« je rekel natakar.
NI RES...
-	da je končno nekdo Tonetu Vogrincu kos. Bila je le cestninska rampa, katero je Vogrinec v megli spregledal ob vstopu na avtocesto Vrhnika-Razdrto in jo poškodoval. Tudi tokrat jo je Tone Vogrinec odnesel brez praske.
-	da bodo zaprli jedrsko elektrarno v Krškem. Pri tem zapletu namreč nekaj močno smrdi. Če jo zaprejo, hočejo Hrvati, da jih do leta 2023 oskrbujemo s predvidenimi 50 odstotki električne energije. Hrvati so pojovič-ni lastniki tega grozečega objekta. Če že imamo objekt, ki je v polovični lasti Hrvatov, na naši strani, naj oni sprejmejo vsaj jedrske odpadke iz tega »njihovega« objekta. Če se zgodi jedrska katastrofa, bomo pa tako vsi skupaj izbrisani. S te in one strani.
-	da bo postal Brnik glavno mesto Albanije. Le Adria Airways bo postala uradni albanski prevoznik, kar pomeni, da bo letališče Brnik postalo osrednje zbirališče Albancev z vsega sveta. Vsaj na tem področju nam nihče ne bo želel delati konkurence.
-	da vlada z Lojzetom Peterletom na čelu skrbi za povečanja slovenskega naraščaja. Medtem, ko uvaja davčne olajšave za nakup avtomobilov družinam z večjim številom otrok, stane liter mleka za otroško hrano (baby mleko) 590 tolarjev. Verjetno Peterletovi otroci ne pijejo več mleka, nujno pa potrebujejo nov avto.
-	da bodo Slovenci zaradi ubobožanja in lakote vsak čas obupali. Po uradnih statističnih podatkih psihiatričnega dispanzerja v Ljubljani pada število samomorov v Sloveniji. Izgleda, da Slovenci še za vrv nimajo več denarja.
-	ni res, da slovenska policija obravnava nesreče znanih osebnosti tako kot nesreče drugih ljudi, kot ponovno trdi Božo Truden v pismu objavljenem v Delu. Za prometne nesreče na celjskem smo o vseh, razen o zamolčanem primeru v Arji vasi, dobivali podatke na celjski UNZ. Kdor ne verjame, naj pokliče pristojno enoto UNZ v Celje.
-	da je samomorov na Slovenskem vedno manj, kot kažejo uradne statistike. Trenuten upad suicidov je samo posledica naivnih pričakovanj, da bo pluralna vlada rešila vse probleme. V zelo kratkem času, ko bo zadnji butec spregovoril, da je v dreku, se bo število obešencev strahovito povečalo.
-	da so države, ki so priznale Slovenijo, priznale tudi slovenski denar. Tolarju, ki dejansko še ni bankovec, temveč bon, se slabo piše. Tistim, ki se ukvarjajo s tiskanjem novega denarja, svetujemo, da preveč ne hitijo, ampak vprašajo velikega prijatelja Helmuta, če nam do uvedbe ecujev posodi marke.
-	da turistični televizijec Drago Bulc nima okusa. S svojimi popotovanji in poročili se namreč kar trudi, da bi gledalcem zagnusil še tako prijetno deželo. Važno, da se naje in napije, stroške mu tako ali tako plačujemo drugi.
-	da je novi stanovanjski zakon z možnostjo odkupa družbenih stanovanj zmanjšal vrednost le devizam in avtomobilom. Pocenil je namreč tudi najemnine. Kljub temu so za nekatere, predvsem za študente, previsoke. Trenutno plačujejo najmanjšo najemnino klošarji, takč da jim ostane nekaj cvenka še za merlot. In klošarjev bo vsak dan več.
-	da se bo v Sloveniji AIDS močno razširil. Plavih čelad namreč še ne bo tako kmalu. Poleg Rupsija, ki jim je velikodušno ponudil mariborsko letališče za odskočno bazo, jih najtežje čakajo mariborske kurbice.
-	da Slovenci ne poznajo lakote. Vlada se je potrudila, da je gospa s prazno malho potrkala na marsikatera vrata. Edina sreča, da obstaja Karitas, ki pomaga najpotrebnejšim. Dotični v vladi bodo dobili gonorejo, ko se bo oglasilo 100.000 nezaposlenih in 180.000 tistih, ki prejemajo socialne pomoči. O tistih, ki ne prejemajo niti stotina, pa uradna statistika molči.
SEKS, KLOBASE IN ODPORNIŠKO GIBANJE
ALLO, ALLO, RENE GOVORI
Dobrodošli v Cafe Renč. Ponujamo vam Gordona Kaya, najbolj iskanega človeka v okupirani Franciji. Lovijo ga Italijani, Nemci, Gestapo in seksa željne natakarice. Njegov največji problem je njegova žena Edith, ki ijubusumno zasleduje debelušnega lomilca ženskih src.
Ženske si želijo njegovo zavaljeno telo. Odporniško gibanje želi zavzeti njegove možgane. Nacisti si želijo njegovo klobase. Rene je najbolj iskan človek v okupirani Franciji. Sredi zmešnjave kjer skriva britanske pilote in radijsko postajo, si je umislil skriti pred Nemci sliko neprecenljive vrednosti v klobaso s česnom. Rene se izmika vsem zasledovalcem, a umakniti se ne more le svojima dvema seksi natakaricama. Vsi skupaj so ena velika zmešana družina.
čem sporočati, da ima nekdo recimo »kurja prša« ali preveliko zadnjico, zato si je izmislil šifre. Tako je sporočil, da ima stranka obseg prsi KP 110 cm in obseg zadnjice VZ 115 cm.
Iz krojaške delavnice se je Kaye preselil med šoferje. Vozil je različne vrste prevoznih sredstev, kar mu je kasneje pri snemanju nadaljevanke še kako koristilo.
Takrat ko je v nadaljevanki bilo predvideno, da Rene odpelje tank s trga je režiser
najprej zahteval, da to nalogo opravi poklicen šofer. Vendar se Rene ni dal, sedel je v tank in zapeljal v vzvratno ne da bi poškodoval karkoli izmed nepredvidenega.
Anglež Gordon Kaye je pri svojih dvainpetdesetih letih dobil svojo življenjsko vlogo. Dvignil se je iz popolne anonimnosti med televizijske zvezde svetovne slave.
Scenarista serije Jeremy Llyod in David Croft sta s to BBC-jevo televizijsko uspešnico skupaj z Gordon Kayem dobila številne nagrade in simpatije vsega sveta.
Gordon po pomoti
Gordon Kaye se je ob rojstvu imenoval Gorden. Ven-
Najprej je bil klovn
Gordon Kaye se je rodil leta 1940 v Hudersfieldu v Angliji. Bil je zelo plašen otrok. Sole ni maral. Da bi premagal svojo plašnost je najraje kot klovn nastopal na šolskih proslavah. Že s šestnajstim letom je zaključil šolanje in se zaposlil kot delavec v neki tovarni. Tam ni dolgo vzdržal. Kmalu je pričel delati kot krojaški pomočnik v neki delavnici. Njegovo najpomembnejše opravilo je bilo strankam jemati mere za oblačila. Že takrat je s pridom uporabljal svoj smisel za humor. Če je imela stranka na poskušnji predolge rokave ji je dejal, da se bodo ti s časom sami skrčili in obratno.
Kot fin angleški gentleman vpričo strank ni mogel kroja-
TV PROGRAM
dar mu je pri njegovih sedemindvajsetih letih neka administratorka pomotoma vpisala Gordon namesto Gorden. In ker je bilo to ravno ob njegovi prvi avdiciji za filmske vloge mu je to ime ostalo.
Prvo vidnejšo televizijsko vlogo je dobil v seriji Cono-ronation Street. Kot večina njegovih kolegov iz serije Al-lo, Allo je tudi on večino življenja preigral na različnih bolj ali manj pomembnih oderskih deskah širom Anglije. Ponujeno vlogo Renea je sprejel z navdušenjem in že po nekaj predvajanjih osvojil srca televizijskih gledalcev.
Ljudje, ki ga danes srečujejo na cesti ga ogovarjajo z zanj tipično filmsko angleško francosko spakedranšči-no. Njemu je to ljubo, čeprav ljudje ne morejo ujeti pravega naglasa iz njegovih filmskih vlog. Renea ima rada, a o njem razmišlja kot o neki tretji osebi, ki ne kaže pravega značaja Gordona Kaya.
Življenje na nitki
Krajem leta 1990, takrat, ko je še pričakoval nadaljevanje snemanja serije je skoraj preminil v težki prometni nesreči.
V zahodnem delu Londona je divjalo orkansko neurje. Gordon se je kljub temu sam z avtomobilom odpravil domov. Vendar mu je pot presekalo veliko drevo, ki je zaradi vetra padlo nanj. Najhujše poškodbe je Gordon dobil po glavi. Operacija, ki je bila na robu življenja in smrti je trajala štiri ure. Vendar se Gordon ni dal. Premagal je smrt in ostal pri življenju. Vsa filmska ekipa ga je z veseljem pričakala. Gordon se je vrnil v televizijske študije in snemanje se je nadaljevalo. Velika zmešana družina je bi-laspet popolna.
SATELITSKI
PROGRAMI
PRIREDITVE PO SLOVENIJI
NAGRADNA
KRIŽANKA
HOROSKOP
SOS IZ POSTELJE
GLASBA
LESTVICE
...	Ji'
Doma kozarca še pogledati ne more, toliko jih je že obrisal
NOV?i30BA
TELEVIZIJA
4. februar_____________________STRAN 12
ČETRTEK, 6, FEBRUARJA - SVEČANA
SLOVENIJA 1
8.50	Video strani
9.00	Zimski počitniški program; Palčki nimajo pojma,.1. del, Zlati dež, 4. del Danske serije
11.00	Zaupno poročilo o stripu, ameriški dokumentarni film o zgodovini stripa
12.25	Video strani
14.10	Video strani
14.20	Napovednik
14.25	Epp
14.30	Športna sreda, ponovitev
16.20	Ep video strani
16.25	Poslovne informacije
16.30	Dnevnik 1
16.40	Slovenska kronika
16.50	Program za otroke, Super-babica, angleška nanizanka, 4/13
17.15	Živžav
18.00	Ep video strani
18.05	Že veste..., svetovalno izobraževalna oddaja
18.40	Risanka
18.50	Napovednik
18.55	Epp
19.00	Žarišče (VPS)
19.25	Epp
19.30	TV dnevnik 2
19.55	Vreme
19.57	Šport
20.00	Epp
20.05	Razrednik, ameriška nani-
zanka, 11/22
20.30	Epp
20.35	Tvariete
21.35	Tednik
22.25	Ep video strani
22.30	TV dnevnik 3 (VPS)
22.50	Vreme
22.52 Šport
22.55	Poslovna borza
23.05	Napovednik
23.10	Sova, Drobne stvari, 3. - zadnji del ameriške nadaljevanke, Celini, italijanska nadaljevanka, 1/6 (VPŠ)
1.00	Video strani
SLOVENIJA 2
15.05	Video strani
15.15	Epp
15.20	Sova, ponovitev, Krila, 1. epizoda ameriške nanizanke, Drobne stvari, ameriška na-
daljevanka, 2/3, Glasba skozi čas, koprodukcija, 16/16
17.40	Euroritem, 34. oddaja
18.00	Regionalni	programi
- Koper
19.00	Videolestvica
19.25	Napovednik
19.30	TV dnevnik RAI
20.00	Epp
20i- Gospodarska oddaja
20.35	Umetniški večer, Vohun, angleški film, John Le Carre, angleški dokumentarni film
23.20	Vutel, eksperimentalni program
KOPER
13.00	Ryan - soap opera
13.20	Amandoti - soap opera
14.00	RAI - oddelek za vzgojo in izobraževanje
16.00	Oresedici - tv novice
16.10	Čarobna svetilka - otroški program, Superbook - risanke, Družinat.. recimo ji tako - tv nanizanka
17.00	Protagonisti - intervjuji in poglobitve
17.30	j
S. W. A. T. - tf
18.30	Studio 2
18.50	Odprta meja
19.00	Vse danes - tv dnevnik
19.25	Ryan - soap opera
19.45	Amandoti - soap opera
20.30	Meridiani - aktualna tema
21.10	Juke box - glasbena oddaja v živo (I. DEL)
22.10	Vse danes - tv dnevnik
22.20	Juke box - glasbena oddaja v živo (II. DEL)
23.20	RAI - Oddelek za vzgojo in izobraževanje
if!
'e; ■
¥M-
kanal
KANAL A
19.00	A shop
19.15	Glasbena oddaja
19.45	A shop
20.00	Dober večer
20.05	Dnevno informativni program
20.30	Filmski ciklus, posvečen Boštjanu Hladniku
22.00	Starejši mojstri ameriške zabavne glasbe
22.30	A shop, Lahko noč
8.10	Test; 8.25 Pregled programa;
8.30	Poročila; 8.35 TV koledar; 8.45 Servisne informacije, pregled tiska;
9.00	Tuja dokumentarna serija, ponovitev; 10.00 Poročila; 10.05 TV šola - Predmetni pouk: naravo-slavno-znanstveno področje, program za učence od V. do Vlil. razreda; 11.05 Program za otroke; 11.35 Tajni agnet Praščič - humoristična serija, ponovitev (6/14); 12.00 Poročila; 12.05 Od Aliče v neznano - serijski film, ponovitev (2/4);
13.00	Tisk - tuji dopisniki o Hrvaški, izbor iz TV naglasa; 14.00 Poro-
čila; 14.10 Spregledali ste - poglejte; 16.30 Znanost in mi; 17.00 Posebni program; 17.15 Poročila v angleščini; 17.20 Gremo naprej; 18.00 Poročila; 18.10 Glasba; 18.25 EPP;
18.30	Santa Barbara - serijski film (15/50); 19.15 Glasba; 19.20 EPP;
19.25	Nocoj; 19.30 Dnevnik I; 20.00 EP; 20.05 »3-2-1« - kviz (1/21);
20.55	Spekter; 21.50 EPP; 21.55 Dnevnik II; 22.20 Saloon rock;
22.50	Poročila v angleščini; 22.55 Poročila v nemščini; 23.00 TV naglasi; 0.00 Poročila; 0.05 Odpoved programa.
HTV 2
16.20	Test; 16.35 Napoved programa; 16.40 Video strani; 16.50 TV koledar; 17.00 Malavizija: Cirkus - serija za otroke (2/7), ALF - humoristična serija, ponovitev (10), Risanke; 19.20 EPP, napoved pro-
grama; 19.30 Dnevnikr20.00 EPP;
20.05	Cover Story (2); 20.35 EPP;
20.40	Flair - serijski film (4/4);
21.30	EPP; 21.35 Družinske vezi - humoristična serija (3/4); 22.00 Tujski klub HTV; 23.30 Metalmania;
0.30 Odpoved programa.
AVSTRIJA 1
9.00	Čas v sliki; 9.05 Policijska inšpekcija; 9.30 Dežela in ljudje;
10.00	Življenje v srednjih letih;
10.15	Zima v mestu; 10.30 Argumenti; 11.45 Črno na bejem; 12.15 Klub za seniorje; 13.00 Čas v sliki;
13.10	Me žene, 14.00 VValtonovi;
14.45	Buschevi otroci; 15.00 Jaz in ti; 15.05 Nekoč je bilo... življenje;
15.30	Am dam des, 16.05 Moja zamisel; 16.30 Hiti; 17.10 VVurlitzer;
18.00	Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Show mix; 21.20 Pogledi od strani;
21.30	Morski razbojnik; 23.10 Divja kri; 0.30 Čas v sliki.
AVSTRIJA 2
8.30	Vreme; 15.15 Leksikon za umetnike; 15.20 Pod vodo okoli sveta; 17.05 Čudež življenja; 18.00 Policijska inšpekcija; 18.30 Simpsonovi; 19.00 Zvezna država danes;
19.30	Čas v sliki; 20.00 Kulturni pregled; 20.15 Poročila, 21.00 Trailer,
21.00	21.30 Kultura; 22.00 Čas v sliki; 22.30 Spomini; 23.30 Deset let
plesnega festivala na Dunaju, 0.15 Čas v sliki.
MADŽARSKA TV 1
5.45	Dobro jutro, Madžarska, magazin; 8.35 Lajna, madžarska zabavna glasba, izbor.; 9.00 Walt Dis-ney vam predstavlja, ponovitev;
10.50	Video strani; 16.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva; 16.10 Rezerviran čas; 17.00 La sept, serija Alaina Jauberta; 17.30 Viljem Tell, 15. del francoske serije;
18.00	Svet denarja, novice, dejstva, informacije; 18.10 Magazin, za menedžerje; 19.00 Videoklipi; 19.15 Otroški kotiček - Za mnogostran-sko mladino - Večerna pravljica - Pojoča abeceda; 20.00 Dnevnik, telešport; 20.35 Sosedje, TV roman, 125. poglavje; 21.15 Frideri-kusz show, garantirano apolitičen talk-show; 22.40 Aktualno; 23.00
Svet videa; 23.45 Dnevnik; 23.50 Dnevnik BBC
MADŽARSKA TV 2
6.00	Sončni tv, jutranji informativni magazin; 16.00 Popoldne - Napoved programa - Vreme; 16.05 Ecranul Nostru, narodnostni magazin v romunščini; 16.30 Od pet do šest, magazin; 17.30 Za otroke, Atomska mravlja, risanka; 18.00 Dnevnik, vreme; 18.15 Telešport;
18.38	Telefonska igra; 19.00 Z dušo in telesom, 7. del nemške (DDR) serije; 20.00 Regionalni program, iz studiev: Budimpešta, Pčcs, Szeged; 21.00 Ognjevito, debatni program; 22.00 Večerni saldo, pregled dogodkov dneva, vreme; 22.25 Pred koncem dneva...; 22.45 Filmski klub TV2, Sinička, slovaški film, 1989 (Predvojna Češka, mali Danka ne ve, da je njegov prijateljček Žid in da se ne bi smel igrati z njim...)
EURO ŠPORT
9.00	Predolimpijski Albertville; 9.30 Atletika-Stockholm; 11.00 Judo;
12.00	Golf-Južna Afrika; 14.00 Atletika-Stockholm; 15.30 Predolimpijski Albertville; 16.00 Eurofun; 16.30 Konjeništvo; 17.30 Moto šport novice; 18.00 Mednarodni športni pregled; 19.00 Predolimpijski Albertville; 19.30 Judo; 20.00 Košarka-Barcelona : Slobodna Dalmacija, prenos; 21.30 Športna poročila;
22.00	Nogomet; 23.30 Eurofun;
24.00	Predolimpijski Albertville; 0.30 Športna poročila.
SCREENSPORT
8.00	Ameriške mišice; 8.30 Dirke na ledu; 9.30 Golf; 10.30 Ameriške mišice; 11.00 Zimske Ol; 12.00 Boks;
14.00	Rugby; 15.00 Ameriške mišice; 15.30 Hokej na ledu-ČSFR : Rusija; 17.00 Dirke na ledu; 18.00 Namizni tenis-Belgija : Švedska ( Ž);
18.30	Košarka-Sun Air Oostende : PACK Solun; 19.30 Moto šport;
20.30	Hokej na ledu-Švedska : Kanada; 22.00 Nogomet-Atletico Bilbao : Barcelona, Albacete : Atletico Madrid; 23.30 Smučarsko poročilo; 0.30 Zimske Ol; 1.30 Profesionalno smučanje-slalom.
SUPERCHANNEL
6.30	Poslovne novice iz ZDA; 6.40 Ozadje poslovanja; 7.05 Poslovni pogled; 7.30 Novice v žarišču; 8.30 Evropski mediji; 9.30 Super trgovina; 10.00 Glasbeni miks; 11.00 Glasbena poročila; 12.00 Super trgovina; 13.00 Japonski poslovni dnevnik; 13.30 Turistična oddaja;
14.00	Vse zmešano-zabavni program; 14.50 Glasbena poročila;
15.00	Išče se - znane glasbene osebnosti; 16.00 V programu ste-pokličite 9944 71 418 1717; 17.50 Glasbena poročila; 18.00 Wyatt Earp - vvestern nadaljevanka;
18.30	Jaz, vohun - nadaljevanka,
igra Bill Cosby; 19.30 Reportaža;
20.00	Šport v živo; 20.50 Športna poročila; 21.00 Pogled v prihodnost - dokumentarec; 21.30 Poročila iz Vzhodne Evrope; 22.00 Poročila BBC in vreme; 22.30 Poročilo iz Evrope; 22.45 Poslovne novice iz ZDA; 23.00 Jaz, vohun - nadaljevanka; igra Bill Cosby; 24.00 Glasbena poročila; 0.110 Metal hard rock klub; 1.10 Glasbeni miks; 1.30 Super trgovina; 2.00 Glasbeni miks skozi noč
MUSIČ TELEV1SKM
MUSIČ TELEVISION
0.00 Post moderna glasba; 1.00 Kri-stiane Backer; 3.00 Nočni video;
7.00	Dobro jutro z Rebecco de Ru-vo; 10.00 VJ Paul King; 13.00 VJ Simone; 16.00 Veliki hiti-vodi Paul K ing; 17.00 Poročilo; 17.15 MTV v kinu; 17.30 Novice; 17.45 Trije od enega; 18.00 Prvič na MTV; 19.00 YO!-rap glasba; 19.30 Pokličite MTV; 20.00 VJ Ray Cokes; 22.00 Veliki hiti-vodi Paul King; 23.00 Poročilo; 23.15 MTV v kinu; 23.30 Novice; 23.45 Trije od enega.
SAT11
6.00	Dobro jutro; 8.30 Očarljiva Je-anie; 9.05 Ko cvete ajda - nemški film, ponovitev; 10.55 Booker, ponovitev; 11.55 Kolo sreče; 12.45 TV borza; 13.35 Pod kalifornijskim soncem; 14.30 Očarljiva Jeannie;
15.05	Falcon Crest; 16.00 Vrnitev v raj; 17.05 Pojdi na vse; 18.15 Bin-go; 18.45 Poročila; 19.20 Kolo sreče; 20.15 Resnični čudeži - zgodbe, ki jih je napisalo življenje; 21.15 Lovec; 23.00 Death Wish - ameriški film (igra Charles Bronson).
SKVONE
7.00	Kat; 9.40 Igrice; 9.55 Igrajmo se; 10.10 Risanke; 10.30 Kakšna dežela; 11.00 Maude; 11.30 Mladi zdravniki - nadaljevanka; 12.00
Podčrtano in lepo; 12.30 Mladi in brezskrbni; 13.30 Baranby Jones
-	nadaljevanka; 14.20 Drugi svet;
15.20	Santa Barbara - nadaljevanka; 15.45 Žena tedna; 16.15 Brady Brides; 16.45 DJ Kat; 18.00 Različni udarci - nadaljevanka; 18.30 Začarano; 19.00 Življenjska dejstva
-	nadaljevanka; 19.30 Skrita kamera; 20.00 Ljubezen na prvi pogled;
2.30	Rastoče bolečine - nadaljevanka; 21.00 Polna hiša - nadaljevanka 21.30 Murphy Brovvn; 22.00 Kitajska plaža - nadaljevanka;
23.00	Ljubezen na prvi pogled;
23.00	Oblikovalke; 24.00 Sveti Kjerkoli.
RTL PLUS
6.00	Dobro jutro; 9.30 Ponovitev različnih nadaljevank; 11.30 Tic, Tac Toe; 12.30 Hammer; 13.00 En oče preveč; 13.30 Kalifornijski klan;
14.20	Springfieldska zgodba; 15.50 Dallas; 15.50 Chips; 16.45 Tvegano; 17.10 Vroča nagrada; 18.00 Elf 99; 18.45 Poročila; 19.15 21. Jump Street; 20.15 Rambo - ameriški film (igra Sylvester Stallone); 0.55 Boj zoper mafijo.
TELES
6.55. Dobro jutro, Bino; 9.30 Doma s Tele 5; 10.35 VVildcat; 11.00 Divji zahod; 12.00 Igralni show; 13.0(7 Model in vohljač; 13.45 Bim Bam, bino; 17.50 Model in vohljač; 19.00 Kviz; 19.30 Poročila; 19.45 Kviz;
20.15	Dražba kovčkov; 21.35 Moški, ki je padel z neba - angleški film; 0.10 Egualizer; 1.35 Gospod Hulot na počitnicah, ponovitev;
3.35	Divji Zahod.
PRO 7
6.10	Jane iz Kathleen; 7.00 Risanke; 8.45 Muppet show; 9.05 Bum-perjev revir, ponovitev; 10.00 Utrip življenja; ponovitev; 11.10 Girlfri-
ends - ameriški film; 12.40 Jacke in McCabe, ponovitev; 13.35 Lavinski expres - ameriški film, ponovitev ;15.50 Mr. Belvedere; 15.35 Do-ogie Hovvser; 16.05 Otoki južnih morij - avstralski dokumentarni film; 17.00 Risanke; 19.05 Trda peterica; 20.00 Poročila; 20.15 V senci sužnjev - ameriški vvestern (igra Tom Selleck); 22.10 Special Sguad - avstralska nadaljevanka; 23.00 99 odstotkov mrtvih - ameriška kriminalna komedija; 0.55 Highvva-yman, ponovitev; 1.55 Vdan do zadnjega greha - nemška kriminalka;
3.25	Neverjetne zgodbe.
sac
3 SAT
9.00	Čas v sliki; 13.00 Opoldanski magazin s poročili; 13.45 HITEČ
-	znanstveni magazin (ponovitev od 5. 2. 1992); 14.45 Jazz klub
-	Cab Calloway; 16.10 Inter - City: Kakšno dinamiko daje mestu preseljevanje narodov; 17.00 Mini čas v sliki - Poročila za otroke; 17.10 Siebenstein; Princ iz sanj; 17.35 Mini kviz; 18.00 Šport; 19.00 Danes; 19.20 3 sat studio; 19.30 K stvari - politični magazin; 20.00 Stari: Umor; 21.00 Razpoznavna beseda KINO; 21.30 O filmu; 21.45 Kulturni žurnal; 21.51 Športna poročila; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Zeilig
-	ameriški film 1982 (igrajo Woody Allen, Mia Farrovv, režija Woody Al-len); 23.40 10 pred 10.
SOVA TVS 1
CELLKNI,
italijanska nadaljevanka, 1989, 6 delov (Cellini - A Violent Life) igrajo: Wadeck Stanczak (Benvenuto Cellini), Luigi Amodeo (Gherardo), Sophie Ward (Porzia/Sulpizia), Max von Sydow (Klemen VIL), Ben Kingsley (poveljnik zapora), Bernard Pierre Donnadieu (Franc I.) scenarij: Vittorio Bo-nicelli, režija: Giacomo Balti ato
Kdo je bil Benvenuto Cellini, genialni renesančni umetnik, ki se je postavil nad vsako moralo? Nadaljevanka ima za predlogo zelo subjektivno obarvano avtobiografijo, ki jo
je umetnik deloma pa narekoval. Izkušeni avtor, Vittorio Bo-nicelli, napisal je tudi scenarij za Vrt Finzi-Continijevih, ki je dobil oskarja za tuji film, je avtobiografijo priredil za televizijsko upodobitev. VVadeck Stanczak, francoski igralec poljskega rodu, igra umetnika v tem portretu rahločutnega človeka, ki se bojuje v gnili družbi za preživetje.
Pripoved se začenja leta
1523 v Firencah, zibelki italijanske renesanse. Mladi in nadarjeni zlatar Benvenuto Cellini mora pobegniti iz rodnega mesta in pride v Rim. Mogočnega zaščitnika najde v papežu Klemenu VIL, velikem podporniku umetnosti. Papež se celo zavzame zanj, ko je obdolžen umora. Po padcu Rima, ki ga osvojijo plačanci cesarja Karla V., je papeževa moč zlomljena. Da bi cesarju lahko plačal zahtevano vsoto, prisili Cellinija, da pretopi cerkvene zaklade in izdela zlate kovance. Papežev naslednik ga obtoži, da si je prilastil cerkvene zaklade in ga vrže v ječo. Cellinija iz papeževe ječe reši francoski kralj Frnac L V Franciji dobi Cellini številna donosna naročila. Svojih sanj, da bi ustvaril velike kipe, pa ne more uresničiti. Vrne se v Firence, kjer mora sam financirati slavni kip Perzeja. Sam tako lahko uresniči svoj življenjski sen.
TVS 2
20.35 UMETNIŠKI VEČER VOHUN
angleški črno-beli thriller, 1965
(The Spy Who Came in From The Cold); scenarij; Paul Dehn in Guy Trosper po istoimenskem romanu Johna Le Carreja; režija: Martin Ritt; fotografija: Osvvald Morris; glasba: Sol Kaplan; igrajo: Richard Burton, Claire Bloom, Oskar Werne, Sam Wana-maker, Cyril Cusack in drugi.
Film vohun ohranja poglavitne poteze Le Carrejeve mojstrovine: cinizem, podobo vohuna, ki je zgolj figura v široko zastavljeni igri, Berlinski zid kot kultno mesto vohunskih romanov... Richard Burton je odličen v vlogi naslovnega junaka; naprej ga ne žene nobena velika ideja, noben zanos, apak samo skoraj kljubovalna drža, in še to ne za vsako ceno. Med vsemi filmi, ki so nastali po Le Carrčjevih romanih, je vohun najboljši. Kasnejši mojstrovi romani so namreč zaradi svoje kompleksnosti vse preveč izmuzljivi za filmsko formo, njihov medij je tako televizijska nadaljevanka. Odlični britanski thriller Vohun je tako pravšen uvod v Umetniški večer posvečen Johnu Le Carreju; sledil pa mu bo dokumentarec o slovitem piscu vohunskih romanov, preplet intervjuja in kratkih analiz...
13- STRAN TELEVIZIJA
4. februar
NOVP^OBA
PETEK, 7. FEBRUARJA - SVEČANA
SLOVENIJA 2
8.30	Video strani
8.40	Zimski počitniški program: Palčki nimajo pojma, 2. oddaja, Zlati dež 5. in 6. del danske serije
11.00	Poročila
11.05	Zismki počitniški program: Gusarji, francosko-tunizijski film
12.50	Euroritem, ponovitev 34. oddaje
13.10	Video strani
13.50	Napovednik
13.50	Umetniški večer, ponovitev, Vohun, ameriški film (čb) VPS)
15.50	Gospodarska oddaja, ponovitev
16.20	Ep video strani
16.25	Poslovne informacije
16.30	TV dnenvik 1
16.40	Slovenska kronika
16.50	Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike
18.40	Ep video strani
18.40	Risanka
18.50	Napovednik
18.55	Epp
19.00	Forum (VPS)
19.15	Novosti založb
19.25	Epp
19.30	TV dnevnik 2
19.55	Vreme
19.57	Šport
20.00	Epp
20.05	Podelitev Prešernovih nagrad, prenos iz Cankarjevega doma
22.05	Epp
22.10	TV dnenvik 3
22.30	Vreme 22.32 Šport
22.35	Napovednik
22.38	Ep video strani
22.40	Sova, Pri Huxtablovih, 28. epizoda ameriške nanizanke. (VPS)
23.05	Mož z imenom Sokol, ameriška nadaljevanka (1/13) (VPS)
23.55	Tako kot kit, angleški film (VPS)
1.20	Video strani
SLOVENIJA 2
16.00	Video strani
16.10	Sova, ponovitev, Drobne stvari, 3., zadnji del ameriške nadaljevanke, Cellini, italijanska nadaljevanka (1/6)
17.40	Euroritem, ponovitev 34. oddaje
18.00	Regionalni program - Maribor
19.00	Jazz in blues
19.25	Napovednik
19.30	TV dnevnik ZDF
20.00	Epp
20.05	Alternativni program: Studio City
21.35	Večerni gost: Marjan Jerman
22.25	Koncert orkestra Camerata Labacensis v Grobljah
23.15	Vutel, eksperimentalni program
KOPER
13.00	Ryan - saop opera
13.20	Amandoti - soap opera
14.00	RAI - Oddelek za vzgojo in izobraževanje
16.00	Oresedici - tv novice
16.10	Čarobna svetilka - otroški program, Superbook - risanke
16.30	Juke box - glasbena oddaja
18.30	Studio 2
18.50	Odprta meja
19.00	Vsedanes - tv dnevnik
19.25	Ryan - soap opera
19.45	Amandoti - saop opera
20.30	Belle tv - razvedrilni program v živo
22.00	Vsedanes - tv dnevnik
22.10	Globus
22.40	RAI - Oddelek za vzgojo in izobraževanje
kcinod
KANAL A
9.45	A shop
10.00	Ponovitev večernega sporeda, A shop
19.00	A shop
19.15	Glasbena oddaja
19.45	A shop
20.00	Dober večer
20.05	Dnevno informativni program
20.30	Kam - turistična oddaja
21.00	Celovečerni igrani film, drama
23.00	A shop, Lahko noč
HTV 1
8.10	Test; 8.25 Pregled programa;
8.30	Poročila; 8.35 TV koledar; 8.45 Servisne informacije, pregled tiska;
9.00	Tuja dokumentarna serija, ponovitev; 10.00 Poročila; 10.05 TV šola-Predmetni pouk: družbeno področje, program za učence od V. do Vlil. razreda; 11.05 Izpit iz neznanega gradiva - serije za mlade, 3 epizoda; 11.35 Tajni agent Praš-čič-humoristična serija, ponovitev (7/14); 12.00 Poročila; 12.05 Od Aliče v neznano-serijski film, ponovitev (3/4); 13.00 Tisk-tuji dopisniki o Hrvaški, izbor iz TV naglasa;
14.00	Poročila; 14.10 Spregledali
ste-poglejte; 16.00 Poročila; 16.15 Poročila iz regionalnih študijev HTV; 16.30 Alpe-Jadran; 17.00 Posebni program; 17.15 Poročila v angleščini; 17.20 Gremo naprej; 18.00 Poročila; 18.10 Glasba; 18.25 EPP;
18.30	Santa Barbara-serijski film (16/50); 19.15 Glasba; 19.20 EPPA
19.25	Nocoj; 19.30 Dnevnik I; 20.05 V velikem planu; 21.35 Glasbeni oder; 22.55 Poročila v nemščini;
23.00	TV naglasi; 0.00 Poročila; 0.05 Odpoved programa.
HTV 2
16.20	Test; 16.35 Napoved programa; 16.40 Video strani; 16.50 TV koledar; 17.00 Malavizija; Pasje zgodbe-serija za otroke (3/6), Dogodki okrog nas - serija za otroke (7/7), Šaljivi hišni video (17/17);
19.20	EPP, panoved programa;
19.30	Dnevnik; 20.00 EPP; 20.05 Tuja dokumentarna serija; 21.00 AEPP; 21.05 Marlboro Musič Show
(9/10); 21.35 EPP; 21.40 Nenadni uspehi - humoristična serija (19/ 19); 22.05 EPP; 22.10 Lili Marlen-nemški film; 0.10 Videonoč, odpoved programa.
AVSTRIJA 1
9.00	Čas v sliki; 9.30 Ruščina; 10.00 Šolska TV; 12.15 Poročila; 13.00 Čas v sliki; 13.10 Naš mestn .ervis,
13.35	Sužnja Isaura; 14.00 Walto-novi; 14.45 Jutrišnji mojstri; 15.00 Jaz in ti; 15.05 Rakuni; 15.30 Am dam des; 16.05 Moja zamisel; 16.30 Mini kviz; 17.10 VVurlitzer; 18.30 Macgyver; 19.30 Čas v sliki; 20.00
Spor«; 20.15 Nerešen akt; 21.25 Pogledi od strani; 21.35 Morski razbojnik; 23.15 Nočni šport; 23.35 Nerešen akt; 23.45 Incident; 1.10 Čas v sliki.
AVSTRIJA 2
8.30	Vreme; 15.55 Leksikon za umetnike; 16.00 Utrujeni taksisti;
17.30	Podjetje Arche Noah; 18.00 Policijska inšpekcija; 18.30 Kolo sreče; 19.00 Zvezna država danes;
19.30	Čas v sli ki; 20.00 Kulturni pregled; 20.15 Britanska kraljevina;
21.25	Šiling; 22.00 Čas v sliki; 22.30 Goli Gollywood; 23.25 Klasiki animacije; 23.50 Resnične zgodbe;
1.20	Poročila.
MADŽARSKATV 1
5.45	Dobro jutro, Madžarska, magazin, 8.35 Sotrpini, rehabilitacijski magazin. 8.50 Pomoč, v duševni stiski. 9.00 Dallas, ameriška serija.
59. del z naslovom: Okus uspeha.
9.50	Žrebanje lota. 9.55 Sosedje, Tv roman, pon. 125. poglavja. 10.25 Friderikus show, ponovitev. 11.45 Video strani. 16.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva
16.10	Romale Shavale, magazin za Cigane. 16.40 Glasbena diplomacija, trije večeri na madžarskem vele-poslaništu na Dunaju. 17.15 Viljem Tell, 16. del francoske serije. 17.40 Vprašanja kristjanov. 17.50 Svet denarja, novice, dejstva, informacije. 18.00 Okno, program uslug.
19.00	Igra. 19.15 Traffic Jam, zabavna glasba po željah, top lista mladih. 20.00 Dnevnik, telešport
20.35	Dallas, ponovitev. 21.30 Panorama, svetovna politika. 22.40 TV kino, Obup, nemško-francoski film, 0.35 Dnevnik. 0.40 Dnevnik Anten-ne 2
MADŽARSKA TV 2
6.00	Sončni tv, jutranji informativni magazin (do 9.00). 12.00 Siesta,
program regionalnega studia Szeged. 16.25 Popoldne - Napoved programa - Vreme. 16.30 Od pet do šest, magazin. 17.30 Za otroke, risanka. 18.00 Dnevnik, vreme.
18.15	Telešport. 18.38 Telefonska igra. 19.00 Primer za dva, nemška kriminalka, naslov epizode: Bumerang. 20.05 Petdeset minut, z An-drašem Kepešem. 20.55 Meje znanosti, poljudnoznanstveni magazin. 21.30 Mojsterske arije, romance. 22.00 Večerni saldo, pregled dogodkov dneva, vreme. 22.25 Pred koncem dneva ... 2.45 Poljub pajkovke, brazilsko-ameriški film (V zaporu v celici se znajdeta dva človeka s popolnoma nasprotnim značajem...)
Novice
SCREEN ŠPORT
8.00	Ameriške mišice; 8.30 Dirke na ledu; 9.30 Zimske Ol; 10.30 Ameriške mišice; 11.00 Konjeništvo;
12.00	NHL hokej - VVashington; Calgary; 14.00 Moto šport; 15.00 Ameriške mišice ;15.30 Hokej na ledu - Švedska : Kanada; 17.00 Profesionalno smučanje - slalom;
17.30	Moto šport; 18.30 Smučarsko poročilo; 19.00 NBA košarka - tedensko poročilo; 19.30 Go! - mednarodni moto šport; 20.30 Hokej na ledu - ČSFR : Kanada; 22.00 Svet športa; 22.30 NBA Košarka - L. A. Lakers : Chicago; 24.00 Ameriški boks.
MUSIČ TELEVISION
0.00 Post moderna glasba; 1.00 VJ Kristiane Backer; 3.00 Nočni video;
7.00	Dobro jutro z Rebecco de Ru-vo; 10.00 VJ Paul King; 13.00 VJ Simone; 16.00 Veliki hiti - vodi Paul King; 17.00 Poročilo; 17.15 MTV v kinu; 17.30 Novice; 17.45 Trije od enega; 18.00 Prvič na MTV; 19.00 Vo; - rap glasba; 19.30 Pokličite MTV na 994 483 461061; 20.00 CJ Ray Cokes; 22.00 Veliki hiti - vodi Paul King; 23.00 Poročilo; 23.15 MTV v kinu; 23.0 Novice; 23.45 Trije od enega.
SUPER CHANEL
6.30	Poslovne novice iz ZDA; 6.40 Ozadje poslovanja; 7.05 Poslovni pogled; 7.30 Športna poročila; 7.35 Novice v žarišču; 8.30 Poslovni tednik; 9.00 Glasbeni miks; 9.30 Super trgovina; 10.00 Glasbeni miks;
11.50	Glasbena poročila; 12.00 Super trgovina; 12.30 Zdravo Avstrija, zdravo Dunaj; 13.00 Japonski poslovni dnevnik; 13.30 Pogled v prihodnost - dokumentarec; 14.00
Vse zmešano - zabavni program;
14.50	Glasbena poročila; 15.00 Išče se - znane glasbene osebnosti;
16.00	V programu - ste pokličite 9944 71 418 1717; 17.50 Glasbena poročila; 18.00 Wyatt Earp - we-steren nadaljevanka; 18.30 Jaz, vohun - nadaljevanka, igra Bill Cos-by; 19.30 Reportaža; 20.00 Šprot v živo - golf; 20.30 Oddaja o tenisu; 21.00 Divja Amerika - dokumentarec; 21.30 Spiegel TV; 22.00 Poročila BBC in vreme; 22.30 Športna poročila; 22.45 Poslovne novice iz ZDA; 23.00 Požar v tovarni trianglov - ameriški film; 0.45 Glasbena poročila; 0.55 Modra noč; 1.25 Super trgovina; 1.55 Glasbeni miks skozi noč
SKVONE
7.00	DJ Kat; 9.40 Igrice; 9.55 Igrajmo se; 10.00 Risanke; 10.30 Kakšna dežela; 11.00 Maude; 11.30 Mladi zdravniki - nadaljevanka; 12.00 Podčrtano in lepo; 12.30 Mladi in brezskrbni; 13.30 Barnaby Jones - nadaljevanka; 14.20 Drugi svet;
15.20	Santa Barbara; 15.45 Žena tedna; 16.15 Brady Brides; 16.45 DJ Kat; 18.00 Različni udarci - nadaljevanka; 19.30 Skrita kamera;
20.00	Ljubezen na prvi pogled;
20.30	Parker Levvis ne more izgubiti; 21.00 Stopnice k bogastvu; 22.00 Hunter - nadaljevanka; 23.00 VVrestling; 24.00 Petkov grozljivi večer.
EURSPORT
9.00	Predolimpijski Albertville; 9.30 Nogomet; 11.00 Košarka Barcelona : Slobodna Dalmacija; 13.30 Moto šport novice; 14.00 Nogomet; 15.30 Predolimpijski Albertville; 16.00 Košarka - Barcelona : Slobodna Dalmacija; 17.30 Avto šport; 18.00 tajski boks; 19.00 Predolimpijski Albertville; 19.30 Moto šport; 20.00 Akrobatsko smučanje; 21.00 Rally - Nemčija; 21.30 Šprotna poročila;
22.00	boks; 23.00 Mednarodni športni pregled; 24.00 Predolimpijski Albertville; 0.30 Športna poročila.
SATI
6.00	Dobro jutro; 8.30 Očarljiva Je-annie, ponovitev; 9.05 Spieglova TV reportaža; 10.00 Resnični čudeži, ponovitev; 10.55 Lovec, ponovitev; 11.55 Kolo sreče, ponovitev;
12.45	TV borza; 13.35 Pod kalifornijskim soncem; 14.30 Očarljiva Je-annie; 15.05 Falcon Crest; 16.00 Cagney & Lacey; 17.05 Pojdi na vse; 18.15 Bingo; 18.45 Poročila;
19.20	Kolo sreče; 20.15 Dva neverjetno močna tipa - ameriški film;
22.15	Morilske čebele - ameriška grozljivka; 24.00 V gostilni Pri ostrem jelenu - nemški erotični film
RTLPLUS
6.00	Dobro jutro, poročila; 8.30 Ponovitev različnih nadaljevank;
11.30	Tic, Tac, Toe; 12.30 Hammer;
13.05	En oče preveč; 13.30 Kalifornijski klan; 14.20 Špringfieldova zgodba; 15.05 Klan volkov; 15.50 Chips; 16.40 Tvegano; 17.10 Vroča nagrada; 18.00 Elf 99; 18.45 Poročila; 19.15 Pacifiška eskadrilja 214;
20.15	Tropical Heat; 21.15 Dvorec ob Vrbskem jezeru; 22.10 Nogometna oddaja; 23.00 Tutti Frutti; 0.10 Poskočni dekliški internat - švicarski erotični film;
PRO 7
5.50	Richmond Hill; 6.35 Risanke;
8.05	Muppet show; 8.35 Harryjeva čudovita kazenska porota; 9.05 Di-igie Hovvser; 9.40 Otoki južnih morij; 10.40 Mirandolina - italijanska komedija; 12.30 Trda peterica;
13.25	V senci sužnjev - ameriški vvestern, ponovitev; 15.05 Pery Ma-
son; 16.05 Končna postaja pravičnost; 17.00 Risanke; 19.05 Kolt za vsak primer; 20.00 Poročila; 20.15 Z vrtnica mi se začne ljubezen
-	avstrijska komedija; 22.05 Operacija maškarada; 23.00 Opica v človeku - ameriška grozljivka;
1.15	Special Sguad; 2.05 M. A. S. H.; 2.40 99 odstotkov mrtvih
-	ameriška kriminalna komedija, ponovitev.
ELES
6.55Dobro jutro Bino; 9.30 Doma s Tele 5; 10.35 Divja mačka; 11.00 Divji zahod; 12.00 Igralni show;
13.00	Model in vohljač; 13.45 Bim, bam Bino; 17.50 Model in vohljač;
19.00	Igralni show; 19.30 Poročila;
20.15	Popevke; 21.10 Ring je prost;
22.15	Izginulo inkovsko zlato - nemški film, ponovitev; 23.55 Lipstick - ameriški film, ponovitev;
2.40	Divji zahod.
3 SAT
9.00	Čas v sliki; 13.00 Opoldanski magazin s poročili; 13.40 K stvari - politični magazin (ponovitev od 6. 2.1992); 14.15 Tvoje je moje celo srce - operetna oddaja; 15.40 Čar kitare - glasbena oddaja; 16.05 Operetni koktail; 17.00 Mini Čas v sliki - Poročila za otroke; 17.10 Ostržek; Kje je Geppetto!! 17.35 Narednik Berry:... In junak nadaljevanke; 18.00 Borza; 18.25 Nasveti; 19.00 Danes; 19.20 3 sat studio;
19.30	Dopisniki poročajo iz vsega sveta; 20.00 Roza in Rozalinda;
20.45	Znanstvena oddaja; 21.00 Politika in gospodarstvo; 21.45 Znanstvena oddaja: 21.00 Politika in gospodarstvo; 21.45 Kulturni žurnal; 21.51 Športna poročila: 22.00 Čas v sliki; 22.25 Pogledi s strani; 22.50 Znamenje življenja; - nemški film, 1968 (igrajo Peter Brogle, Athina Zacharopoulou, VVolfgang Reichman, režija VVerner Herzog); 0.15 10 pred 10.
SOVA TVS 1
TAKO KOT KIT
angleški barvni film, 1979, 82 min.
(Very Like A Whale) scenarij: John Osborne, režija: Alan Bridges, fotografija: Mike Re-ad, glasba: Marc Wilkinson, igrajo: Alan Bates, Gemma Jones, Ann Bell, Leslie Sands, lan Hogg
Tema Osborne - Bridgeso-vega filma je kriza srednjih let, ki se pokaže še posebej izostreno v obdobju človekove osamljenosti in izpraznjenosti, ki ga ne morejo zapolniti niti javni uspehi in na pogled urejeno zasebno življenje. Sir Jock Mellor je uspešen indu-strijalec srednjih let, pravkar je bil nagrajen z viteštvom, izgublja pa stik s svojimi bližnjimi, predvsem z ženo, s katero je drugič poročen. V Ameriki živi njegova prva žena z njunim najstniškim sinom, s katerim je tudi povsem izgubil človeške stike. Sir Mellor v stiski osamljenosti, občutenja bolezni in nemira išče stikov, ki bi mu lahko pomenili oporo, vendar ne zmore premostiti jezov, ki jih je med sebe in ljudi sam postavil. Vzroki za njegovo stanje so neopredeljivi, morda je tu bolezen in slutnja smrti, če je ta tako sploh možna, ali pa gre enostavno za občutenja nesrečnosti, ki obide človeka tudi v takšnih obdobjih, ko za nesrečnost ni nobenega pravega razloga.
V intimističnem filmu, ki se razpenja od vzdušja zatemnjene melanholičnosti in izgubljajočih se človeških stikov, pa do krčevite euforije javnega nastopanja, ki bi lahko bilo ventil za sprostitev notranje neznosne napetosti, je izvrsten Sir Jock Mellor Alan Bates, ki že zaradi naslovne vloge izstopa iz imenitne igralske ekipe, ki je veliko pripomogla k Osborno-vemu scenariju in pretanjeni režiji Alana Bridgesa.
21.35 TVS 2
VEČERNI
GOST:
MARJAN
JERMAN
Preden se je prvič izpostavil strelom in granatam, je Marjan Jerman za Radio in Televizijo poročal o miroljubnih temah, kot so problemi okolja.
Danes je v očeh javnosti zaradi svojih odmevnih reportaž o slovenski in hrvaški vojni prvi slovenski vojni poročevalec. V oddaji Večerni gost bo pripovedoval o taktiki preživetja pod ognjem, o divjih vožnjah z avtomobilom, v katerem glasba preglasi treskanje granat in o psiholoških spremembah v človeku, ki se navadi pogleda na množične smrti. Ravnodušnost, ki je posledica tega, je potencialna nevarnost za čas miru.
SLOVENIJA 1
7.50	Video strani
8.00	Izbor, Radovedni taček: Cesta
8.15	Zlati prah: O kraljični, ki si je sama zaslužila kruh
8.25	Klub klobuk
10.10	Tvariete
11.10	Tednik
12.00	Poročila
12.05	Večerni gost: Marjan Jerman, ponovitev (VPS)
13.00	Video strani
13.40	Napovednik
13.45	Zgodbe iz školjke, ponovitev
14.35	Tok, tok, ponovitev
16.20	Ep video strani
16.25	Poslovne informacije
16.30	TV dnevnik 1
16.40	Na klancu, slovenski film
18.15	Garfield in prijatelji
18.39	Ep video strani
18.40	Risanka
18.50	Napovednik
18.55	Epp
19.00	Utrip (VPS)
19.15	Žrebanje 3x3
19.25	Epp
19.30	TV dnevnik 2
19.55	Vreme
19.57	Šport
20.00	Epp
20.05	Prešernove nagrade nekoč
20.55	Epp
21.00	Delo na črno, ameriška nanizanka (2/10) (VPS)
21.50	TV dnevnik 3
22.10	Vreme
22.11	Šport
22.20	Napovednik
22.23 Ep video strani
22.25	Sova, Murphy Brovvn, 10. epizoda ameriške nanizanke (VPS)
22.50	Mož z imenom Sokol, ameriška nadaljevanka (2/13) (VPS)
23.40	Nočni portir, italijansko angleški film (VPS)
0.35 Ljudje počnejo vse mogoče, ameriški varietejski program (9/14) (VPS)
1.00	Video strani
SLOVENIJA 2
9.50	Video strani
10.00	Sova, ponovitev, Pri Huxta-blovih, 28. epizoda ameriške nanizanke, Mož z imenom Sokol, ameriška nadaljevanka (1/13)
11.15	DP v hokeju na ledu: Acroni
Jesenice - Hertz Olimpija, posnetek z Jesenic
12.15	DP v odbojki (M): Vileda - Tovil, posnetek iz Maribora
13.00	Videonoč, ponovitev
16.00	Albertville: Zimske olimpijske igre ’92
18.45	Videomeh, 63. oddaja
19.15	Klasika
19.25	Napovednik
19.30	TV dnevnik RTV Srbija
20.00	Epp
20.05	Križkraž
21.15	Filmske uspešnice: Ognjeni vozovi, angleški film
23.15	Vutel, eksperimentalni program
KOPER
13.00	Ryan - soap opera
13.20	Amandoti - soap opera
14.00	RAI - Oddelek za vzgojo in izobraževanje
16.00	Čarobna svetilka - otroški program, Sherlock Holmes in dolina strahu - risani film
17.00	Mesto v zasedi - angleška drama, 1951, igrajo: Bonar Colleano, Susan Shaw, režija: Basil Dearden
18.30	Globus
19.00	Vsedanes - tv dnevnik
19.25	Jutri je nedelja - verska oddaja
19.35	Ryan - soap opera
19.55	Amandoti - soap opera
20.35	Južnjak - ameriška drama, 1946, igrajo: Zachary Shott, Betty Field
22.05	Vsedanes - tv dnevnik
22.15	Prepričevanje - angleška
barvna televizijska nadaljevanka v 5. delih, IV. del, igrajo: Ann Firbank, Valerie Ge-aron, režija: Hovvard Baker
23.05	Yesterday - zgodovina Pop mušic
kanal
KANAL A
9.45	A shop
10.00	Ponovitev večernega programa, A shop
20.00	Dober večer
20.05	Dnevno informativni program
20.30	Vihre vojne (Winds of War) 2/ 18, ameriška nadaljevanka
21.40	Video grom
22.40	Ne prezrite
ob 19.00
23.15	Erotična uspavanka
Lahko noč
HTV 1
8.10	Test; 8.25 Pregled programa;
8.30	Poročila; 8.35 TV koledar; 8.45 Servisne informacije, pregled tiska;
9.00	Tuja dokumentarna serija, ponovitev; 10.00 Poročila; 10.05 TV šola - Odprta ura; 11.05 Stjepan Radič - igrano-dokumentarna serija za mlade (2/3); 12.00 Poročila;
12.05	Od Aliče v neznano - serijski film, ponovitev (4/4); 13.00 Tisk-tuji dopisniki o Hrvaški, izbor iz TV naglasa; 14.00 Poročila; 14.10 Spregledali ste-poglejte; 16.00 Poročila;
16.15	Poročila iz regionalnih študijev HTV; 16.35 Leteči medvedki - risana serija (15/19); 17.00 Poročila v angleščini; 17.05 Dobro je
delati dobro; 17.30 V iskanju izgubljenega časa; 18.00 Poročila; 18.10 »Dnevnik Očenašeka« - dramska serija, ponovitev (4/4); 18.55 Zapolnitev; 19.15 V začetku je bila beseda; 19.20 EPP; 19.25 Nocoj; 19.30 Dnevnik I; 20.00 EPP; 20.05 Vi in vaš video; 20.50 Hrvaške Atene - Dubrovnik-dokumentarna serija (8/10); 21.20 Umetniški večer; 22.20 EPP; 22.25 Dnevnik II; 22.50 Poročila v angleščini; 22.55 Poročila v nemščini; 23.00 TV naglasi; 0.00 Poročila; 0.05 Odpoved programa.
HTV 2
13.50	Test; 14.05 Napoved programa; 14.10 Video strani; 14.20 TV koledar; 14.30 Ognjeno drevje thi-ke-serijski film (4/7); 15.20 EPP;
15.25	Studio: Uvod, zgodovina iger; 15.55 Otvoritev zimskih olimpijskih iger; 17.45 Studio: Program zimskih olimpijskih iger; 18.00 Risanke, glasba; 18.30 Zlatko in detektivi; 19.15 Risanka; 19.20 EPP,
napoved programa; 19.30 Dnevnik;
20.00	EPP; 20.05 Cosby Show (2);
20.30	EPP; 20.35 Dokomentarna oddaja; 21.05 EPP; 21.10 Tulum 2-francoski film; 23.05 Hit Depo; 1.05 Odpoved programa, video strani.
AVSTRIJA 1
9.00	Čas v sliki; 9.05 Policijska inšpekcija; 9.30 Angleščina za začetnike; 10.00 Francoščina; 10.30 Ruščina; 11.00 Divja kri; 12.30 Halo Avstrija, halo Dunaj; 13.00 Čas v sliki; 13.35 Do Moskve in nazaj; 15.15 Komedija Capers; 15.30 Jaz in ti;
16.00	Wurlitzer; 17.10 Lassie; 17.35 Nadaljevanja ne bo; 18.00 Čas v sli-
ki; 18.05 Policijska inšpekcija;
18.30	Macgyver; 19.20 Dobesedno;
19.30	Čas v sliki; 20.00 Kulturni pregled; 20.15 Muzikanti; 22.05 Zlata dekleta; 22.30 Malcolm; 23.5 Čas v sliki; 0.00 Na riziko ni rabata; 1.30 Čas v sliki; 1.35 Ex libris.
AVSTRIJA 2
8.30	Vreme; 14.55 Leksikon za umetnike; 15.00 V deželi Einscha-un; 15.30 Kdo me hoče?; 15.45 Zimsko veselje; 16.45 Zimske olimpijske igre v Albertvilleu; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Zimske olimpijske igre; 21.00 Cocktail za truplo; 22.20 Cas v sliki; 22.30 Olimpijske igre;
23.30	Billy Idol; 1.00 Čas v sliki;
1.05	Ex libris.
MADŽARSKATV 1
6.15	Dobro jutro, Madžarska, - Vaška tv - Poročila - Za otroke. 8.25 Za otroke, in ne le za njih - Risan-
ke - Telefonska igra - Cimbora - Terenec - Za mnogostransko mladino - Magazin. 11.00 TV magister. 12.30 Panorama, svetovna politika, pon., 13.30 Sezamova ulica, za otroke. 14.30 Rock, za ljubitelje rocka in Heavymetala. 15.00 Mongolski cirkus. 16.10 Družinski popoldan z Disneyem, Prikazen v Buxley Hallu, ameriški film. 18.00 Otroški kotiček, Pumuckl, otroška serija. 18.25 Adamovi sinovi, Evine hčeri, o začetku na novo. 19.00 Skrivnostni randevu, potovalni kviz. 20.00 Dnevnik, telešport.
20.35	Ne vračaj se nikoli, 3. del angleškega filma (za odrasle). 21.35 Bil je nek festival..., 4 del. 22.20 Codex, francoski baletni film. 22.55 Zimska olimpiada. 24.00 Moravagi-ne, 2. del francosko-madžarskega filma. 0.55 Dnevnik
MADŽARSKA TV 2
7.00	Sončni tv, za Budimpešto.
10.05	Prizma, način življenja, brez-
poselnost. 11.00 Čebelica Maja, risanka. 11.25 Ura smeha, zabavni program za otroke - Risanke - Lutke. 13.00 Calypshow, aktualni klipci, novice, zgodbe. 13.20 Najmočnejši človek sveta. 14.25 Moon-fleet, otroška serija. 14.55 Iščemo gospodarja, spored Julije Kudlik.
15.10	Edina zemlja, gozdovi in življenje. 16.00 Angleščina, Family Album U. S. A. 16.30 Rock studio, lahka glasba z novostmi. 16.55 Kino top 10.17.30 Za otroke, Smrkci, risanka. 18.00 Zimska olimpiada, otvoritvene svečanosti. 19.05 Rita Pavone, mala, rdeča, slavna...
19.30	Rita, strah in trepet Divjega Zapada, italijanski film (Rita s petjem in spretnim streljanjem osvaja divji zapad...). 21.05 V čas mi je, lldika Pecsi. 22.00 Večerni saldo, pregled dogodkov dneva, vreme.
22.25	Katastrofa na raketnem oporišču, ameriški tv-film (zgodba, podobna resničnemu dogodku, oz. nesreči 1980 v Arkansasu).
EURO ŠPORT
9.00	Predstavitev Ol; 13.00 Hokej na ledu - Francija : Kanada, prenos; 16.50 Otvoritev Ol v Albertvillu, prenos; sledi hokej na ledu - ČSFR : Norveška, prenos; 19.00 Olimpijska poročila; 19.30 Otvoritev Ol; 20.10 Hokej na ledu - ZD : Švica, prenos; 22.45 Otvoritev Ol;
23.00	Olimpijska poročila; 24.00 Hokej na ledu; 2.00 Olimpijska poročila; 3.00 Otvoritrev Ol; 5.00 Olimpijska poročila.
SCREENSPORT
I.	30 Golf-Dubai; 2.30 Hokej na ledu
-	Švedska : Kanada; 4.00 Zimske Ol; 5.00 Biljard snooker; 7.00 Ko-njeništvo; 8.00 Smučarsko poročilo; 9.00 Košarka - Sun Air: PAOK Solun; 10.00 Moto šport; 10.30 NBA košarka - tedensko poročilo;
II.	00 Moto šport; 12.00 Svet športa; 12.30 NBA košarka - L. A. La-kers : Chicago; 14.00 Hokej na ledu
-	ČSFR : Kanada; 15.30 Nogomet
-	Paragvaj : Venezuela; 16.30 Nogomet - Brazilija : Peru; 17.30 Golf
-	Dubai; 18.30 Mednarodni moto šport; 19.30 Dirke na ledu; 20.30 Hokej na ledu - Švedska : Rusija;
22.00	Atletika - Glasgovv; 23.30 Go! - mednarodni moto šport; 0.30 Golf-Dubai.
MUSIČ TELEVISION
0.00 Post moderna glasba; 1.00 VJ Kristiane Backer; 3.00 Nočni video;
8.00	Dobro jutro z Rebecco de Ru-vo; 11.00 Velika slika; 11.30 Ameriški Top 20; 13.30 XPO; VJ Ray Co-kes; 17.00 YO! - rap glasba; 18.00 Rock teden; 18.30 Velika slika;
19.00	Evropski tip 20; 21.00 Sobotni večer v živo; 22.00 Zabava.
SUPER CHANNEL
6.30	Poslovne novice iz ZDA; 6.40 Ozadje poslovanja; 7.05 Poslovni pogled; 7.30 Glasbeni miks; 9.30 Vse zmešano - zabavni program;
14.00	Šport - tajski boks; 15.50 Športna poročila; 16.00 Svet športa; 16.30 Video turistične novice;
17.00	Mladi potres - mladinski program; 17.30 Metal hard rock klub; 18.30 Turistična oddaja;
19.00	Video moda; 19.30 Poročilo iz vzhodne Evrope; 20.00 Redka pasma - ameriški film; 22.00 Poročila BBC in vreme; 22.30 Filmi v Evropi; 23.00 Športni program;
23.30	Glasba v živo - koncert; 0.30 Športna poročila; 0.40 Glasbeni miks skozi noč.
SKVONE
7.00	Slonji deček; 7.30 Leteči Kiwi;
8.00	Tovarna zabave; 12.00 Nevarni zaliv - nadaljevanka; 12.30 Kakšna dežela; 13.00 Po letu 2000; 14.00 Oborožitev - nadaljevanka; 15.00 VVrestling; 16.00 Opica - nadaljevanka; 17.00 Človek z Atlantide
-	nadaljevanka 18.30 Joanie ljubi Chachi; 19.00 Robin Shervvoodski
-	nadaljevanka; 20.00 TJ Hooker;
21.00	Nerešene skrivnosti - nadaljevanka; 20.00 Policaji - nadaljevanka 23.00 VVrestling; 24.00 Novinci; 1.00 Boney - nadaljevanka.
SATI
SAT 1
6.00	Otroški vrtec; 10.00 Ljudje, upanje, medalje - filmsko poročilo o ZOI; 11.40 Kolo sreče; 13.05 Čar gora; 13.25 Prenos s teniškega turnirja v Essnu; 16.45 Moško gospodarstvo; 18.15 Srce je as - nova oddaja; 18.45 Poročila; 19.20 Kolo
sreče; 20.15 Indijski šal - nemška kriminalka; 22.00 Kontaktna oddaja; 23.00 Podarjam ti svoje telo - francoski erotični film; 0.40 V gostilni Pri ostrih jelenih - nemški erotični film.
RTLPLUS
6.00	Risanke; 7.10 Pravljice z vsega sveta; 8.00 Mladinske oddaje; 9.20 Klack; 10.30 Peter Pan; 11.00 Različne mladinske oddaje; 12.35 Michel Valliant 13.25 Super Mario Brothers; 14.05 Daktari; 15.00 Šerif Lobo; 16.00 BJ in medved; 17.00 Vroča nagrada; 18.00 Jutro potem;
18.45	Poročila; 19.10 Full House;
20.15	Karate Tiger - hong-konški film; 22.00 Kako prosim?!; 23.00 Alpska sreča v krilu - nemški erotični film; 0.30 Poskočni deklički internat - nemški erotični film, ponovitev.
TELES
6.30	Dobro jutro, Bino; 10.20 Oče opravi z vsemi - ameriška nadaljevanka; 10.50 Dražba kovčkov;
11.45	Prosim, nasmeh; 13.00 Bim, bam, bino; 16.55 POP; 18.00 Primeri iz soseščine - nadaljevanka;
18.30	Divje življenje; 19.25 Poročila; 20.15 Twin Peaks - ameriški film; 22.00 Zadnji dnevi Pompejev,
2.	del - ameriški film; 23.45 Sicilijanec - italijanski film, ponovitev;
2.10	Moški, ki je padel z neba - angleški film, ponovitev.
PROT
6.05	Pustolovščina, tehnologija - ameriška dokumentarna oddaja;
6.50	Ravvhide; 7.40 Adderly; 8.30 Konga - angleška grozljivka; 10.05
Mr. Belvedere, ponovitev; 11.40 Hardcastle & McCormick; 12.10 Z vrtnicami se začne ljubezen - avstrijska komedija, ponovitev; 13.55 Pustolovščina, tehnologija, ponovitev; 14.55 Malaga - angleška kriminalka (igra Maureeen 0’Hara);
16.30	Vse popolnoma normalno;
16.55	Blagoslovljena ekipa; 18.00 Ratboy - ameriški film; 20.00 Poročila; 20.15 Innerspace - ameriški fantastični film; 22.30 Fantastično potovanje v enostranstvo - ameriška grozljivka; 0.20 Vojna svetov;
1.25	Opica v človeku - ameriška grozljivka; 3.25 M. A. S. H.
SQt
3 SAT
9.00	Čas v sliki; 13.00 Čas v sliki;
13.10	Borza; 13.35 Nasveti (ponovitev od 7. 2. 1992); 14.10 Na vrat na nos: Kamuflaža; 14.40 Gospod, Kottnik: Kako je gospod Kottnik izpodrinil tekmeca; 15.05 Kulinarika iz Avstrije; 15.30 Koncert po želji;
17.25	Gospodovo leto - avstrijski film, 1950 (igrajo Kaethe Gold, Ewald Baler, Karl Haberfellner, režija Alfred Štoeger; 19.00 Danes;
19.30	Foyer: Vzrok sem jaz sam - Thomas Bernhard - Ugovor;
20.15	Lovska druščina - igra Thomasa Bernharda (igrajo Werner Hinz, Joacnhim Bissmeier, Judith Holzemeister) - Mestno gledališče z Dunaja, 1974; 22.10 Kultura;
22.55	Reporter se je izpovedal - intervju s kabaretistom Ottom Gruen-mandlom in Theom Peerom; 23.40 Via Mala - film v treh delih po romanu Johna Knittla.
16.40 TVS 1
slovenski film, 1971,94 min., scenarij, režija in montaža: Vojko Duletič, fotografija: Mile de Gleria, glasba: Jože Privšek, igrajo: Štefka Drolc, Janez Bermež, Tone Kuntner, Lučka Drolc, Ivan Jezernik.
Za slovenske filmske ustvarjalce je bilo vsako srečanje z domačo literaturo izredno nehvaležno. Tako kot so bili načrtovalci slovenskega filma naklonjeni ekranizacijam slovenskih literarnih del, tako je bilo občinstvo, pa tudi filmski ocenjevalci, do teh filmov še posebno kritično. Posebej to velja za enega izmed slovenskih literarnih mitov in njegovo literaturo - za Ivana Cankarja. Je že tako, da smo Cankarjevo literaturo o materi vsi spoznali (pa tudi vzljubili) že v osnovni šoli in nas kot nostalgičen otroški spomin spremlja skozi vse življenje. Tudi Duletičev film Na klancu, nastal je po istoimenski Cankarjevi noveli, je predvsem Duletičev spomin, oplemeniten z avtorjevo življenjsko in ustvarjalno zrelostjo. Zatorej, če iščemo v filmu Na klancu Cankarja, nikakor ne moremo mimo Vojka Duletiča in njegove osebnosti, njegovega celostnega občutenja in videnja tako socialnega kot intimnega sveta v Cankarjevi literaturi.
Duletiča zanima predvsem hrepenenje, hrepenenje soočeno z realnostjo socialne nemoči, ki jo simbolizira ponavljajoči se klanec človekove nezmožnosti, klanec, na katerega so ljudje nemočno vpeti, klanec, po katerem je vzpenjanje nemogoče in je Francka nemočna tragična in žrtvujoča, človeško pa trdna osebnost. Njeno trpljenje prerašča raven osebnega in se vzpenja do univerzalnega, občečloveškega, do splošne nemoči ljudi, da bi prebili socialne pregraje. Duletiču je vse to uspelo upodobiti na njemu značilen način, s svojsko filmsko govorico, s katero kot spreten slikar preko podrobnosti izrisuje barvito intenzivno in impresivno fresko.
TV Slovenija je v svojem programu začela ob nekaterih oddajah oddajati VPS signal za snemanje z video rekorderji. V programu je z napisom (VPS) označeno, katere oddaje so opremljene s to kodo.
15- STRAN TELEVIZIJA
4. februar
NEDELJA, 9. FEBRUARJA
NOVfiDOBA
V i'"■V
SVEČANA
SLOVENIJA 1
8.35	Video strani
8.45	Program za otroke, ponovitev, 2iv Žav
9.30	Superbabica, angleška nanizanka, 4/13
9.50	Ples pod slovensko lipo, 1. oddaja
10.25	Epp
10.30	Ona + On, ponovitev
11.30	Obzorja duha
12.00	Ep video strani
12.05	Gartield in prijatelji, ponovitev
12.30	Videomeh, ponovitev 63. oddaje
13.00	Video strani
13.40	Flash Gordon, ponovitev ameriškega filma
15.25	Napovednik
15.30	J. Jaguine - M. Lang: Edou-ard in njegove hčere, francoska nadaljevanka (4/6)
16.20	Ep video strani
16.25	Poslovne informacij^
16.30	TV dnevnik 1
16.40	Pennies from heaven, ameriški film
18.25	Risanka
18.35	TV mernik
18.50	Napovednik
18.55	Epp
19.00	Zrcalo tedna
19.15	Slovenski loto
19.20	Epp
19.30	TV dnevnik 3
19.55	Vreme
19.57	Šport
20.00	Epp
20.05	Zdravo
21.05	Epp
21.10	Podarim-dobim
21.30	Državno nadzorstvo, poljudnoznanstvena serija (5/6)
22.15	Ep video strani
22.20	TV dnevnik 3
22.40	Vreme 22.42 Šport
22.45	Napovednik
22.50	Sova, Ko se vname star panj, angleška humoristična nanizanka, 4/13, (VPS) Mož z imenom Sokol, ameriška nadaljevanka, 3/13 (VPS) 0.10 Video strani
SLOVENIJA 2
Opomba Albertvllle — zimske olimpijske igre 92 9.45—16.00 Studio + prenosi
17.00—	19.00 Studio + posnetek
21.00—	01.00 Umet. drs., studio
+ posnetki
9.35	Video strani
16.00	Epp
16.05	Sova, ponovitev, Mož z imenom Sokol, ameriška nadaljevanka, 2/13
19.00	Sova, ponovitev, Murphy Brown, 10. epizoda ameriške nanizanke
19.25	Napovednik
19.30	TV dnevnik HTV
20.00	Epp
20.05	Potovanja, angleška poljudnoznanstvena serija, 2/9
1.00	Vutel, eksperimentalni program
KOPER
13.00	Ryan - soap opera
13.20	Amandoti - soap opera
14.00	Južnjak - ameriška drama, 1946, igrajo: Zachary Shott, Betty Field, režija: Jean Renoir
15.30	Super classic’s Cartoon show - risanke
16.00	Čarobna svetilka - otroški program, Ugrabljena princesa - lutkovna pravljica
17.00	Prepričevanje - angleška barvna televizijska nadaljevanka v 5. delih, IV. del
17.50	Yesterday - zgodovina Pop mušic
18.20	Meridiani - aktualna tema (ponovitev)
19.00	Vsedanes - tv dnevnik
19.25	Sherlock Holmes in dolina
strahu - risani film
20.30	Nežna ljubezen - ameriška barvna ljubezenska drama, 1979, igrajo: James Stacy, Glynnis 0'connor, režija: Sam VVanamaker
22.05	Žrebanje lota
22.10	Vsedanes - tv dnevnik
22.20	S.VV.AT. - tf
23.10	Yesterday
kanal
KANAL A
10.00	Ponovitev filmskega sporeda prejšnje nedelje
19.30	Ponovitev reportaže z revije umetnostnega drsanja
20.00	Celovečerni igrani film, akcijska kriminalka
21.50	Ne prezrite: Reportaža z nedeljske revije umetnostnega drsanja z mnogimi zanimivimi udeleženci
22.30	Ponovitev igranega filma po izbiri gledalcev
Po filmu Lahko noč
HTV 1
8.10	Test; 8.25 Pregled programa;
8.30	Poročila; 8.35 TV kolesar; 8.45 Servisne informacije, pregled tiska;
9.00	Tuja dokumentarna serija, ponovitev; 10.00 Nedeljski živec - oddaja za otroke; 11.00 Veliki koreografi: Alvin Ailey; 12.00 Poročila;
12.05	Plodovi zemlje - oddaja za kmetovalce; 13.00 Tisk - tuji dopisniki o Hrvaški, izbor iz TV naglasa; 14.00 Rudi Carell show (3/4);
15.30	Mixer M; 16.00 Poročila;
16.15	Poročila iz regionalnih študijev HTV; 16.35 Leteči medvedki - risana serija (16/19); 17.00 Poročila v angleščini; 17.05 Potopia;
17.35	Iz Zagreba z ljubeznijo; 18.00 Poročila; 18.10 Mozart na turneji
- glasbeno dokumentarna serija (7/13); 19.05 Zapolnitev; 19.20 EPP;
19.25	Nocoj; 19.30 Dnevnik I; 20.00 EPP; 20.05 Izkušnje življenja - tuja dokumentarna serija (7/12); 20.55 Sedma noč; 22.10 Šport, EPP;
22.25	Dnevnik II; 22.50 Poročila v angleščini; 22.55 Poročila v nemščini; 23.00 TV naglasi; 0.00 Poročila; 0.05 Odpoved programa.
HTV 2
11.15	Test; 11.30 Pregled programa; 11.35 Video strani; 11.45 TV koledar; 11.55 ZOi Albertville - iz studia; 12.00 Smučanje - smuk (M); 13.00 Iz studia; 13.05 Povzetek, posnetek; 13.30 Smučarski skoki 90 m; 16.00 Kros 15 km; 16.40 Napoved programa; 16.45 Spoti;
16.55	Busove zgodbe - risana serija (9/13); 17.25 »The Man in the Iron Mask« - britanski film; 19.20 TV fortuna, EPP, napoved programa;
19.30	Dnevnik; 20.00 EPP; 20.05 »Bagdad Caffe« - humoristična
serija (1/15); 20.30 EPP, glasba;
20.40	ŽOI Albertville - iz studia;
20.45	Smučarski skoki 90 m, posnetek; 21.15 Smučanje - smuk (M), posnetek; 21.45 Povzetek, posnetek; 22.00 Drsanje - pari; 22.30 EPP; 22.35 »Public Enemy« - ameriški film; 0.00 Jazz; 0.30 Odpoved programa, video strani.
AVSTRIJA 1
9.00	Čas v sliki; 9.05 Trije zlati lasje;
10.30	Popeye; 10.35 Frank Martin: koncert za klavir in okrester; 11.00 Ura za tisk; 12.00 Tedenski pregled; 12.30 Usmeritev; 13.00 Čas v sliki; 13.10 Policijska inšpekcija;
13.35	Mariandl; 15.00 Ribe težko dihajo; 15.20 Magične minute;
15.30	Jaz in ti; 15.55 Sedemkrat jaz in ti; 16.10 Dekle iž mesta; 17.10 Mladinski magazin; 18.30 Macgy-ver; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Mož v ozadju,; 22.00 Vizije; 22.05 Vsakdanja zgodba; 22.50 Skrivnost Twin Peaksa; 0.30 Čas v sliki.
AVSTRIJA 2
8.30	Vreme; 9.00 Čas v sliki; 9.05 Kultura; 9.30 Domovina, tuja domovina; 9.50 Zimske olimpijske igre;
16.30	Klub za seniorje; 17.15 Knoff Hoff show; 18.00 Policijska inšpekcija; 18.30 Slike iz Avstrije; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki;
20.15	Zimske olimpijske igre; 21.00 Regina na stopnicah; 22.00 Čas v sliki; 22.05 Zimske olimpijske igre; 0.30 Čas v sliki.
MADŽARSKA TV 1
6.45	Vaška tv, magazin; 7.30 Za otroke - Risanka - Biblija - Kava
s smetano; 8.30 Nedeljski magazin, ne le za tiste, ki doma sedijo; 11.00 Za boljši jezik; 11.10 O veri, za otroke; 11.15 Prehod, Judit Endrei;
11.45	Zbiranje medu na Himalaji, dokumentarni film; 12.05 Zimska olimpiada; 13.00 Financial Times, oslovne novice; 13.30 Beležke iz oprona; 14.10 Zagovornik, varstvo človekovih pravic; 14.40 Arhitektura na razpotju, dokumentarna serija; 15.25 Zaznavanje, poljudnoznanstvena serija; 16.00 Igra Barkochba; 16.40 Vesela novica, program evangeličanske cerkve;
17.00	Walt Disney vam predstavlja, risanke, filmi; 18.45 Pojoča abeceda; 18.50 Svaki, Štajerska - zeleno srce Avstrije; 19.30 Teden, dnevnik, telešport; 20.35 Eleni, ameriški film (Nicholas išče morilca svoje matere...); 22.10 Kramljanje; 22.30 Zimska olimpiada, do 0.30
MADŽARSKA TV 2
7.00	Sončnica, za Budimpeštop;
9.05	Za otroke - Za cicibane - Nova zaveza - Poljudnoznanstveni program - Gozdovniki; 10.25 Narodopisni zakladi; 10.35 Kanon, vera in kultura; 11.05 Nogomet, na angleški način, serija; 12.25 Profit, nasveti za investiranje; 12.50 Tretji kanal psihologija za najstnike;
13.20	Usode, magazin; 14.30 Katerega izmed treh, kviz; 15.00 Zimska olimpiada, posnetki; 16.30 Kratki filmi, 1) Najbolj varno atomsko zaklonišče, 2) Kaznivo dejanje v mestu, 3) Ljudje so vseposvod enaki;
16.55	Filmski muzej, filmi Grete Garbo: Mata Hari (o slavni vohunki); 18.25 Delta, znanstveni poročevalec; 19.00 Familia DD, madžarska serija; Talizman: 19.35 Svetovni zvezdniki, Brigitte Bardot; 20.25 Kjer se rojeva ljubezen, nemški tv-film (Ni lahko vdovcu s tremi hčerami...); 21.30 Zgodilo se je v tem tednu...; 22.30 Jazz portret, Gyor-gy Vukan
tfiiisiiiiiit®
* ***
EURO ŠPORT
6.00	Predstavitev olimpijskega dne;
6.30	Hokej na ledu - ČSFR : Norveška; 7.00 Predstavitev olimpijskega dne; 7.30 Hokej na ledu - ZND : Švica; 8.00 Predstavitev olimpijskega dne; 8.30 Otvoritev ZOI;
10.00	Tek na smučeh 15 km (Ž), prenos; 12.00 Sankanje (M), prenos; 12.00 Smučanje - smuk (M), prenos; 13.45 Olimpijska poročila;
14.00	Hokej na ledu - Švedska : Poljska, prenos; sledi Smučarski skoki 90 m; 16.00 Smučanje
-	smuk (M); 16.30 Hokej na ledu
-	Finska : Nemčija, prenos; sledi Hitrostno drsanje (Ž), prenos; 19.00 Olimpijska poročila; 19.30 .Umetnostno drsanje - pari; sledi Hokej na ledu - ZDA : Italija, prenos;
23.00	Olimpijska poročila; 24.00 Hokej na ledu; 2.00 Olimpijska poročila; 3.00 Hokej na ledu; 5.00 Smučanje - smuk (M).

MUSIČ TELEVISION
1.00	VJ Kristiane Backer; 3.00 Nočni video; 8.00 Dobro jutro z Reb-vecco de Ruvo; 11.30 Evropski Top 20; 13.30 SPO; 14.00 Velika slika;
14.30	Vj Ray Cokes; 18.30 Rock teden; 19.00 Ameriški Top 20; 21.00 120 minut; 23.00 XPO; 23.30 Head-bangers bali.
SCREENSPORT
1.30	Filmi o formuli 1; 2.30 HNL hokej - Pittsburg : Los Angeles;
4.30	Košarka - Sun Air : PAOK Solun; 5.30 Mednarodni moto šport; 6.00 Nogomet - Brazilija : Peru; 7.00 Moto šport; 7.30 Hokej na ledu - Švedska : Rusija; 9.00 Atletika - Glasgovv; 10.30 Športni
ples; 11.30 Boks; 13.30 Biljard sno-oker - Tony Drago : Steve James; liT.30 Nogomet - Urugvaj : Ekvador; 16.30 Nogomet - Argentina : Bolivija; 17.30 Golf - Dubai; 18.30 Profesionalno smučanje - veleslalom; 19.00 Nemška košarka - Steiner Bayeruth : TTL Bamburg, prenos; 20.30 Rally Monte Carlo; 21.30 NBA košarka - Ali Star tekma, prenos iz Atlante; 0.30 Golf - Dubai;
1.30	Namizni tenis - Belgija : Švedska (Ž).
SUPERCHANNEL
6.30	Glasbeni miks; 10.00 Vsezme-šano-zabani program; 11.00 Verski program; 12.00 Glasbeni miks;
13.00	Verski program v nemščini;
13.30	Vse zmešano - zabavni program; 14.50 Športna poročila;
15.00	Napisano je - verski program; 15.30 Turistična oddaja v nemščini; 16.00 Svet športa;
16.30	Športni program; 17.00 Mladi potres-mladinski program; 17.30 Verski program v angleščini; 18.00 Tedensko poslovno poročilo; 18.30 ERF - verska oddaja v nemščini;
19.00	Video moda; 19.30 Zadnje letovišče; 20.00 Beli levi-ameriški film; 21.50 Športna poročila; 22.00 Poročila BBC in vreme; 22.30 Glasba v živo-koncert; 23.30 Film v Evropi; 24.00 Vse zmešano-za-bavni program; 0.30 Glasbeni miks skozi noč.
SAT 1
6.00	Otroški vrtec 11.00 Indijski šal-nemška kriminalka, ponovitev;
12.40	Filmske novice; 13.05 Adam-sova družina; 13.30 Moško gospodarstvo; 14.00 Prenos s teniškega turnirja v Essnu; 15.55 Stan in Olio;
17.00	D. A. R. Y. L. - ameriški fantastični film; 18.45 Poročila; 19.20 Kolo sreče; 20.15 Ljubezenska igra v snegu r- nemški film; 23.35 Skeči na tekočem traku; 0.00 Stan in Olio.
RTL PLUS
6.00	Peier Pan; 6.20 Flintstone Kids; 7.10 Različne mladinske oddaje; 10.00 Bojna zvezda Galactica - ameriški fantastični film; 11.15 Ta teden; 12.30 Major Dad; 13.00 Mladinske oddaje; 16.00 Rudi, obnašaj se - nemška komedija; 17.50 Primarij dr. VVastphall; 18.45 Poročila; 19.10 Dan, kot noben drug;
20.15	Poročni show; 21.45 Spie-glov TV magazin; 22.45 Dvorec Pompon Rouge; 24.00 Kanal 4.
SKVONE
7.00	Beileyev ptič; 7.30 Brodolo-mec-otroška nadaljevanka; 8.00 Tovarna zabave; 12.00 Verska oddaja; 13.00 Izgubljeni v vesolju - nadaljevanka; 14.00 TBA; 15.00 VVrestling; 16.00 Osem je dovolj;
17.00	Ladja ljubezni; 18.00 Hej oč-ka-nadaljevanka; 18.30 Od srca do srca; 19.30 Simpsonovi - nadaljevanka; 20.00 Ulica Jump 21 - nadaljevanka; 21.00 Mini nadaljevanka; 23.00 Sokolje gnezdo - nadaljevanka; 24.00 Zabava nocoj; 1.00 Središče mesta.
PRO 7
5.25	Dediščina islamskega sveta - španska dokumentarna oddaja;
5.50	V carstvu divjih živali - ameriški dokumentarni film; 6.40 Rawhi-de; 7.30 Adderly; 8.20 Poročnik Preston; 8.55 Vražji pilot - ameriški film; 10.35 Vse popolnoma normalno, ponovitev; 11.00 M. A. S. H.;
11.35	Blagoslovljena ekipa; 12.30 V carstvu divjih živali, ponovitev;
13.25	Mirandolina - italijanska komedija, ponovitev; 15.20 Rdeče nebo nad Montano - ameriški film (igra Richard Widmark); 17.05
Hardcastle & Mc Cormick, ponovitev; 18.10 Angelika in sultan - francoski film (igrata Michele Mercier, Robert Hossein); 20.00 Poročila;
20.15	Ryanov expres - ameriški film (igra Frank Sinatra); 22.20 Črna mavrica - angleška kriminalka; 0.10 Številka šest - angleška vohunska nadaljevanka; 1.10 Harryje-va čudovita kazenska porota; 1.45 Fantastično potovanje v onostranstvo - ameriška grozljivka, ponovitev.
TELES
6.30	Dobro jutro, Bino - različne risanke in otroške oddaje; 10.15 Primeri iz soseščine - nadaljevanka; 10.45 Zdnji dnevi Pompejev
-	2. del ameriški film, ponovitev;
12.30	Prava ljubezen; 13.30 Divje življenje; 15.00 Bim, bam bino - različne risanke in otroške oddaje;
18.20	Nemško policijsko poročilo;
19.25	Poročila; 19.45 Očka nas bo vse posekal; 20.15 Prosim, nasmeh; 21.00 Harry z dolgimi prsti
-	ameriški film (igra James Co-burn); 22.50 Nogomet - italijanska liga; 0.35 Twin Peaks - ameriški film, ponovitev; 2.10 POP.
SOC
3 SAT
9.00	Čas v sliki; 13.00 Čas v sliki;
13.10	3 sat tedenski pregled; 13.45 Pred 25 leti; 14.00 Literarni kvartet;
15.15	Klinika Schwarzwald: Nesposobnež; 16.45 Stara, nova dežela;
17.15	Letni koledar; 17.30 Heinz Ruehmann pripoveduje pravljice;
17.35	Superbabica: 6. Robot; 18.00 In Vite Vita - oddaja o vinu in kulturi; 18.30 Dnevnik; 18.50 Športna poročila; 19.00 Danes; 19.10 Politika, dogodki, osebe - pogovorna oddaja; 20.15 Elizabeth Taylor: Ura komediantov - ameriški film po romanu Grahama Greena, 1967 (igrajo Richard Burton, Elizabeth Tay-lor, Peter Ustinov, Alec Guiness, režija Peter Glenville); 22.35 Dunajska sramota; 23.20 Komisar: Nož v železni blagajni.
16.40 TVS 2
NOVČIČI Z NEBA
ameriški barvni glasbeni film, 1981, 103 min.
(Pennies from Heaven)
scenarij: Dennis Potter po lastni TV nadaljevanki, režija: Herbert Ross, fotografija: Gordon VVillis, glasba: Marvin Hamlisch, Billy May, igrajo: Steve Martin, Bernadette Peters, Christopher Wal-ken in drugi.
Junak filma je značilen gledalec, ljubitelj musicalov. Čas filmske zgodbe so torej trideseta leta, njen junak pa je prodajalec glasbenih not Arthur Parker. S svojim intimnim življenjem ni zadovoljen, za nameček pa mu žena ne da podedovanega denarja, da bi tako lahko odprl svojo trgovino, v banki ne dobi posojila, skratka ostaja mu samo cesta, prodajanje not in glasba. Arthur Parker obožuje glasbo in rad prepeva pesmi iz musicalov. V nekem trenutku se celo znajde v kinematografu, v katerem predvajajo musical Follovv the Fleet; Parker se »stopi« s sliko - občudovano in občudovalec sta eno. Parkerja je upodobil Steve Martin, danes znan predvsem kot komik, vendar se je v tej vlogi dobro znašel, o čemer priča tudi kinematografska sekvenca, ko Parker sodeluje v točki Irvinga Berlina Let's Face The Musič And Dance.
Osemdeseta leta niso bila neklonjena musicalom. Novčič z neba je bil še toliko bolj nenavaden film, ker žanra musicaia ni aktualiziral, ampak se je naslonil na historične obrazce. Film je dobil tudi tri nominacije za oskarje: za scenarij, za zvok in za kostume Boba Mackieja...
TVS 2
13.40 PONOVITEV USPEŠNEJŠIH FILMOV
FLASH GORDON
iyiaju. aiuensM uarvm znansiveno-tantasticm rum, 1980, 92 mm. scenarij: Lorenzo Semple, po likih, ki jih je zasnoval Alex Raymond, režija: Michael Hodges, fotografija: Gil Tavior, glasba: Oueen, igrajo: Sam Forbes, Omela Muti, Melody Anderson, Max von Sydoe, Haim Topi, Timothy Dalton in drugi.
Alex Raymond je svoj strip o Flashu Gordonu objavil daljnega leta 1934. Vse od takrat ostaja Flash Gordon eden najbolj popularnih stripovskih junakov: odkrivajo ga nove in nove generacije, ki se navdušujejo nad njegovimi vesoljskimi pustolovščinami’ Producenta Dina de Laurentisa je k odločitvi, da financira film o Flashu Gordonu dodatno vzpodbudila uspešnost filma Super-man, ki je prav tako nastal po stripu. Tako je leta 1980 Mike Hodges, sicer režiser grozljivke Prerokba II, dokončal visoko-proračunski filmski strip Flash Gordon. To je film, ki ni niti malo skrival, da se naslanja na strip, hkrati pa film, ki je v polni meri želel izkoristiti tehnološke prednosti sedme umetnosti. V filmu tako Zemljo pretresa vrsta katastrof. Samo dr. Žarko opozarja, da vse te katastrofe niso naključne, toda nihče mu ne verjame!
Znano zgodbo iz stripa Mike Hodges je posnel precej spektakularno, razkošno, celo slikovito. Filmska glasba je odlična, ansambel Oueen je tudi s to glasbo dokazal, da so bili šampioni. In imenitna je tudi igralska zasedba, zlasti negativcev. Omela Muti v vlogi princese Aure povsem prevzame film Gordonovi izvoljenki Dale Arden, Max von Sydow je v vlogi Minga prepričljivo žel, omeniti pa velja tudi Timothyja »Jamesa Bonda« Daltona v vlogi princa Barina. Skratka, film Flash Gordon je filmska atrakcija z močnimi stripovskimi poudarki...
SLOVENIJA 1
8.50	Video strani
9.00	Program za otroke, M. Košuta: videz na obisku
10.20	Epp
10.25M. Bradbury: Karkoli drugega bi bilo pohlepno, angleška nadaljevanka (2/6)
11.15	Video strani
15.45	Video strani
15.55	Napovednik
16.00	Podarim-dobim, ponovitev
16.20	Ep video strani
16.25	Poslovne informacije
16.30	TV dnevnik
16.40	Slovenska kronika
16.50	Program za otroke, Radovedni taček: Pujs
17.05	Jelenček, otroška serija TV Zagreb, 1/13
17.40	Obzorja diha, ponovitev
18.10	Ep video strani
18.15	Boj za obstanek, angleška poljudnoznanstvena oddaja
18.40	Risanka
18.50	Napovednik
18.55	Epp
19.00	Žarišče
19.25	Epp
19.30	TV dnevnik 2
19.55	Vreme
19.57	Šport
20.05	Da, predsednik, angleška nanizanka, 9/9
20.35	Epp
20.40	Dosje
21.25	Anton Pashkut-Agim Sopi: Kula (Hiša na samem), drama TV Priština
22.25	Ep video strani
22.30	TV dnevnik 3
22.50	Vreme
22.52 Šport
22.55	Napovednik
23.00	Sova, Mož z imenom Sokol, ameriška nadaljevanka, 4/13, Zvezdne steze, 6. epizoda ameriške nanizanke (VPS)
0.55 Video strani
SLOVENIJA 2
Opomba Albertville - zimske olimpijske igre 92 9.45-13.30 Studio + prenosi
17.00-	18.30 Studio + posnetki
21.00-	24.00 Studio + posnetki
9.35	Video strani
15.40	Sova, ponovitev, Ko se vna-
me star panj, angleška humoristična nanizanka, 4/13, Mož z imenom Sokol, ameriška nadaljevanka, 3/13
17.10	Euroritem, 35. oddaja
18.30	Videogodba
19.00	Videošpon
19.25	Napovednik
19.30	TV dnevnik Koper-Capodi-stria
20.00	Epp
20.05	Znanost in resnica, ameriška znanstvena serija (2/6)
0.00 Vutel, eksperimentalni program
KOPER
13.00	Ryan - soap opera
13.20	Amandoti - soap opera
14.00	Nežna ljubezen - ameriška barvna ljubezenska drama, 1979, igrajo: James Stacy, Glynnis OConnor, režija:
Sam VVanamaker
15.35	Superbook - risanke
16.00	Oresedici - tv novice
16.10	Čarobna svetilka - otroški program, Superbook -risanke, Družina... recimo ji tako - tv nanizanka
17.50	Yesterday - zgodovina Pop Musič
18.30	Studio 2
18.50	Odprta meja
19.00	Vsedanes - tv dnevnik
19.25	Ryan - soap opera
19.45	Amandoti - soap opera
20.30	Ponedeljkov športni pregled
21.00	Accordi - VI. oddaja
21.30	U... kot ubijalec - ameriška kriminalka, igrajo: Alan Steel, Mary Arden, režija: Ray Morrison
22.10	Vsedanes - tv dnevnik, med odmorom film
23.00	S. W. A. T. - tf
kanal
KANALA
9.45	A SHOP
10.00	Ponovitev sobotnega programa
A SHOP
19.15	Glasbena oddaja
19.45	A SHOP
20.00	Dober večer
20.05	Informativno dokumentarni program
20.30	Borza
21.00	Celovečerni film po filmu:
Lahko noč
HTV 1
8.10	Test; 8.25 Pregled programa;
8.30	Poročila; 8.35 TV koledar; 8.45 Servisne informacije, pregled tiska;
9.00	Tuja dokumentarna serija, ponovitev; 10.00 Poročila; 10.05 TV šola - Razredni pouk: program za učence I. in II. razreda; 11.05 Goranove zgodbe; 11.20 Grimmove zgodbe: Cvilidreta; 11.35 Tajni agent Praščič - humoristična serija, ponovitev (8/14); 12.00 Poročila;
12.05	Ne zahtevaj preveč - serijski film, ponovitev (1/6); 13.00 Tisk
-	tuji dopisniki o Hrvaški, izbor iz TV naglasa; 14.00 Poročila; 14.10 Spregledali ste - poglejte; 16.00 Poročila; 16.15 Poročila iz regionalnih študijev HTV; 16.30 Krščani
-	tuja dokumentarna serija (13/13);
17.20	Poročila v angleščini; 17.25 Gremo naprej; 18.00 Poročila;
18.10	Glasba; 18.25 EPP; 18.30 Santa Barbara - serijski film (17/ 50); 19.15 Glasba; 19.25 Nocoj;
19.30	Dnevnik I; 20.00 EPP; 20.05 Svet športa; 20.50 Hrvaška v svetu;
21.50	EPP; 21.55 Dnevnik II; 22.20 Operni ciklus; 22.50 Poročila v angleščini; 22.55 Poročila v nemščini;
23.00	TV naglasi; 0.00 Poročila;
0.05 Odpoved programa.
HTV 2
13.35	Test; 13.50 Napoved programa; 13.55 Video strani; 14.05 TV koledar; 14.15 Malavizija-Daktari, serijski film, ponovitev (11/39), Gimnastika, serija za otroke (6/10), Risanke; 16.45 Napoved programa;
16.50	EPP; 16.55 ZOI Albertville ’92 - iz studia; 17.00 Povzetek, posnetek; 17.20 Smučanje - smuk kombinacija (M), posnetek; 17.55 Kros 30 km (M), posnetek; 18.40 Sankanje, posamično, posnetek; 19.00 Iz studia; 19.05 Hitrostno drsanje 500
m (Ž), posnetek; 19.35 Povzetek, posnetek; 20.10 Hokej na ledu - Kanada : Švica; 22.45 EPP; 22.50 Popolni tujci - humoristična serija (5/28); 23.15 EPP; 23.20 Po sledehe zločina - serijski film (11/11); 0.20 Izven tokov; 1.20 Odpoved programa, video strani.
AVSTRIJA 1
8.30	Vreme; 9.00 Čas v sliki; 9.05 Policijska inšpekcija; 9.30 Slike iz Avstrije; 10.00 Šolska TV; 10.30 Malcolm; 11.50 Popeye; 12.00 Jour fixe; 13.00 Čas v sliki; 13.10 Konflikti; 13.35 Muzej ur na Dunaju;
13.40	Podjetje Arche Noah; 14.10 VValtonovi; 14.50 Tropske ptice;
15.00	Jaz in ti; 15.30 Am dam des;
16.05	Moja zamisel; 16.30 Ding dong; 17.10 VVurlitzer; 18.00 Čas v sliki; 18.30 Macgyver; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kulturni pregled;
20.15	Podeželski zdravnik; 21.15 Teleskop; 22.00 Miami vice; 22.45 Pod stopnicami; 0.20 Čas v sliki
AVSTRIJA 2
6.00	Zimske olimpijske igre; 13.30 Kralj torerov; 15.30 Široke ceste sveta, 16. Zimske olimpijske igre;
17.30	Lindenstrasse; 18.00 Policijska inšpekcija; 18.30 Show Rudija Carrella; 19.00 Zvezna država danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport, zimske olimpijske igre; 22.00 Čas v sliki; 22.30 Zimske olimpijske igre; 23.45 Magnum; 0.30 Čas v sliki
MADŽARSKATV 1
5.45	Dobro jutro, Madžarska - Vaška tv - Regionalne novice - Jutranji dnevnik - Pravljica - Šport - Informacije - Start - Jutranji saldo - Na naslovnih straneh - Ju-
tranja telovadba; 8.35 Nemško ogledalo, serija o Nemčiji; 8.50 Lo-vejoy, angleški film, pon.; 9.40 World mušic, podelitev nagrad, ameriški film; 12.05 Zimska olimpi-ada; 16.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva; 16.10 Bako-ny je moj Pariz, serija Sandora Ko-pštsyja; 16.35 Mozartovo potovanje, 13. del: Mozart na Dunaju;
17.20	Viljem Tell, 17. del francoske serije; 17.45 Katoliška kronika;
18.00	Svet denarja, novice, dejstva, informacije; 18.10 Prehod, magazin; 19.00 Igra, čarobna šestica;
19.15	Otroški kotiček - Cimbora - Večerna pravljica - Pojoča abeceda; 20.00 Dnevnik, telešport;
20.25	Arpšad Gone; Madžarska Medeja, posnetek gledališke predstave; 22.40 Moj teden; 23.00 Im-provizija, skupina Things; 23.30 Dnevnik; 23.35 BBC
MADŽARSKA TV 2
6.00	Sončni tv, do 9.00 (Za Budimpešto); 15.00 Škupščinski dnevnik,
prenos zasedanja Parlamenta;
17.05	Popoldne - Napoved programa - Vreme; 17.10 Naš ekran, narodnostni magazin v hrvaškem in srbskem jeziku; 17.35 Za otroke, Junaška želva, risanka; 17.53 Šestica, žrebanje lota; 18.00 Dnevnik, vreme; 18.14 Pop real, madžarska lahka glasba; 18.40 Domino, telefonska igra; 19.00 Najbolj vesela baraka, madžarska dokumentarna serija, 12. - zadnji del (Zlom socializma lahko destabilizira Vzhodno Evropo? Se bivši voditelji bojijo, da bodo njih klicali na odgovornost?);
19.40	Verdi, Don Carlos, arija kralja Filipa; 20.00 Telešport, vmes reportaže z zimske olimpiade; 21.00 Studio '92, kulturni tednik; 22.00 Večerni saldo, pregled dogodkov dneva, vreme; 22.25 Pred koncem dneva; 22.45 Edit Damjan, serija
DELO
EURO ŠPORT
6.00	Predstavitev olimpijskega dne;
6.30	Hokej na ledu; 7.00 Predstavitev olimpijskega dne; 7.30 Smuča-nje-smuk (M); 8.00 Predstavitev olimpijskega dne; 8.30 Umetnostno drsanje-pari; 9.50 Tek na smučeh 30 km (M), prenos; 12.00 Smuča-nje-kombinacijski smuk (M), prenos; 13.45 Olimpijska poročila, sledi sankanje; 14.00 Hokej na ledu - ZND : Norveška, prenos; 15.30 Smučanje-kombinacijski smuk (M);
16.00	Hitrostno drsanje (Ž), prenos;
16.30	Hokej na ledu - Francija : ČSFR, prenos, sledi Hitrostno drsanje (Z), prenos; 19.00 Olimpijska poročila; 19.30 Smučanje-kombinacijski smuk (M); 20.00 Hokej na ledu - Kanada : Švica, prenos;
22.45	Smučanje-kombinacijski smuk (M), prenos; 23.00 Olimpijska poročila; 24.00 Hitrostno drsanje (Ž); 0.30 Olimpijska poročila; 1.00 Hokej na ledu; 2.00 Olimpijska poročila; 3.00 Hokej na ledu; 5.00 Smučanje-kombinacijski smuk (M)
SUPER
C M A N N E L
SUPERCHANNEL
6.30	Poslovne novice iz ZDA; 6.40 Ozadje poslovanja; 7.05 Poslovni pogled; 7.30 Novice v žarišču; 7.55 Športna poročila; 8.00 Poročila iz Evrope; 8.30 Poročila iz vzhodne Evrope; 9.00 Glasbeni miks; 9.30 Super trgovina; 10.00 Glasbeni miks; 11.50 Glasbena poročila;
12.00	Super trgovina; 12.30 Video turistični vodič; 13.00 Japonski poslovni dnevnik; 13.30 Divja Amerika
-	dokumentarec; 14.00 Vse zmešano - zabavni program; 14.50 Glasbena poročila; 15.00 Išče se - znane glasbene osebnosti; 16.00 V programu ste - pokličite 9944 71 418 1717; 17.50 Glasbena poročila;
18.00	Wyatt Earp - vvestern nadaljevanka; 18.30 Jaz, vohun - nadaljevanka, igra Bill Cosby; 19.30 Reportaža; 20.00 Šport v živo - tajski boks; 21.00 Boj za obstanek - dokumentarec; 21.30 Ljudje v težavah
-	nadaljevanka; 22.00 Poročila:
BBC in vreme; 22.30 Športna poročila; 22.45 Poslovne novice iz ZDA;
23.00	Rdeča hiša - ameriški film;
0.55 Glasbena poročila; 1.05 Modra noč - umetnost in zabava; 1.35 Super trgovina; 2.05 Glasbeni miks skozi noč
PRO 7
6.10	Adderly; 7.00 Risanke; 8.35 Muppet show; 9.05 Starsky & Hutch; 10.00 Končna postaja pravičnost, ponovitev; 11.15 Malaga - ameriški vojni film; 12.50 Kolt za vsak primer; 13.35 Konga - angleška grozljivka, ponovitev; 15.10 Agentka s srcem; 16.05 Planet velikanov - ameriška fantastična nadaljevanka; 17.00 Risanke; 19.00 Mojster; 20.00 Poročila; 20.15 Dvojica s polnim plinom - ameriška komedija; 22.05 Nočni sokol; 22.50 Sindikat mamilarjev - ameriška kriminalka (igrajo Geroge C. Scott, Ali mcGravv); 0.45 Operacija maškarada; 1.40 Avtostopar; 2.10 Ry-anov ekspres - ameriški vojni film, ponovitev
3 SAT
9.00	Čas v sliki; 13.00 Čas v sliki;
13.10	Opoldanski magazin; 13.45 Dopisniki poročajo iz tujine (ponovitev od 7. 2. 1992); 15.00 Umetnikov portret; Chirstoph Eschen-bach; 15.50 Politika, dogodki, osebnosti (ponovitev od 9.2.1992);
17.00	Mini čas v sliki - Poročila za otroke; 17.10 Ostržek: Nenavadna gostilna; 17.35 Narednik Berry: ...in nevarnosti lepote; 18.00 Slike iz Avstrije; 19.00 Danes; 19.20 3 sat studio; 19.30 Frontalno-kritični magazin; 20.00 Kviz; 21.15 Clip - glasbeni videospoti; 21.45 Kulturni žur-nal; 21.51 Športna poročila; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Dalli-Dalli: Obletnica smrti Hansa Rosenthala; 0.00 10 pred 10
SCREEN ŠPORT
8.00	Ameriške mišice; 8.30 Golf
-	Dubai; 9.30 Dirke na ledu; 10.30 Ameriške mišice; 11.00 Mednarodni moto šport; 12.00 Nemška košarka - Steiner Bayereuth : TTL Bam-burg; 13.30 Moto šport; 14.00 Go!
-	mednarodni moto šport; 15.00 Ameriške mišice; 15.30 Nogomet
-	Argentina : Bolivija; 16.30 Nogomet - Paragvaj : Venezuela; 17.30 Svet športa; 18.00 Golf - Dubai;
19.00	Profesionalno smučanje
-	veleslalom; 19.30 NHL hokej
-	tedenski pregled; 20.30 Nogomet
-	Peru : Kolumbija; 21.30 Boks;
23.00	Španski goli; 23.30 Golf
-	Dubai; 0.30 Športni ples; 1.30 NBA košarka - tedensko poročilo
SKVONE
7.00	DJ Kat; 9.40 Igrice; 9.55 Igrajmo; 10.10 Risanke; 10.30 Kakšna dežela; 11.00 Maude; 11.30 Mladi zdravniki - nadaljevanka; 12.00 Podčrtano in lepo; 12.30 Mladi in brezskrbni; 13.30 Barnaby Jones - nadaljevanka; 14.20 Drugi svet;
15.20	Santa Barbara; 15.45 Žena tedna; 16.15 Brady Brides; 16.45 DJ Kat; 18.00 Različni udarci - nadaljevanka; 18.30 Začarano; 19.00 Življenjska dejstva; 19.30 Skrita kamera; 20.00 Ljubezen na prvi pogled; 20.30 Alf - nadaljevanka;
21.00	Mini nadaljevanka; 23.00 Ljubezen na prvi pogled; 23.30 Skriti video show; 24.00 Hill Street Blues;
1.00	Zunanje meje
MUSIČ TELEVISION
0.00 Headbangers bali; 2.00 VJ Kri-stiane Backer; 3.00 Nočni video;
7.00	Dobro jutro z Rebecco de Ru-vo; 10.00 VJ Paul King; 13.00 VJ Simone; 16.00 Veliki hiti - vodi Paul King; 17.00 Poročilo; 17.15 MTV v kinu; 17.30 Novice; 17.45 Trije od enega; 18.00 Prvič na MTV; 19.00 Yo! - rap glasba; 19.30 Pokličite MTV na 9944 483 461061; 20.00 VJ Ray Cokes; 22.00 Veliki hiti - vodi Paul King; 23.00 Poročilo; 23.15 MTV v kinu; 23.30 Novice; 23.45 Trije od enega
SATI
6.00	Dobro jutro;.8.30 Očarljiva Je-annie; 9.05 Ljubezenska igra v snegu - nemški film, ponovitev; 11.50 Kolo sreče; 12.45 TV borza; 13.35 Pod kalifornijskim soncem; 14.30 Očarljiva Jeannie; 15.05 Falcon Crest; 16.00 MacGyver; 17.05 Pojdi na vse; 18.15 Bingo; 18.45 Poročila; 19.15 Kolo sreče; 20.15 Šogun - 5. del; 21.15 Skoraj dostojno dekle - nemško španski film; 23.55 Olimpijski klub; 0.10 Kanal 4; 1.05 MacČyver, ponovitev
RTLPLUS
6.00	Dobro jutro in poročila; 8.55 Angel se vrača; 9.45 Bogat in lep;
11.00	Dragi stric Bill; 12.30 Ham-mer; 13.00 En oče preveč; 13.30 Kalifornijski klan; 14.20 Springfi-eldska zgodba; 15.05 Dallas; 16.40 Tvegano; 17.10 Vroča nagrada;
18.00	Elf 99; 18.45 Poročila; 19.15 Ekipa A; 20.15 Umor je njen konjiček; 21.15 Dan potem - ameriški film; 23.15 Deset pred enajsto;
24.00	Služba v Vietnamu; 0.55 Boj zoper mafijo
TELES
6.55	Dobro jutro, Bino - različne
risanke in otroške oddaje; 9.30 Doma s Tele 5; 10.35 VVildcat, ppnovi-tev; 11.00 Divji zahod - ameriška nadaljevanka; 12.30 Domači magazin; 13.00 Model in vohljač; 13.45 Bim, bam, bino; 17.50 Model in
vohljač; 19.15 Poročila; 20.15 Na lastno pest - ameriška nadaljevanka; 21.05 Avtomobilska cesta 91 - ameriški film; 23.00 Egualizer;
23.50	Harry z dolgimi prsti - ameriški film, ponovitev; 2.00 Na zob
21.25 TVS 1
Anton Pashkut-Agim Sopi: KULA (HIŠA NA SAMEM), drama TV Priština
Prištinska drama KULA (HIŠA NA SAMEM) govori o pretresljivi usodi albanske družine, ki jo novonastale razmere pahnejo v neizbežen prepad. Medtem ko je za večino članov te družine življenjski preobrat tragičen, pa se najmlajšemu med njimi vendarle ponudi rešitev...
Scenarij sta oblikovala Anton Pashkut in Agim Sopi, ki je delo tudi režiral.
Drama obravnava temo iz sodobnega življenja in razkriva temeljna nasprotja prostora in časa, kar od ljudi terja nove odločitve, ki so zanje nerazumljive, zato tudi nesprejemljive in toliko bolj boleče. Igrajo: Lumnie Mucaj, Istref Begolli, Bajrush Mjaku, Xhevat dorraj, Mysherefe Llozana, Xmemail Maksut in drugi.
16.50 TVS 1
RADOVEDNITAČEK: PUJS
Pujs je koristna in pametna žival, saj gre včasih kakšen tudi v šolo in tp v pasjo. Potem lahko čuva krave na paši. Ali pa skače v vodo. Četudi ni morski prašiček, niti prašiček, v katerem hranimo denar.
Scenarij Polonca Kovač, sodelujeta Nace Simončič in Marko Okorn. Scenarij Tomaž Marolt, dramatrug Jože Rode, glasbena oprema Ivo Meša, redakcija Irena Struna Arko, režija Bogdan Korbar.
X Prireditelji, pozor!
17- STRAN TELEVIZIJA
____________________NOV%jH»A
TOREK, 11. FEBRUARJA - SVEČANA
SLOVENIJA 1
8.50	Video strani
9.00	Program za otroke, zgodbe iz školjke
10.00	Šolska tv, Angleščina-Follow me, 37. lekcija
11.00	Euroritem, ponovitev 35. oddaje
11.20	Video strani
15.30	Video strani
15.40	Napovednik
15.45	Epp
15.50	Alpe-Donava-Jadran
16.20	Ep video strani
16.25	Poslovne informacije
16.30	TV dnevnik
16.40	Slovenska kronika
16.50	Program za otroke, Zlati prah: O sreči in nesreči
16.55	Alf, 61. epizoda ameriške nanizanke
17.20	....
17.55	Ep video strani
18.00	Svet poroča
18.40	Risanka
18.50	Napovednik
18.55	Epp
19.00	Žarišče
19.25	Epp
19.30	TV dnevnik 2
19.55	Vreme
19.57	Šport
20.00	Epp
20.05	C. Israel: Louisiana, ameri-
ška nadaljevanka (6/6)
20.55	Epp
21.00	Novosti založb
21.10	Osmi dan
22.00	Ep video strani
22.05	TV dnevnik 3
22.25	Vreme
22.27 Šport
22.30	Poslovna borza
22.40	Vršiček ledene gore, 1. del angleške dokumentarne oddaje
23.10	Napovednik
23.15	Sova, V območju somraka, 20. epizoda ameriške nanizanke, Mož z imenom Sokol, ameriška nadaljevanka, 5/14 (VPS)
0.30 Video strani
SLOVENIJA 2
Opomba Albertville-zimske olimpijske igre 92 9.40-13.00
Studio+prenosi
13.50-15.30 Prenosi
17.00-	19.00 Studio, posnetki
21.00-	01.00 Studio+prenos / Off-+posnetki
9.30	Video strani
15.15	Epp
15.20	Sova, ponovitev, Mož z imenom Sokol, ameriška nadaljevanka, 4/13, Zvezdne steze, 6. epizoda ameriške nanizanke
19.00	Orion
19.25	Napovednik
19.30	TV dnevnik Sarajevo
20.00	Epp
20.05	Nixon, angleška dokumentarna oddaja, 2/3
1.00	Vutel, eksperimentalni program
KOPER
13.00	Ryan - soap opera
13.20	Amandoti - soap opera
14.00	RAI - Oddelek za vzgojo in izobraževanje
16.00	Oresedici - tv novice
16.10	Čarobna svetilka - otroški program, Ugrabljena princesa - lutkovna pravljica
17.10	S. W. A. T. - tf
18.00	Studio 2
18.50	Odprta meja
19.00	Vsedanes - tv dnevnik
19.25	Ryan - soap opera
19.45	Amandoti - soap opera
20.30	Backroad - ameriška komedija, 1981, igrajo: Sally Field, Tommy Lee Jones, režija: Martin Ritt
22.00	Vsedanes - tv dnevnik
22.10	RAI - Oddelek za vzgojo in izobraževanje
kanal
KANAL A
10.00	Ponovitev večernega sporeda
A SHOP
19.00	A SHOP
19.15	Glasbena oddaja
19.45	A SHOP
20.00	Dober večer
20.30	Celovečerni film
22.15	Glasbena oddaja po oddaji:
Lahko noč
HTV 1
8.10	Test; 8.25 Pregled programa;
8.30	Poročila; 8.35 TV koledar; 8.45 Servisne informacije, pregled tiska;
9.00	Tuja dokumentarna serija, ponovitev; 10.00 Poročila; 10.05 TV šola - Predmetni pouk: jezikovno-umetniško področje, program za-učence od V. do Vlil. razreda; 11.05 Mali veliki svet; 11.35 Tajni agent Praščič - humoristična serija, ponovitev (9/14); 12.00 Poročila; 12.05 Ne zahtevaj preveč - serijski film, ponovitev (2/6); 13.00 Tisk - tuji dopisniki o Hrvaški, izbor iz TV naglasa; 14.00 Poročila; 14.10 Spre-
gledali ste - poglejte; 15.30 Šoiski program; 16.00 Poročila; 16.15 Poročila iz regionalnih študijev HTV;
16.30	Malavizija; 17.15 Poročila v angleščini; 17.20 Gremo naprej;
18.00	Poročila; 18.25 EPP; 18.30 Santa Barbara - serijski film (18/ 50); 19.15 Glasba; 19.20 EPP; 19.25 Nocoj; 19.30 Dnevnik I; 20.00 EPP;
20.05	Spekter; 21.05 Glasbena oddaja; 21.50 Lepa naša; 22.20 EPP;
22.25	Dnevnik II; 22.50 Poročila v angleščini; 22.55 Poročila v nemščini; 23.00 TV naglasi; 0.00 Poročila; 0.25 Odpoved programa.
HTV 2
15.50	Test; 16.05 Napoved programa; 16.10 Vdieo strani; 16.20 TV koledar; 16.30 Malavizija - Grizzly Adams, serijski film (5/8), Batnam, serijski film (17/34), Risanka; 19.15 Loto; 19.20 Napoved programa;
19.25	EPP; 19.35 ZOI Albertville ’92
-	iz studia; 19.40 Povzetek; 20.20 Biatlon, posnetek; 20.50 Smučanje
-	slalom kombinacija, posnetek;
21.30	Sankanje (Ž), posnetek; 21.45 Drsanje - pari, prosto; 23.00 EPP;
23.35	Prestavljen raj - serijski film (6/11); 0.25 »D.J. is so hot«; 1.25 Odpoved programa, video strani.
AVSTRIJA 1
8.30	Vreme; 9.00 Čas v sliki; 9.30 Angleščina za začetnike; 10.00 Šolska TV; 10.30 Amphitryon; 12.10 Popeye; 12.15 Teleskop; 13.00 Čas v sliki; 13.35 Sužnja Isaura; 14.00
VValtonovi; 14.45 Jutrišnji mojstri;
15.00	Jaz in ti; 15.30 Am dam des;
16.05	Moja. zamisel; 17.10 VVurlit-zer; 18.00 Čas v sliki; 18.30 Macgy-ver; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kulturni pregled; 20.15 Universum; 21.15 Koda po imenu Dancer; 22.45 Davčna izterjevalkaspet udari; 0.45 Čas v sliki.
AVSTRIJA 2
6.00	Olimpijske igre; 16.55 Leksikon za umetnike; 17.00 Šolska TV;
17.30	Usmeritev; 18.00 Policijska inšpekcija; 18.30 Gaudimax; 19.00 Zvezna država danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Zimske olimpijske igre; 0.30 Čas v sliki.
MADŽARSKATV 1
5.45	Dobro jutro, Madžarska, ma-
gazin; 8.35 Angleščina, nadaljevalni tečaj; 9.00 Mesto pod morjem, ameriški film, pon.; 9.35 Video strani; 13.00 Zimska olimpiada, prenosi, vmes ob 16.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva; 8.10 Svet denarja, novice, dejstva, informacije; 18.25 Piramida, križ, polmesec, umetnost preživetja; 19.00 Videoklipi; 19.15 Otroški kotiček - Kaj je v škatli? - Večerna pravljica; 20.00 Dnevnik, teleport; 20.35 Velika skrivnost, 6. zadnji del francoske serije; 21.45 Zimska olimpiada; 24.00 Dnevnik; 0.05 Dnevnik BBC.
MADŽARSKATV 2
6.00	Sončni tv do 9.00 (Za Budimpešto); 10.00 Skupščinski dnevnik, prenos zasedanja Parlamenta, vmes ob 13.00 Glasbeni tv klub,
Musorgski : Hovanščina; 14.00 Skupščinski dnevnik, nadaljevanje prenosa; 16.10 Popoldne - Napoved programa - Vreme; 16.45 Naša obrazovka, narodnostni magazin v slovenščini; 16.40 Od pet do šest, magazin; 17.40 Za otroke, Moj mali poni, risanka; 18.00 Dnevnik, vreme; 18.15 MHV; 18.38 Domino, telefonska igra; 19.00 Vrnitev, ameriški tv film (Sončno kalifornijsko mesto ustrahuje banda z avtomobili, vse dokler se ne pojavi Chase...); 20.20 VVurlitzer, Joe Cocker;
20.50	Prosta ura, Dezso Meszoly;
21.35	Pojmo gospodu, dobrodelni koncert za pomoč madžarsko-mal-teški organizaciji dobre volje; 22.00 Večerni saldo, pregled dogodkov dneva, vreme; 22.45 Sprehod po diamantni cesti, z roko v roki z Ole-jem Nydahlom, prvim zapadnim tibetanskim lamo, dokumentarni film.
EURO ŠPORT
6.00	Predstavitev olimpijskega dne;
6.30	Hitrostno drsanje (Ž); 7.00 Predstavitev olimpijskega dne; 7.30 Smučanje - kombinacijski smuk (M); 8.00 Predstavitev olimpijskega dne; 8.30 Hokej na ledu - Kanada : Švica; 9.30 Smučanje - kombinacijski smuk (M); 9.40 Smučanje - kombinacijski slalom (M), prenos; 13.00 Šankanje (Ž); 13.30; Smučanje - kombinacijski smuk (M); 13.45 Olimpijska poročila;
14.00	Smučanje - kombinacijski slalom (M), prenos; 15.00 Biatlon
7,5	km (Ž), prenos; 16.30 Hokej na ledu - ZDA : Nemčija, prenos;
19.00	Olimpijska poročila; 19.30 Umetnostno drsanje - pari, prenos; sledi hokej na ledu - Švedska : Italija, prenos; 23.00 Olimpijska poročila; 23.30 Smučanje - kombinacijski slalom (M); 24.00 Biatlon
7,5	km (Ž); 0.30 Olimpijska poročila; 1.00 Hokej naledu; 2.00Olimpij-ska poročila; 3.00 Hokej na ledu;
5.00	Umetnostno drsanje - pari.
MUSIČ TELEVISION
0.00 Eksplozivna mešanica; 1.00 VJ Kristiane Backer; 3.00 Nočni video;
7.00	Dobro jutro z Rebecco de Ru-vo; 10.00 VJ Paul King; 13.00 VJ Simone; 16.00 Veliki hiti - vodi Paul King; 17.00 Poročilo; 17.15 MTV v kinu; 17.30 Novice; 17.45 Trije od enega; 18.00 Prvič na MTV; 19.00 YO! - rap glasba; 19.30 Pokličite MTV na 9944 483 461061; 20.00 VJ Ray Cokes; 22.00 Veliki hiti - vodi Paul King; 23.00 Poročilo; 23.15 MTV v kinu; 23.30 Novice; 23.45 Trije od enega.
SCREEN ŠPORT
8.00	Ameriške mišice; 8.30 Mednarodni moto šport; 9.30 NHL hokej
- tedenski pregled; 10.30 Ameriške mišice; 11.00 Nogomet - Argentina ; Bolivija; 12.00 NBA košarka - Ali Star tekma; 14.00 Mednarodni moto šport; 15.00 Ameriške mišice; 15.30 Nogomet - Peru : Kolumbija; 16.30 Profesionalno smučanje - veleslalom; 17.00 Boks; 18.30 Vodni šport; 19.00 Španski goli; 19.30 Rally Monte Carlo; 20.30 Nogomet - Brazilija : Paragvaj; 21.30 Boks, prenos iz Cardiffa; 23.30 Biljard snooker;
1.30	Moto šport.
SUPER CHANNEL
6.30	Poslovne novice iz ZDA; 6.40 Ozadje poslovanja; 7.05 Poslovni pogled; 7.30 Novice v žarišču; 8.30 Spiegel TV; 9.00 Glasbeni miks;
9.30	Super trgovina; 10.00 Glasbeni miks; 11.50 Glasbena poročila;
12.00	Super trgovina; 12.30 Športna oddaja; 13.00 Japonski poslovni dnevnik; 13.30 Boj za obstanek
-	dokumentarec; 14.00- Vse zmešano - zabavni program; 14.50 Glasbena poročila; 15.00 Išče se
-	znane glasbene osebnosti; 16.00 V programu ste - pokličite 9944 71 418 1717; 17.50 Glasbena poročila; 18.00 Wyatt Earp-western nadaljevanka; 18.30 Jazz, vohun
-	nadaljevanka, igra Bill Cosby;
19.30	Reportaža; 20.00 Šport v živo; 20.50 Športna poročila; 21.00 Znanstveni show - dokumentarec;
21.30	Evropski mediji; 22.00 Poročila BBC in vreme; 22.30 Poročilo iz Evrope; 22.45 Poslovne novice iz ZDA; 23.00 SKrivnostneža - ameriški film; 0.50 Glasbena poročila;
1.00	Modra noč - umetnost in zabava; 1.30 Išče se; 1.50 Super trgovina; 2.00 Glasbeni miks skozi noč
SKVONE
7.00	DJ Kat; 9.40 Igrice; 9.55 Igrajmo se; 10.10 Risanke; 10.30 Kakšna dežela; 11.00 Maude; 11.30 Mladi zdravniki - nadaljevanka; 12.00 Podčrtano in lepo; 12.30 Mladi in brezskrbni; 13.30 Barnaby Jones - nadaljevanka; 14.20 Drugi svet;
15.20	Santa Barbara; 15.45 Žena tedna; 16.15 Brady Brides; 16.45 DJ Kat; 18.00 Različni udarci - nada-
ljevanka; 18.30 Začarano; 19.00 Življenjska dejstva; 19.30 Skrita kamera; 20.00 Ljubezen na prvi pogled; 20.30 Otroški pogovori - nadaljevanka; 21.00 TV filmi; 23.00 Ljubezen na prvi pogled; 23.30 Av-toštopar; 24.00 Policijske zgodbe;
1.00	Pošasti.
SAT 1
6.00	Dobro jutro; 8.30 Očarljiva Je-annie; 9.05 Skoraj dostojno dekle;
10.40	Šogun, ponovitev; 11.40 Kolo sreče; 12.45 TV borza; 13.35 Pod kalifornijskim soncem; 14.30 Očarljiva Jeannie; 15.05 Falcon Crest;
16.00	Lepotica in zver; 17.05 Pojdi na vse; 18.20 Bingo; 18.45 Poročila; 19.15 Kolo sreče; 20.15 Zlata hit parada narodnozabavne glasbe;
21.15	Ognjeni vihar; 0.10 Olimpijski klub; 0.25 Na begu; 1.20 Lepotica in zver, ponovitev.
RTL PLUS
6.00	Dobro jutro in poročila; 9.00 Ponovitev različnih nadaljevank;
11.00	Dragi stric Bill; 13.30 Tic, tac Toe; 12.30 Hammer; 13.00 En oče preveč; 13.30 Kalifornijski klan;
14.20	Špringieldska zgodba; 15.05 Dallas; 15.50 Chips; 16.40 Tvegano; 17.10 Vroča nagrada; 18.00 Elf 99; 18.45 Poročila; 19.15 Knight Ri-der; 20.15 Columbo; umri zame - ameriška kriminalka; 22.00 Eksplozivno; 22.50 Zakon; 0.50 Boj zoper mafijo.
PRO 7
6.05	Adderly, ponovitev; 6.55 Risanke; 8.30 Muppet show; 9.00e Agentka s srcem; 10.00 Planet velikanov; 11.05 Rdeče nebo nad Montano - ameriški film, ponovitev;
12.50	Mojster, ponovitev; 13.40 Dvojica s polnim plinom - ameriški fantastični film, ponovitev; 15.10
Air Force; 16.10 Trojica s štirimi pestmi - pustolovska nadaljevanka; 17.00 Risanke; 19.00 Jasen primer za Claire - ameriška detektivska nadaljevanka; 20.00 Poročila;
20.15	Poj, toda ne igraj se z mano - avstrijska komedija; 22.05 Akademija za stevardese - ameriška erotična komedija; 23.40 Starsky & Hutch; 0.50 Črni krog - ameriška kriminalka (igrajo Bette Davis, Karl Malden).
TELES
6.50	Dobro jutro, Bino; 9.30 Doma s Tele 5; 10.35 VVildcat, ponovitev;
11.00	Divji zahod; 12.00 Igrani show; 13.00 Model in vohljač; 13.45 Bim, bam, bino; 17.50 Model in vohljač; 19.15 Poročila; 19.30 Ugankarski show; 20.15 Policijska postaja Hill Street - ameriška nadaljevanka; 21.05 Tekmeci v ljubezni - ameriški film; 23.00 Egualizer;
24.00	Na lastno pest; 1.45 Divji zahod.
sat
3 SAT
9.00	čas v sliki; 13.00 Čas v sliki;
13.10	Opoldanski magazin; 13.45 Frontalno (ponovitev od 10. 2. 1992); 14.15 Rock pop; 14.55 P. I. T.; 16.10 Kviz (1); 17.00 Mini čas v sliki - Poročila za otroke; 17.10 Kviz (2); 18.00 Slike iz Nemčije;
19.00	Danes; 19.20 3 sat studio;
19.30	Kulturni magazin; 20.00 Aparat za srčne napade - TV igra Sve-na Severina; 21.00 Tina Turner - Pot k slavi; 21.45 Kulturni žurnal; 21.51 Športna poročila; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Čas v sliki; 22.30 Club
2.
16.50 TVS 1
O SREČI IN NESREČI
Sreča in nesreča sta naši stalni spremljevalki. O tem pripoveduje ruska pravljica.
Pomembno je, kako človek gleda na srečo in nesrečo. Tudi Pravljičarki se dogajajo nenavadne reči, ki jih sprejema zdaj z začudenjem zdaj z nasmehom.
Saj res ni šala, če ti v predalu nenadoma zagori ogenj ali se v ogledalu bliska in grmi.
BREZ DLAKE NA $ JEZIKU
MiMMHM Iam« inMMI
NAROČILNICA N0V%#0BA
Ime .............priimek ..............
naslov .................................
naročam časopis-tednik Nova doba na naslov
Na gornji naslov mi pošljite .. izvodov.
(število)
Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino.
podpis naročnika
SLOVENIJA 1
8.50	Video strani
9.00	Program za otroke, Ta čudoviti notni svet, oddaja TV Sa, 4/6
10.00	Epp
10.05	C. Israel: Louisiana, ameriška nadaljevanka, 6/6
10.55	Video strani
15.15	Video strani
15.25	Napovednik
15.30	Potovanja, angleška poljudnoznanstvena serija, 2/9
16.20	Ep video strani
16.25	Poslovne informacije
16.30	TV dnevnik 1
16.40	Slovenska kronika
16.50	Klub klobuk, kontaktna oddaja
18.35	Ep video strani
18.40	Risanka
18.50	Napovednik
18.55	Epp
19.00	Žarišče
19.25	Epp
19.30	TV dnevnik 2
19.55	Vreme
19.57	Šport
20.00	Epp
20.05	Film tedna, Onkraj vsakega dvoma, novozelandski film
21.50	Mali koncert
21.50	Zorica Fingušt - sopran
22.00	Epp in ep video strani
22.05	TV dnevnik 3
22.25	Vreme
22.27 Šport
22.30	Napovednik
22.35	Sova, Krila, 2. epizoda ameriške nanizanke, Mož z imenom Sokol, ameriška nadaljevanka, 6/13, The Magnum story, angleška dokumentarna serija, 1/3 (VPS)
0.40 Video strani
SLOVENIJA 2
Opomba Albertville-zimske olimpijske igre 92 9.45-11.30 Studio+prenos 12.05-13.15 Prenos 14.20-15.45 Prenos/OFF 17.30-19.00 Studio+posnetki
21.00-00.30 Prenos hokej, studi-o+posnetek
9.35	Video strani
13.20	Video strani
13.30	Osmi dan, ponovitev (do 14.20)
16.05	Epp
16.10	Sova, ponovitev, V območju somraka, 20. epizoda ameriške nanizanke, Mož z imenom Sokol, ameriška nadaljevanka, 5/13
17.40	Euroritem, ponovitev 35. oddaje
19.00	Psiho
19.25	Napovednik
19.30	TV dnevnik ORF
19.55	Epp
20.00	Komorna glasba skozi stoletja: Med klasiko in romantiko, ponovitev 5. oddaje
20.40	....
0.30 Vutel, eksperimentalni program
KOPER
13.00	Ryan - soap opera
13.20	Amandoti - soap opera
14.00	RAI - Oddelek za vzgojo in
izobraževanje
16.00	Oresedici - tv novice
16.10	Čarobna svetilka - otroški program, Superbook - risanke, Arthur, britanski kralj - tv nanizanka
17.00	Backroad - ameriška komedija, 1981, igrajo: Sally Field, Tommy Lee Jones
18.30	Studio 2
18.50	Odprta meja
19.00	Vsedanes - tv dnevnik
19.25	Ryan - soap opera
19.45	Amandoti - soap opera
20.30	Protagonisti - intervjuji in poglobitve
21.00	Sever vzhod - Aktualne oddaje
22.00	Vsedanes - tv dnevnik
22.10	Leta presenečenja - dokumentarna oddaja
22.40	RAI - Oddelek za vzgojo in izobraževanje
kanal
KANAL A
9.45	A SHOP
10.00	Ponovitev večernega programa
A SHOP
19.00	A SHOP
19.15	Glasbena oddaja
19.45	A SHOP
20.00	Informativno dokumentarni program
20.30	Oddaja o malih živalih
21.00	Celovečerni film
po filmu: Lahko noč
HTV 1
8.10	Test; 8.25 Pregled progama;
8.30	TV Koledar; 8.45 Servisne informacije, pregled tiska; 9.00 Tuja dokumentarna serija, ponovitev;
10.00	Poročila; 10.05 TV šola-Predmetni pouk: program za učence III. in IV. razreda; 11.05 Tuja drama za otroke; 11.35 Tajni agent Praščič - humoristična serija, ponovitev (10/14); 12.00 Poročila;
12.05	Ne zahtevaj preveč - serijski film, ponovitev (3/6); 13.00 Tisk - tuji dopisniki o Hrvaški, izbor iz TV naglasa; 14.00 Poročila; 14.10 Spregledali ste - poglejte; 16.00 Poročila; 16.15 Poročila iz regi-
onalnih študijev HTV; 16.00 Poročila; 16.15 Poročila iz regionalnih študijev HTV; 16.30 Družinske teme; 17.00 Posebni program; 17.15 Poročila v angleščini; 17.20 Gremo naprej; 18.00 Poročila; 18.10 Glasba; 18.25 EPP; 18.30Santa Barbara - serijski film (18/50); 19.15 Glasba; 19.20 EPP; 19.25 Nocoj; 19.30 Dnevnik I; 20.00 EPP; 20.05 V velikem planu; 21.35 Oddaja resne glasbe; 22.20 EPP; 22.25 Dnevnik II; 22.50 Poročila v angleščini,
22.55	Poročila v nemščini; 23.00 TV naglasi; 0.00 Poročila; O.OSOdpo-ved programa.
HTV 2
14.20	Test; 14.35Napoved programa; 14.40Video strani; 14.50 TV koledar; 15.00 Malavizija - Polna hiša, humoristična serija, ponovitev (7/22), Muppet Shovv, Risanke; 17.15Napoved programa; 17.20 EPP; 17.25 ZOI Albertville '92 -iz
studia; 17.35 17.35 Povzetek, posnetek; 18.05 Sankanje (Ž), posnetek; 18.15 Biatlon 10 km (M), posnetek; 18.45 Akrobacijsko smučanje, posnetek; 19.05 Smučanje - smuk kombinacija (Ž), posnetek;
19.35	Hitrostno drsanje 1500 m (Ž), posnetek; 20.00 Povzetek, posnetek; 20.15 Hokej na ledu - Rusija : Čehoslovaška; 22.50 Jeremiah Johnson - ameriški film; 0.35 Blue Moon; 1.05 Odpoved programa, video strani.
AVSTRIJA 1
8.30	Vreme, 9.00 Čas v sliki, 9.05 Policijska inšpekcija, 9.30 Francoš-
čina, 10.00 Šolska TV, 10.30 En, dva, tri, 12.15 Teleskop, 13.00 Čas v sliki, 13.35 Sužnja Isaura, 14.00 VValtonovi, 14.45 Pogumni krojaček, 15.00 Jaz in ti, 15.05 Niklaas iz Flandrije, 15.55 Dobro poglej, 16.05 Moja zamisel, 16.30 Heureka, 17.10 VVurlitzer, 18.00 Čas v sliki, 18.05 Policijska inšpekcija, 18.30 Macgy-ver, 19.30 Čas v sliki, 20.00 Kulturni pregled, 20.15 Daj opicam sladkor,
21.55	Pogledi od strani, 22.05 Tra-iler, 22.35 Odlikovanja za čudežne otroke, 23.50 United jazz, Čas v sliki.
AVSTRIJA 2
6.00	Zimske olimpijske igre. 18.30 Lev dobro rjove, 19.00 Zvezna država danes, 19.30 Čas v sliki, 20.00 Šport, 20.15 Zimske olimpijske igre, 23.30 Magnum, 0.15 Čas v sliki.
MADŽARSKA TV 1
5.45	Dobro jutro, Madžarska, magazin; 8.35 Sezamova ulica, otroški program; 9.35 Velika skrivnost, francoska serija, pon.; 10.35 Letni kolobarji, program za upokojence;
11.05	Video strani; 16.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva; 16.10 Arhitektura na razpotju, dokumentarna serija; 16.55 Koncert, dne 8. 12. 1991, za pomoč beguncem iz Jugoslavije; 17.30 Viljem Tell, 18. del francoske serije;
18.00	Svet denarja, novice, dejstva, informacije; 18.10 Dimenzija, magazin o rezultatih raziskav; 18.45 Otroški kotiček - Za najstnike
- Večerna pravljica; 19.30 Dnevnik; 20.05 Zimska olimpijada; 23.30 Najsrečnejši dan; 23.35Dnevnik;
23.40	Dnevnik ZDF
MADŽARSKATV 2
6.00	Sončni tv, do 9.99 (Za Budimpešto); 15.50 Popoldne - Napoved programa - Vreme; 15.55 Unser Bildschirm, narodnostni magazin v nemščini; 16.20 Zimska olimpi-ada; 18.00 Dnevnik, vreme; 18.15 Za otroke, Capali in Capeti, risanka; 18.42 Domino, telefonska igra;
19.00	Idealna družina, kviz, 4. del: Idealni dedek; 20.15 Na nasprotni strani, Peter Huzella; 21.05 Moj kino, Sandor Friderikusz; 22.00 Večerni saldo, pregled dogodkov dneva, vreme; 22.25 Pred koncem dneva; 22.45 Ni miru pod oljkami, italijanski film, 1949, čb (Ljubezenska zgodba Francesca in Lucije v svetu siromašnih kmetov...)
EURO ŠPORT
6.00	Predstavitev olimpijskega dne;
6.30	Hokej na ledu; 7.00 Predstavitev olimpijskega dne; 7.30 Smuča-nje-kombinacijski slalom (M); 8.00 Predstavitev olimpijskega dne; 8.30 Umetnostno drsanje - pari; 9.20 Biatlon 10 km (M), prenos; sledi Sankanje (Ž), prenos; 10.50 Akrobatsko smučanje, prenos; 12.00 Smučanje - kombinacijski smuk (Ž), prenos; 13.30 Hokej na ledu
-	Kanada : Norveška, prenos;
13.45	Olimpijska poročila; sledi Tek na smučeh 15 km, prenos;
16.00	Hitrostno drsanje (Ž); sledi Hokej na ledu - Francija : Švica, prenos; 18.30 Smučanje - kombinacijski smuk (Ž); 19.00 Olimpijska poročila; 19.30 Hitrostno drsanje (Ž)j 20.10 Hokej na ledu - ZNDF : ČSFR, prenos; 22.45 Smučanje
-	kombinacijski smuk (Ž); 23.00 Olimpijska poročila; 24.00 Akrobatsko smučanje; 0.30 Olimpijska poročila; 1.00 Hokej na ledu; 2.00 Olimpijska poročila; 3.00 Hokej na ledu; 5.00 Smučanje-kombinacij-ski smuk (Ž).
MUSIČ TELEVISION
0.00 Post moderna glasba; 1.00 VJ Kristiane Backer; 3.00 Nočni video;
7.00	Dobro jutro z Rebecco de Ru-vo; 10.00 VJ Paul King; 13.00 VJ Simone; 16.00 Veliki hiti - vodi Paul King; 17.00 Poročilo; 17.15 MTV;
17.30	Novice; 17.45 Trije od enega;
18.00	Prvič na MTV; 19.00 Yo! - rap glasba; 19.30 Pokličite MTV na 9944 483 461061; 20.00 VJ Ray Cokes; 22.00 Veliki hiti - vodi Paul King; 23.00 Poročilo; 23.15 MTV v kinu; 23.30 Novice; 23.45 Trije od enega.
SCREENŠPORT
8.00 Ameriške mišice; 8.30 Vodni
šport; 9.00 Španski goli; 9.30 Športni ples; 10.30 Ameriške mišice; 11.00 Nogomet - Peru : Kolumbija; 12.00 Biljard snooker; 14.00 NHL hokej - tedenski pregled;
15.00	Ameriške mišice; 15.30 Nogomet - Brazilija : Paragvaj; 16.30 Nogomet - Urugvaj : Ekvador;
17.30	Profesionalno smučanje
-	veleslalom; 18.00 Atletika
-	Glasgovv; 19.30 Konjeništvo;
20.30	Nogomet - Urugvaj: Ekvador; 17.30 Profesionalno smučanje
-	veleslalom; 18.00 Atletika
-	Glasgovv; 19.30 Konjeništvo;
20.30	Nogomet - Urugvaj: Čile;
21.30	Olimpijsko poročilo; 22.00 Profesionalno smučanje - veleslalom; 22.30 Dirke na ledu; 23.30 NHL hokej - Pitsburg : Los Angeles; 1.30 Vodni šport.
SUPER CHANNEL
6.30	Poslovne novice iz ZDA; 6.40 Ozadje poslovanja; 7.05 Poslovni pogled; 7.30 Novice v žarišču; 8.25 Športna poročila: 8.30 Zdravo Avstrija, zdravo Dunaj; 9.00 Glasbeni miks; 9.30 Super trgovina: 10.00 Glasbeni miks; 11.50 Glasbena poročila; 12.00 Super trgovina; 12.30 Turistična oddaja v nemščini; 13.00 Japonski poslovni dnevnik; 13.30 Znanstveni show-dokumentarec;
15.00	Išče se znane glasbene osebnosti; 16.00 V programu ste - pokličite 9944 71 418 1717; 17.50 Glasbena poročila: 18.00 Wyatt Earp-western nadaljevanka; 18.30 Jaz, vohun - nadaljevanka, igra Bill Cosby; 19.30 Reportaža; 20.00 Šport v živo; 21.00 Turistična oddaja; 21.30 Poslovni tednik; 22.00 Poročila BBC in vreme; 22.30 Športna poročila; 22.45 Poslovne novice iz ZDA; 23.00 Topper se vrača - ameriški film; 0.40 Glasbena poročila; 0.50 Modra noč; 1.20 Super trgovina; 1.50 Glasbeni miks skozi noč.
SKVONE
7.00	DJ Kat; 9.40 Igrice; 9.55 Igrajmo se; 10.10 Risanke; 11.00 Ma-ude; 11.30 Mladi zdravniki - nadaljevanka: 12.00 Podčrtano in lepo;
12.30	Mladi in brezskrbni; 13.30 Barnaby Jones - nadaljevanka;
14.20	Drugi svet; 15.20 Santa Bar-
bara; 15.45 Žena tedna: 16.15 Bra-dy Brides; 16.45 DJ Kat; 18.00 Različni udarci - nadaljevanka; 18.30 Zaračano; 19.00 Življenjska dejstva - nadaljevanka; 19.30 Skrita kamera; 20.00 Ljubezen na prvi pogled;
20.30	Skrita kamera: 21.00 TBA;
22.00	Pametni dečko - nadaljevanka; 23.00 Ljubezen na prvi-pogled;
23.30	Nočno sodišče; 24.00 Sonny Spoon.
SAT 1
6.00	Dobro jutro; 8.30 Očarljiva Je-annie; 9.05 Ognjeni vihar - ameriška nadaljevanka, ponovitev; 11.15 Zlata hit parada narodnozabavne glasbe; 11.55 Kolo sreče; 12.45 TV borza; 13.35 Pod kalifornijskim soncem; 14.30 Očarljiva Jeannie;
15.05	Falcon Crest; 16.00 Booker;
17.05	Pojdi na vse; 18.15 Bingo;
18.45	Poročila: 19.20 Kolo sreče;
20.15	Poskusna noč - gledališka predstava; 22.15 Družbeno politični magazin; 23.40 Olimpijski klub;
23.55	Bob, Caroline, Ted, Aliče - ameriški film.
RTL PLUS
6.00	Dobro jutro, Evropa, poročila:
8.30	Ponovitev različnih nadaljevank; 11.30 Tic, Tac Toe; 12.30 Hammer; 13.00 En oče preveč;
13.30	Kalifornnijski klan; 14.20 Springfieldska zgodba; 15.05 Dallas; 15.55 Chips; 16.45 Tvegano;
17.10	Vroča nagarada; 18.00 Elf 99;
18.45	Poročila; 19.15 Nazaj v preteklost; 20.15 Narodnozabavna glasba; 21.15 Gottschalkov shovv; 22.15 Sternov TV magazin; 23.20 Benny Hill; 0.55 Boj zoper mafijo.
PRO 7
6.20 Jane in Kathleen; 7.05 Risanke: 9.05 Air Force; 9.55 Trojica s štirimi pestmi; 11.10 Velaba kliče
-	angleški pustolovski film; 12.45 Jasen primer na Claire, ponovitev;
13.40	Črni jezdeci iz Dakote - ameriški vvestern; 15.10 Bumperjev revir; 16.05 Utrip življenja - ameriška družinska nadaljevanka: 17.00 Risanke: 19.05 Highwayman - ameriška nadaljevanka; 20.00 Poročila;
20.15	Vatikanska zarota - italijanska kriminalka; 22.25 Jake in McCabe; 23.15 Urbani kavboj
-	ameriški film (Igrajo John Travol-ta, Debra Winger); 1.45 Nočni sokol; 2.45 Črni krog - ameriška kriminalka, ponovitev;
TELES
6.30	Dobro jutro, Bino; 9.30 Doma s Tele 5; 10.35 Wildcat, ponovitev;
11.00	Divji zahod; 12.00 Igralni shovv; 13.00 Model in vohljač; 13.25 Bim, bam, bino; 17.50 Model in vohljač; 19.00 Na zob; 19.25 Poro-’ čila; 19.40 Kviz; 20.15 Castaway
-	angleški film; 22.25 Camorra
-	italijanski film; 0.30 Egualizer;
1.55	Policijska postaja Hill Street, ponovitev; 3.10 Divji zahod.
3 SAT
9.00	Čas v sliki; 13.00 Čas v sliki;
13.10	Opoldanski magazin; 13.45 Kulturni magazin (ponovitev od 11. 2. 1992); 14.15 Veseli glasbeniki;
15.40	Dvotisočaki in višji očaki;
16.25	Glasbena oddaja; 17.00 Mini Čas v sliki - poročila za otroke;
17.10	Ostržek: Pri dobri vili; 17.35 Narednik Berry: ... m naročeni umor; 18.00 Slike iz Švice; 19.00 Danes; 19.20 3 sat studio; 19.30 Eksplozivno - sodni poročevalci poročajo; 21.00 Črne sanje o raju - Čakanje na novo Južno Afriko:
22.00	Čas v sliki; 22.25 Kliči Buterfi-eld 8 - ameriški film, 1980 (igrajo Elizabeth Taylor, Laurence Harvey, Eddie Fischer, režija Daniel Mann);
23.55	10 pred 10.
TVS 1 SOVA
ZGODBA O MAGNUMU
angleška barvna dokumentarna serija, 1989, 3 deli
The Magnum Story, avtor: Jean Clements, glasba: Richard
Attree, fotografija: Chris Seager in John Rhodes.
Zgodba o Magnumu je zgodba o najbolj ugledni fotografski organizaciji na svetu. Asociacijo je pred triinštiridesetimi leti organiziral legendarni Robert Capa, kaj kmalu pa so se mu pridružili tudi W. VVugene Smith, Ansel Adams, Elliott Ervvitt, Eve Arnold, Philip Jones Griffiths in drugi. Fotografom Magnuma je uspevalo in uspeva še danes, da so v žanru dokumentarne fotografije uveljavili avtorski pristop tako v izbiri tematike kot tudi v samih fotografijah. V preteklih dobrih štiridesetih so fotografije Magnumovih fotografov preplavile naslovnice najbolj uglednih revij na svetu. Še več, avtorji fotografije so svoje fotografske zgodbe često objavljali v samostojnih knjigah in tako pomembno prispevali k uveljavitvi fotografije kot umetnosti... Dokumentarec je nastal ob slovesnem praznovanju štiridesetletnice Magnuma, skratka ob prireditvi, ki je omogočala tako pogled nazaj, v preteklost kot tudi razmišljanja o prihodnosti organizacije, ki je odprta samo za izbrane fotografe.
20.05 TVS 1
FILM TEDNA:
BREZ UTEMELJENEGA DVOMA, novozelandski barvni film, 1980
scenarij: David Vallop, režija: John Laing, fotografija: Alun Bol-linger, glasba: Dave Fraser, igrajo: David Hemmings, John Har-greaves, Tony Barry, Martyn Sanderson, Grant Tilly, Diana Rovvan, lan Watkin, Terence Cooper.
Film BREZ UTEMELJENEGA DVOMA je dokumentarno prikazana drama, ki govori o nemoči posameznika pri soočanju z družbenimi institucijami, kakršni sta policija in pravni sistem. Obenem je ta film, posnet po romanu angleškega pisatelja Davida Vallopa, ki je tudi scenarist filma, napeta kriminalka, polna skrivnosti. Čeprav opisuje primer po nedolžnem obsojenega angleškega kmeta, je film nastal v novozelandski produkciji in je zgodba seveda prestavljena na to daljno celino.
Leta 1970 prebivalci v odročnem kraju na neki s krvjo zamazani kmetiji odkrijejo zapuščenega dojenčka. Na kraj prispe policija, ki predvideva, da se je moral pripetiti krut umor, toda glavni inšpektor Hutton za to ne najde nobenega dokaza, trupel ni, nobenega vidnega motiva, nobenih indicov. Po trimesečni preiskavi v čudnih razmerah vendarle najdejo trupli otrokovih staršev, vendar tudi nadaljnje raziskovanje ne odkrije, kdo utegne biti morilec. Inšpektor Hutton, ki ni pripravljen priznati, da policija ne zmore razrešiti primera, po številnih zasliševanjih določi krivca dvojnega umora, čeprav je njegova obtožba neutemeljena. Tamkajšnjega kmeta Arthurja Allana Thomasa obsodijo na zaporno kazen. Njegovi sorodniki in znanci, prepričani o Thomasovi nedolžnosti, zbirajo dokaze za ponoven proces, ki ga obnovijo tri leta kasneje. A tudi policija ne počiva. Primer se pojavlja v vseh medijih in buri duhove javnosti, zato pa inšpektor Hutton uporabi vsa sredstva, da bi policija prikrila svojo zmoto in Thomas je znova obsojen. Primer še vedno ni zaključen. Zdaj je na zatožni klopi tudi policija in celotna zakonodaja...
STRAN_________________________ 4. februar________________
PRIREDITVE OD ČETRTKA 6. 2.1992 DO SREDE 12. 2.1992
četrtek, 6. februarja
Ljubljansko
Ljubljana: 10.00 Warhawski, kriminalka, kino Komuna. 10.00 in
12.00	Jack in Jill II., kino Sloga. 14.00, 16.00, 18.00 in 20.00 Supersex—Transsex, kino Sloga. 16.00, 18.15 in 20.30 Društvo mrtvih pesnikov, melodrama, Kinoteka. 16.00, 18.30 in 21.00 Kraljevi ribič, fantastična komedija, kino Komuna. 16.00, 18.00 in 20.00 Bingo, komedija, kino Union. 16.00,18.00 in 20.00 Crkni Fred!, komedija kino Bežigrad. 16.00, 18.00 in 20.00 Dnevi grmenja, akcijski, kino Triglav. 16.30,18.45 in 21.00 Možje nikoli ne zapuščajo žena, kino Kompas. 16.30, 18.45 in 21.00 Glasbena skrinjica, drama, kino Mini. 17.00, 19.00 in 21.00 Wars-hawski, kriminalka, kino Vič. 17.00 Oliver in njegova druščina, risanka, kino Mojca. 22.00 Sexualne fantazije, kino Sloga Domžale: 16.00,18.30 in 21.00 Robin Hood-princ tatov, pustolovski, kino Domžale
Štajerska
Celje: 17.00 Predavanje Vse o pridelovanju zelenjave, ing. Černe, mala dvorana Narodnega doma. 19.30 Podelitev priznanj za kulturno-umetniška dela, nastop, dramski igralec Karel Brišnik, flavtist Klemen Ramovš, krstna izvedba Sonetov nesreče na glasbo Primoža Ramovša, SLG Celje Ptuj: 14.00 P. Shaffer: Črna komedija, režija; Vinko Moderndor-fer, SNG Celje
Rogaška Slatina: 17.00 in 19.00 Napadalec, am. horor, kino Zdravilišče
Maribor: 19.00 Centralna Prešernova proslava mesta Maribor,
podelitev Glazerjevih nagrad, slavnostni govornik Drago Jančar,
SNG Maribor. 19.30 Avtorski recital Bojan Sedmak, pesmi,
songi, rokerske miniature, v počastitev slovenskega kulturnega
praznika, amfiteater II. gimnazije
Šoštanj: 8.30 Šola odbojke, OS K. D. Kajuh
Šmartno ob Paki: 9.30 Ustvarjalne delavnice, za predšolske
otroke, VVZ Šmartno ob Paki
Velenje: 11.00 Risanke za najmlajše, redni kino. 16.00 Pionirska olimpiada, OŠ Veljko Vlahovič
Koroška
Slovenj Gradec: 19.00 Proslava slovenskega kulturnega praznika, koncert trio Lorenz, slavnostni govornik Rudi Šeligo, podelitev Bernekejevih nagrad in plaket, Kulturni dom.
9.00	Otvoritev razstave, barvne fotografije George Graciansky iz cikla Konec nečesa, razstava bo odprta do 5. marca, galerija likovnih umetnosti Slovenj Gradec
petek, 7. februarja__________________________
Ljubljansko
Ljubljana: 10.00 Warshawski, kriminalka, kino Komuna. 10.00 in 12.00 Jack in Jill II.,kino Sloga. 14.00, 16.00, 18.00 in 20.00 Supersex-Transsex, kino Sloga. 16.00, 18.15 in 20.30 Društvo mrtvih pesnikov, melodrama, Kinoteka. 16.00, 18.30 in 21.00 Kraljevi ribič, fantastična komedija, kino Komuna. 16.00, 18.00 in 20.00 Bingo, komedija, kino Union. 16.00, 18.00 in 20.00 Crkni, Fredi, komedija, kino Bežigrad. 16.00, 18.00 in 20.000 Dnevi grmenja, akcijski, kino Triglav. 16.30, 18.45 in 21.00 Možje nikoli ne zapuščajo žena, kino Kompas. 16.30,18.45 in
21.00	Glasbena skrinjica, drama, kino Mini. 17.00,19.00 in 21.00 Warshawski, kriminalka, kino Vič. 17.000 Oliver in njegova druščina, risanka, kino Mojca. 19.30 C. Goldoni Počitniška trilogija, in izven, Drama, SNG Ljubljana. 20.00 D. Jančar Zalezujoč Godota, za izven, mala drama SNG Ljubljana. 22.00 Sexu-alne fantazije, kino Sloga.
Domžale: 16.00, 18.30 in 21.00 Robin Hood - princ tatov,
pustolovski, kino Domžale
Štajerska
Celje: 17.00 Glasbena delavnica se predstavi, zadružni dom Ljubečna. 19.30 J. Strauss m.: Netopir, dirigent Igor Švara, režija Zvone Šedlbauer, SNG Opera balet Ljubljana, SLG 9,el)e' , Maribor: 18.00 Koncert, društvo glasbenih umetnikov Slovenije in nastop slovenskih pisateljev, SNG Maribor. 22.00 Avtorski recital Bojan Sedmak, pesmi, songi, rokerske miniature, v počastitev slovenskega kulturnega praznika, mali oder SNG
MGornja Radgona; 17.00 Literarno-glasbeni večer, F. Puncer; Duhovnik v taborišču smrti, M. Šeruga: Žarki sončnih večerov, Jože Galič - slovenska narodna pesem, restavracija hotela
GRogaška Slatina: 19.00 Napadalec, am. horor kino Zdravilišče. 20.000 Razstava in koncert ŽPZ Zdravilišča Rogaška Slatina, zborovodja Mihaela Pihler, razstavni salon. 21.00 Nočni kino: Stalno pripravljena, am. erotični, kino Zdravlišče.
Trbovlje: 9.30, 10.30 in 11.30 Potovanje v modro, plesna skupina IGEB, delavski dom Trbovlje
Gorenjska
Besnica: 17.00 Lutkovna igrica: Gospod Petelin, kulturni dom Kranj: 9.00 Drsanje, Gorenjski sejem. 12.00 Počastitev spomina dr. Franceta Prešerna, kranjski kulturni delavci, Prešernov gaj. 13.00 Sprejem za kulturne delavce mesta Kranj, skupščina občine Kranj, 17.15 in 17.30 Pritrravanje. 17.30 Trenutek tišine, svečanost pred spomenikom Franceta Prešerna In Simona Jenka, APZ France Prešeren, Prešernov gaj. 19.30 A. Lansbergis: Idiotova zgodba, Prešernovo gledališče Kranj, zaključeno za pedagoge srednjih in osnovnih šol Kranj, Prešernovo Gledališče Kranj
Dolenjska
Čatež: 8.00 Zimske počitnice, šola plavanja, športna tekmovanja, ogled risank, lutkovne predstave, družabna srečanja, terme Čatež
sobota, 8. februarja
Ljubljansko
Ljubljana: 10.00 in 12.00 Jack in Jill II., kino Sloga 10.00 Warshawski, kriminalka, kino Komuna. 14.00, 16.00, 18.00 in
20.00	Supersex-Transsex, kino Sloga. 16.00, 18.115 in 20.30 Društvo mrtvih pesnikov, melodrama, Kinoteka. 16.00,18.30 in
21.00	Kraljevi ribič, fantastična komedija, kino Komuna. 16.00,
18.00	in 20.00 Bingo, komedija, kino Union. 16.00,18.00 in 20.00 Crkni Fred!, komedija, kino Bežigrad. 16.00, 18.00 in 20.00 Dnevni grmenja, akcijski, kino Triglav. 16.30, 18.45 in 21.00 Možje nikoli ne zapuščajo žena, kino Kompas. 16.30, 18.45 in
21.00	Glasbena skrinjica, drama, kino Mini. 17.00,19.00 in 21.00 Warshawski, kriminalka, kino Vič. 17.00 Oliver in njegova druščina, risanka, kino Mojca. 19.00 W. A. Mozart A-deus, balet, za izven, opera balet, SNG Ljubljana. 19.30 A. Suassuna: Testament blagega psa, abonma sobota in izven, drama SNG Ljubljana. 20.00 M. Zupančič; Izganjalci hudiča, za izven, mala drama SNG Ljubljana. 22.00 Sexualne fantazije, kino Sloga
Domžale: 16.00, 18.00 in 21.00 Robin Hood - princ tatov, pustolovski, kino Domžale
Štajerska
Celje: 16.00 Bingo, am. družinski, kino Union. 16.00 Rešitelji iz Avstralije, Walt Disney risanka, kino Metropol. 17.00 in 19.30 Srečanje z Venero, glasbeno filmska komedija, kino Mali Union.
18.30	in 20.30 Smrtne misli, am. kriminalka, kino Union. 18.30 in
20.30	Sladka mala, trda erotika, kino Metropol
Gornja Radgona: 18.00 Kulturne skupine Radgone Radgoča-nom za kulturni praznik, kulturni dom Gornja Radgona Maribor: 11.00 Mačji sejem, Neca Falk, Jerko in Miro Novak, za izven, SNG Maribor. 22.00 Avtorski recital Bojan Sedmak pesmi, songi, rokerske miniature, v počastitev kulturnega praznika, nočni lokal Amadeus.
Rogaška Slatina: 19.00 Orel smrti, am. akcijski, kino Zdravilišče. 21.00 Nočni kino, Stalno pripravljena, am. erotični, kino Zdravilišče
Šentjur: 19.00 Rdeča vročica, am. akcijski, kino Šentjur Velenje: 19.30 Svečana akademija ob kulturnem prazniku,
slavnostni govornik dr. Matjaž Kmecelj, kino dom Kulture
Dolenjska
Čatež: 8.00 Zimske počitnice, šola plavanja, športna tekmovanja, ogled risank, lutkovne predstave, družabna srečanja, terme Čatež.
Gorenjska
Kranj: 6.55 Izlet na Kofce, 1488 m, planinska oprema. Planinska sekcija Kranjskih DO Iskra, avtobusna postaja Kranj. 17.30 Tekma, Kranj - Kozmetika Afrodita, I. SKL. ženske, športna dvorana Planina. 19.00 Kraljevi ribič, am. komedija, kino Center.
20.00	Ljudska igra, F. S. Finžgar, Veriga, KUD Predoslje, Kulturni dom Predoslje
nedelja, 9. februarja
Ljubljansko
Ljubljana: 10.00 in 12.00 Jack in Jill II., kino Sloga. 10.00, Warshawski, kriminalka, kino Komuna. 14.00, 16.00, 18.00 in
20.00	Supersex-Traissex, kino Sloga. 16.00,18.15 in 20.30 Društvo mrtvih pesnikov, melodrama, Kinoteka. 16.00, 18.30 in
21.00	Kraljevi ribič, fantastična komedija, kino Komuna. 16.00,
18.00	in 20.00 Bingo, komedija, kino Union. 16.00,18.00 in 20.00 Crkni Fred!, komedija, kino Bežigrad. 16.00, 18.00 in 20.00 Dnevi grmenja, akcijski, kino Triglav. 16.30, 18.45 in 21.00 Možje nikoli ne zapuščajo žena, kino Kompas. 16.30,18.45 in
21.00	Glasbena skrinjica, drama, kino Mini. 17.00,19.00 in 21.00 Warshawski, kriminalka, kino Vič. 17.00 Oliver in njegova druščina, risanka, kino Mojca. 22.00 Sexualne fantazije, kino Sloga Domžale: 16.00, 18.00 in 21.00 Robin Hood — princ tatov, pustolovski, kino Domžale
Štajerska
Celje: 16.00 Bingo, am. družinski, kino Union. 16.00 Rešitelji iz Avstralije, Walt Disney risanka, Metropol. 17.00 in 19.30 Srečanje z Venero, glasbeno filmska komedija, kino Mali Union. 18.30 in 20.30 Smrtne misli, am. kriminalka, kino Union. 18.30 in 20.30 Sladka mala, trda erotika, kino Metropol Gornja Radgona: 20.00 Barton Fink, nagrada Canes, kino Gornja Radgona
Maribor: 21.00 Avtorski recital Bojan Sedmak, pesmi, songi, rokerske miniature, v počastitev slovenskega kulturnega praznika, Mladinski kulturni center
Rogaška Slatina: 17.00 in 19.00 Orel smrti, am. akcijski, kino Zdravilišče
Šentjur: 16.00 Smrtne misli, am. kriminalka, kino Šentjur
Koroška
Slovenj Gradec: 16.00 Highlander, kino Slovenj Gradec. 20.00 Angel teme, kino Slovenj Gradec
Dolenjska
Čatež: 8.00 Zimske počitnice, šola plavanja, športna tekmovanja, ogled risank, lutkovne predstave, družabna srečanja, terme Čatež
Gorenjska
Besnica: 20.00 Koncert, Pevski zbor KUD Jože Papler, domi krajanov v Spodnji Besnici
ponedeljek, 10. februarja
Ljubljansko
Ljubljana: 10.00 in 12.00 Jack in Jill II., kino Sloga; 14.00,16.00,
18.00	in 20.00 Supersex-Transsex, kino Sloga; 16.00, 18.15 in
20.30	Društvo mrtvih pesnikov, melodrama, Kinoteka; 16.00,
18.30	in 21.00 Kraljevi ribič, fantastična komedija, kino Komuna; 16.00, 18.00 in 20.00 Bingo, komedija, kino Union; 16.00, 18.00 in 20.00 Crkni Fred!, komedija, kino Bežigrad; 16.00, 18.00 in
20.00	Dnevni grmenja, akcijski, kino Triglav; 16.30, 18.45 in
21.00	Možje nikoli ne zapuščajo žena, kino Kompas; 21.00 Warshawski, kriminalka, kino Vič; 17.00 Oliver in njegova druščina, risanka, kino Mojca; 19.30A. Suassuna: Testament blagega psa, abonma dijaški večerni in izven, drama SNG Ljubljana; 22.00 Sexualne fantazije, kino Sloga
Domžale: 16.00, 18.30 in 21.00 Robin Hood - princ tatov, pustolovski, kino Domžale
Štajerska
Celje: 16.00 Bingo, am. družinski, kino Union; 16.00 Rešitelji iz Avstralije, Walt Disney risanka, kino Metropol; 17.00 in 19.30 Srečanje z Venero, kino Mali Union; 18.30 in 20.30 Smrtne misli, am. kriminalka, kino Union; 18.30 in 20.30 Sladka mala, trda erotika, kino Metropol
Gorenjska
Kranj: 9.00 Razstava amaterskega slikarja Jožeta Strina,
rekonstrukcija Ljudske noše slovenskih pokrajin, Kokra Globus Stražišče: 11.30 in 13.00 Neiztrohnjeno srce, KUD Dušan Bavdek, dvorana KS Stražišče
torek, 11. februarja
Ljubljansko
Ljubljana: 10.00 in 12.00 Jack in Jill II., kino Sloga; 10.00 Warshawski, kriminalka, kino Komuna; 14.00, 16.00, 18.00 in
20.00	Supersex-Transex, kino Sloga; 16.00,18.15 in 20.30 Društvo mrtvih pesnikov, melodrama, Kinoteka; 16.00, 18.30 in
21.00	Kraljevi ribič, fantastična komedija, kino Komuna; 16.00,
18.00	in 20.00 Bingo, komedija, kino Union; 16.00,18.00 in 20.00 Crkni Fred!, komedija, kino Bežigrad; 16.00, 18.00 in 20.00 Dnevi grmenja, akcijski, kino Triglav; 16.30, 18.45 in 21.00 Možje nikoli ne zapuščajo žena, kino Kompas; 16.30,18.45 in
21.00	Glasbena skrinjica, drama, kino Mini. 17.00,19.00 in 21.00 Warshawski, kriminalka, kino Vič; 17.00 Oliver in njegova druščina, risanka, kino Mojca; 19.30 Mladi mladim, GLM, Kosovelova dvorana CD
Domžale: 16.00, 18.30 in 21.00 Robin Hood — princ tatov,
pustolovski, kino Domžale
Štajerska
Celje: 16.00 Bingo, am. družinski, kino Union; 16.30 in 18.30 Smrtni ukaz, am. akcijska, kino Metropol; 18.30 in 20.30 Smrtne misli, am. kriminalka, kino Union; 19.00 Pridi, oglej si raj, am. vojna drama, kino Mali Union; 20.30 Lepo norenje, trda etotika, kino Metropol
Gorenjska
Kranj: 19.30 Tej poti se reče želja, srečanje s pesnico Nežo Mauer, knjižnica A. T. Linharta
Škofja Loka: 9.00 Zbirke Loškega muzeja, Loški muzej
sreda, 12. februarja
Ljubljansko
Ljubljana: 10.00 in 12.00 Jack In Jill II., kino Sloga; 10.00 Warshawski, kriminalka, kino Komuna; 14.00, 16.00, 18.00 in
20.00	Supersex-Transsex, kino Sloga; 16.00, 18.15 in 20.30 Društvo mrtvih pesnikov, melodrama, Kinoteka; 16.00,18.30 in
21.00	Kraljevi ribič, fantastična komedija, kino Komuna; 16.00,
18.30	in 20.00 Bingo, komedija, kino Union; 16.00,18.00 in 20.00 Crkni Fred!, komedija, kino Bežigrad; 16.00, 18.00 in 20.00 Dnevi grmenja, akcijski, kino Triglav; 16.30, 18.45 in 21.00 Možje nikoli ne zapuščajo žena, kino Kompas; 16.30,18.45 in
21.00	Glasbena skrinjica, drama, kino Mini; 17.00,19.00 in 21.00 Warshawski, kriminalka, kino Vič; 17.00 Oliver in njegova druščina, risanka, kino Mojca; 19.30 Zvoki šestih strun; Istvan Rmer--kitara, program J. S. Bach, M. Giuliani, Ž. Brkanovič, Š. Rok, V. Asencio, R. Gnatalli, dvorana slovenske filharmonije, CD; 19.30 J. M. Synge: Svetniški vrelec, abonma, dijaški 5. večerni, za izven, drama SNG Ljubljana; 22.00 Sexualne fantazije, hrvaški napisi, kino Sloga
Domžale: 16.00, 18.30 in 21.00 Robin Hood — princ tatov,
pustolovski, kino Domžale
Štajerska
Celje: 16.00 Bingo, am. družinski film, kino Union; 16.30 in 18.30 Smrtni ukaz, am. akcijski, kino Metropol; 18.30 in 20.30 Smrtne misli, am. kriminalka, kino Union; 19.00 Pridi, oglej si raj, am. vojna drama, kino Mali Union; 20.30 Lepo norenje, trda erotika, Metropol
Gorenjska
Kranj: 12.30 Podelitev priznanj mentorjev ob 30. obletnici bralne značke, Zveza društev prijateljev mladine Kranj, dvorana skuščine občine Kranj
N0V/S90BA
y
MUZIKA JE BIZNIS
Na račun slovenskega popa so pretekle že reke črnila. Zdi se, kot da se o tem malce nenaravnem fenomenu ne da prav nič več povedati. Prav zato me je prijetno presenetil žolčni izbruh Luja Šproharja v četrti letošnji številki Stopa. Očitno je slo-pop zabredel že tako daleč, da se ga je lotil celo osrednji slovenski televjzijsko-infor-mativni tednik. Še bolj zanimivo kot to, je dejstvo, da ima slovenski goveji pop že nekajletno tradicijo in da se v vseh teh letih nihče ni kaj prida obregnil obenj, če pa se je to že zgodilo, je bilo vse skupaj dovolj marginalno, da ni povzročilo kakšne hujše reakcije. Morda se utegne zdaj kaj premakniti. Če nič drugega, vsaj kakšna grožnja s tožbo.
Vseskozi se je zdelo, kot da se bo vsled večnega negodovanja pojavilo nekaj takšnih imen, ki bodo malce popravila kozav obraz slovenskega popa. Jasno, misel je utopična in neuresničljiva. Le kdo bi se ukvarjal s poslom, ki je že vnaprej obsojen na neuspeh?
No, in potem si rečemo: »V redu, Nace se je lotil večno zelenih šlagerjev, tudi Heleno lahko na račun neobaroč-nega oprsja nekako prebavimo, toda Zlatko in Wolf?« Upor nekaterih urednikov na radijskih postajah je več kot razumljiv. Nerazumljivi so argumenti, da so postaje, ki preprosto nočejo predvajati nekaterih pesmi »rdeče« in podobno. Kakšno zvezo ima politika s kičem?
Pred leti smo imeli pri nas t. i. komisijo za šund. Ta komisija je imela nalogo ločiti zrnje od plev, vse skupaj pa je imelo vsaj minimalno povezavo s tekočim političnim dogajanjem. Prepričan sem, da urednik, ki noče predvajati VVolfovega Angela varuha ne goji nikakršnega sovraštva do vere ali, bog ne daj, verujočih. Prav gotovo pa se mu gnusi imbecilno zaslužkarstvo, ki producira povsem neužitne pesmi. Sicer pa je o teh stvareh nesmiselno razpravljati. Pop glasba je biznis kot vsak drug. Eni prodajajo svojo robo, drugi pa tisto s trga Ponte Rossa. V naših kajih je švercanje že nekaj časa najbolj donosen posel, zato se ne gre čuditi, da se je tovrsten posel prenesel tudi na pop. Le da se tu ne šverca s kavo in petardami, temveč s slabim okusom.
Pravzaprav je kar malce krivično napadati Zlatke in Božote, ker v končni fazi ne predstavljajo nič drugega kot obliž na gnojno rano slo-
venskega množičnega okusa. Agropop so na zadnji kaseti »Misliš, da sem seksi?« pozabili v vsakem drugem verzu omeniti Slovenijo in »ponosen, žilav narod«, pa se jim to maščuje na številu' prodanih kaset. Kdo torej vleče koga za nos?
ter Botha in Nelson Mandela ga je prepričala, da je vzdržal do konca. Na prvem izmed petih koncertov je za varnost skrbelo kar 800 varnostnikov.
NOVICE
PAUL SIMON je naletel na nepričakovane težave med turnejo po Južni Afriki. Na prvem koncertu v JAR po prenehanju kulturnega boj-
PAUL SIMON: bombe v Pre-toriji
kota, ki so ga uvedli Združeni narodi je več tisoč sedežev ostalo praznih. Vzrok ni bila morebitna nepriljubljenost Paula Simona, temveč strah pred morebitnim terorističnim napadom. Povod za strah je bila eksplozija bombe, ki jo [e ANLA, radikalna frakcija Črnskega Anzanij-skega gibanja podtaknila v prostorih firme, ki je na koncertih skrbela za ozvočenje. Paul Simon je hotel turnejo odpovedati, toda podpora, ki sta mu jo izrekla Pe-
PUBLIC ENEMV: turneja po Afriki
Tudi PUBLIC ENEMV se odpravljajo na turnejo v Afriko, le da se njim verjetno ni treba posebej bati odpora tamkajšnje populacije. PE so namreč svoj zadnji album »Apocalipse 91... The Ene-my Strikes Back« posvetili izpustitvi Nelsona Mandele. Poleg Južne Afrike bodo obredli tudi Namibijo, Zimbabve in Malavi, na koncertih pa bodo pomagali lokalnim hip-hoperjem, saj bodo kot predskupine jemali lokalne bende in organizirali hip-hop delavnice. Ostali afroameriški izvajalci z velikim zanimanjem pričakujejo turnejo PE, saj bodo v primeru, da bo uspela, tudi sami stopili po njihovi poti.
BRUCE SPRINGSTEEN je bil pred nedavnim uporabljen kot vaba za grdo pote-
gavščino, ki sta si jo v Angliji privoščila dva goljufa. Objavila sta namreč oglas, v katerem sta obljubljala predprodajo vstopnic za njegove koncerte. Policija je enega izmed goljufov že prijela, medtem ko so drugemu, ki bi naj bil »glava« celotnega podviga še na sledi. Bruce Springsteen naj bi gostoval v Veliki Britaniji nekje po izidu njegovega novega albuma, ki je napovedan za pozno pomlad.
MINISTRV so izdali nov album za založbo WAX TRAX. Nosi domiseln naslov »Mini-stry«, vlečni signal pa se imenuje »Jesus Built My Ho-trod«.
ALBUMI
RAMBO AMADEUS, Psihološko propagandni komplet M-91 RTB
Če se je zdelo, da bo Ram-bo Amadeus moral kot protiutež večji popularnosti začeti sprejemati kompromise, je njegov zadnji album potrdil ravno nasprotno. Rambo še vedno preklinja, še več kot prej, bi lahko rekli. Tudi vsebinsko ostaja zvest dosedanjemu delu, torej, novoprimi-tivizem na njegov originalni način. Od sarajevskega originala se raziskuje predvsem po glasbi in po radikalnejšem pristopu. Bolj poslušljivo in ideološko močnejše.
Rambo morda res ni najboljši raper na svetu, toda to ni najbolj pomembno. Prav gotovo pa je Rambo EDINI raper v tem delu Evrope, ki mu je uspelo združiti etno-junk kulturo z urbano plesno glasbo in nekaterimi pop ikonami. Tako najdemo v pesmih Brovvn - Living Colour vpliv, tu je tudi nepogrešljivi Technotronix cover, slišati pa je celo moč »Riders On The Storm«, Hari Mata Hari in Šemso. Nedvomno najbolj vroča zadeva na področju bivše Juge v tem trenutku. Adiktivno.
Plošče ne morete kupiti nikjer, ker naše trgovine nimajo več vezi z RTB-jevo distribucijo. Poskusite lahko v ljubljanskem Rec-Recu, ki se je preko misteriozne tihotapske organizacije PBČ oskrbela z nekaj primerki tega izrednega albuma.
Kotiček za mlade bralke iz Velenja: METALLICA.
Zasavje
Vsako mesto ali celo vas v Sloveniji si zna organizirati zabavne prireditve, le v Zasavju ni kaj preveč rožnato. Predvsem se to pozna na področju zabave mladih. Še nekaj let nazaj je deloval v vsa-
kem od zasavskih mest vsaj kak mladinski klub ali disko-klub namenjen mladim. Kako je s to stvarjo danes? V Trbovljah je tako na primer, da obstaja ohlapna verzija mladinskega kluba, ki pa služi v glavnem za vse druge namene, kot pa za zabavo mladih. V mestu je sicer diskoteka SUPER Li, ki je v privatni lasti, ni pa prav nič orientirana na strune mladih, saj je to le z glasbo opremljena gostilna, ki tu pa tam gostuje skupine na koncerte. To je po navadi večinoma zgrešena oblika organiziranja raznih oblik koncertov. Kar se koncertov tiče pa ta reč ni prav nič bolj rožnata. Redko organizirani koncerti znanih ali manj znanih skupin so ali postavljeni na nemogoče termine ali pa v nemogoče prostore, saj na primer Delavski dom - ena največjih kulturnih ustanov ne služi več svoji funkciji, ker je njeno najetje preprosto predrago. Tako se morajo mladi, tisti, ki imajo malo več pod palcem od ostalih ali avto, podati v malo oddaljen klub MESEČINA, kjer pa so, žal, tako zasoljene cene, da raje ostanejo po lokalih v Trbovljah ali pa kar po privatnih žurih in doma ob TV ali Hi-fijih. Podobna slika je tudi v ostalih krajih na primer Hrastniku ali Zagorju, tako da mladi bežijo v Prebold ali oddaljene Ribče. Ko pa se spomnim kar nekaj let nazaj, smo Zasavci prav z veseljem odhajali v Ljubljano na razne rock - fešte, koncerte pa smo imeli tudi pri nas. Na vprašanje, zakaj tolikšna puščoba danes, sem dobil odgovor, češ da ni denarja za to.
Pa pustimo to in v upanju, da bomo res kot »evropejci« znali poskrbeti tudi za zabavo mladih, vsaj približno tako kot to znajo naši sosedi npr. Avstrija ali Italija. Morda pa bomo vendar enkrat doživeli tudi demokratično zabavno življenje in vedre koncerte za že tako bogu za hrbtom postavljeno Zasavje in njihove mlade prebivalce.
Rudi Špan
cija teatra KF 360. Gre za predstavitev gledališkega projekta DUDEN SVSTEM BALET. Mitski predmet, ki povezuje posamezne dele projekta, je skateboard. Pričetek predstave je ob 21.00.
12. 2. bo v istem klubu ob
22.00	koncert jazz skupine TRANSFORMER GUARTET.
V soboto, 8. 2. bodo v celjskem Klubu nastopili gorenjski rockerji HOVVITZER, eno izmed obetavnejših imen na slovenski rock sceni.
TREND
»Bolje Tito nego Trefalt Mito!«
ICE CUBE: Še vedno na lestvicah
REKLI SO
Neil Tennant:	»Imamo
mnogo privržencev med najstniki. Raje imam na tisoče vreščečih najstnikov na koncertu, kot resno oceno v Guardianu.«
KONCERTI
V	sredo, 5.2. bo v klubu K4 v Ljubljani koncert art-jazz-rock etnične skupine KAPELE LA CHATELIERE. Njihova glasba je izrazito nekomercialna in ima izhodišča v improvizirani glasbi, ki vsebuje elemente jazza, rocka in etnične glasbe. Trio na originalen način povezuje vse tri elemente, zato bo njihov nastop osvežitev tovrstne glasbene zvrsti na slovenski sceni
V	četrtek, 6. 2. bo v klubu K4 predprodukcijska promo-
RADIO CEUE
LESTVE
Velika Britanija singli
1.	QUEEN - Bohemian Rhapsody/These Are The Days Of Dur Lives
2.	THE KLF - Justified And Ancient
3.	HAMMER - Addams Groove
4.	THE PRODIGV - Everybo-dy In The Plače
5.	RIGHT SAID FRED ft. JO-CELVN BROVVN - Don’t Talk Just Kiss
6.	WET WET WET - Good-night Girl
7.	KYM SIMS - Too Blind To See It
8.	CE GE PENISTON - VVe Got A Love Thang
9.	DIANA ROSS - When You Tell me That You Love Me
10.	SHAFT - Robarb & Cu-stard
Velika Britanija neodvisni singli
1.	DAISY CHAINSAVV - Love Your Money
2.	LUSH - For Love EP
3.	THE SUGARCUBES - Hit
4.	THE KLF & TAMMY WY-NETTE - Justified And Ancient
5.	THE STONE ROSES
-	VVaterfall
6.	HUMAN RESOURCE
-	Dominator
7.	NITZER EB - Godhead EP
8.	SHONEN KNIFE - Space Christmas
9.0 ERASURE - Am I Right? 10. MINISTRY - Jesus Built My Hotrod
slovenske
#
ZDA (Billboard)
singli
1.	MICHAEL JACKSON - Black Or VVhite
2.	COLOR ME BADD - Ali 4 Love
3.	MARIAH CAREY - Can’t Let Go
4.	BOYZ II MEN - lt’s So Hard To Say Goodbye To Yesterday
5.	HAMMER - 2 Legit 2 Ouit
6.	NIRVANA - Smells Like Teen Špirit
7.	HAMMER - Addams Groove
8.	GEORGE MICHAEL & EL-TON JOHN - Don't Let The Sun Go Down On Me
9.	CE CE PENISTON - Finali
10.	MARKY MARK & THE FUNKY BUNCH - Wild-side
Velika Britanija (NME) rap obeti
1.	PUBLC ENEMY - Night Train (remix)
2.	PUBLIC ENEMY - Shut 'Ern Down (remix)
3.	DOUBLE XX POSSE - He-adcracker
4.	THE JVC FORCE - Big T racks
5.	VARIOUS - Juice Sound-track
6.	KRS - 1 - Duck Down
7.	A TRIBE CALLED OUEST
-	The Jazz Remix
8.	SLICK RICK - lt’s A Boy
9.	ORGANISED CONFUSION
-	Organised Confusion
10.	ICE CUBE - Organised
Confusion
DELO
Slovenija
Vibratorjeva lestvica
Koroškega radia
1.	1xBAND - Prva zapoved
2.	U’REDU - Le en dan
3.	SOKOLI - Še je čas
4.	DON MENTONY BAND - Mrtve rože
5.	RDEČI BARON — Sexopati
6.	MIZAR - Svjat dreams
7.	KUD IDIOTI - Hočemo cenzuru
8.	BULDOŽER - Vojno lice
9.	DIRTY NOISES - Crazy cowboy
10.	GROZNICA - Sex gun-fighters
Slovenija domače viže
1.	ALFI NIPIČ - Oče voščimo ti
2.	STUDENČEK IN VIKI AŠIČ st. - Francelj, lump si ti
3.	MARELA - Sanje novega leta
4.	FANTJE TREH DOLIN
-	Moj Abraham
5.	SLOVENSKI MUZIKANTJE
-	Vabijo planinci
6.	KARLI GRADIŠNIK - Ljubezen na prvi pogled
7.	AVSENIK - V veseli družbi
8.	EKARD - Dopustnik Jože
9.	SLAK - Ciganka
10.	BRATOV ZEME - Slovenci smo korenine
DP REKLAMA, opravljanje storitev s področja ekonomske propagande in trgovine. CEUE, Ul. XIV divizije 6
3-P

NOVfiDOBA
m
Titanih
Desetega aprila 1912 je iz Southamptona odplul na krstno potovanje v Ameriko »nepotopljivi« Titanik. Vse oči sveta so bile uprte v zadnje čudo tehnologije, ponos ladijske družbe White Star Line.
Bogataši in plemiči so zasedli bleščeče prostore prvega razreda. Toda še veliko več potnikov, emigrantov v Ameriko, je doživelo čast, da so se lahko peljali z ladjo, čeprav veliko nižje, v njenem trebuhu. Nadaljevanje zgodbe poznamo. V mrzli nedeljski noči, dva dni kasneje, je ladja po naduti dirki sredi ledenih gor trčila ob eno izmed njih. Bilo je 20 minut pred polnočjo. Rešilo se je le nekaj gospode zbrane na palubi, predvsem moških! Revnejšim iz trebuha ladje je uspelo priti do palub šele kasneje, za večino prepozno. Med rešenimi je bil tudi predsednik ladijske družbe gospod Bruce lsmay.
Danes se spet pripravljamo na potovanje. Vstopamo na krov časovnega stroja, čuda sodobne tehnologije in kapitala. Ladja se imenuje Evropa. Nekateri so jo hoteli krstiti za Nemčijo, saj je Nemčija njeno srce. Ker pa niso smeli še reči Nemčija, so rekli Evropa.
Gospoda je že zbrana v sobanah na vrhnjih palubah. Iz dvoran slišimo plesne orkestre. Poleg rockerjev zaslišimo tudi himnično prepevanje. Medtem vstopa drobiž v njen trebuh. 'Čeprav je majhen in skoraj neopazen, se kapitan ladje od časa do časa prijazno nasmehne in ga pozdravi v njegovih jezikih: »Dobrodošli!« Celo slovensko spregovori. Evforija mu odgovarja: »Danke!«
Tako zapluje ladja skozi čas. Vozi hitro, saj je polna vere v svojo moč in poslanstvo. Pa tudi krivulja razmaha tehnologije ji narekuje, da mora vrtoglavo navzgor, saj se je usmerila že skoraj navpično.
Potniki v trebuhu prvi začutijo zamolkli udarec. Tako je, kot da bi kdo z orjaškim prstom potegnil vzdolž ladje. Orkestri igrajo naprej. Toda ljudem prične ledeneti kri. V oči se zariše groza.
Kmalu je vse jasno: ladja se potaplja.
Gospoda s palube vstopa v rešilne čolne. Ladja pa vedno hitreje drsi v globino. Krivulja se je prelomila skoraj navpično navzdol.
Med potniki v trebuhu je bil tudi Slovenec. Ko so dolge mesece kasneje svojcem utopljencev izplačevali odškodnino, je za Slovenca nihče ni zahteval. Sorodniki so ga tako temeljito izbrisali iz spomina, da na možnost odškodnine sploh pomislili niso.
Z. J., Radovljica (naslov v uredništvu)
Zajamčen
osebni
dohodek
Neodvisni Sindikati Slovenije se ne strinjamo s predlaganim zajamčenim osebnim dohodkom za mesec januar. Ker menimo, da je občutno prenizek. S strani ZSSS je bil predlagan bruto OD 15.500,00 SLT (netto cca 10.000 SLT). Tudi ta je prenizek, ker ne upošteva predvidene februarske in marčne inflacije. Zato predlagamo bruto znesek 15,500,00 SLT povečan za 20% predvidene inflacije.
Obrazložitev: Januarski dohodek dobijo delavci po KP do 18. v naslednjem mesecu, marsikdaj pa tudi šele konec februarja. Zaradi tega delavci januarski dohodek trošijo še v drugi polovici februarja in marca. Tako en osebni dohodek zapade pod trimesečno in-
flacijo. Zato je predlagani dvig v višini 20% minimalen.
Vprašujemo tudi, kaj je iz dogovora o življenjski košarici. Realni najnižji osebni dohodek bi moral biti v višini življenjske košarice, kar pa je mnogo več, kot je predlagani zajamčeni OD. V ostalih zahtevah se strinjamo s predlogi, ki so (smo) jih sindikati že posredovali.
Od vlade zahtevamo ureditev notranjih socialnih in gospodarskih razmer in preprečitev divjih privatizacij družbene lastnine, ter izplačilo dela kupnine le-te tistim, ki so jo v resnici ustvarjali. V primeru, da se notranje zadeve ne bodo v najkrajšem času uredile, bomo NSS uporabili primerno obliko protesta.
RASTKO PLOHL, NSS, Ptuj
Bančne in poštne zagate
Pozor pred novostmi: z bančno kartico do gotovine!
Ljubljanska banka želi povečati zadovoljstvo varčevalcev, imetnikov tekočih računov, z uvedbo BANČNIH AVTOMATOV.
V tem letu bo vzpostavljenih v Sloveniji 86 bančnih avtomatov in denar bomo lahko dvigovali na kateremkoli od njih 24 ur dnevno, tudi ob nedeljah in praznikih. Izpolniti moramo pri svoji matični banki samo zahtevek za izstavitev osebne številke in poslovanje bo steklo.
VENDAR, predno storite to, bodite pozorni na zadnji odstavek obrazca zahtevka za izstavitev osebne številke pod: »pooblaščam, da v breme mojega tekočega računa enkrat letno (LB) poravna stroške poslovanja z bančnim avtomatom po enotni tarifi nadomestil banke«.
Gre torej za slepo zaupanje varčevalcev, saj varčevalci ne vemo, kolikšna je enotna tarifa nadomestil banke? Lahko je od 1 do 10%, kdo ve? Poznamo afero nezadovoljnih deviznih varčevalcev in ker vemo, da gre osel samo enkrat na led, bodimo previdni pred novostmi banke, da ne bomo spet nezadovoljni.
Z uvedbo bančnih avtomatov zmanjšuje LB poslovanje prek bančnih okencev in mi varčevalci bomo razbremenili osebje LB, za to njihovo razbremenitev pa bo banka obremenila spet nas varčevalce, če se bomo posluževali bančnih avtomatov. Ali morda obstaja nevarnost, da imetniki tekočih računov ne bomo mogli več brezplačno dvigovati svoje gotovine v banki? In kako naj zavarujem svoje prihranke v banki, ker hoče banka razpolagati z mojim denarjem, namesto da bi se obnašala predvidljivo, predvsem pa skrbela za svoje zaupanje do varčevalcev. Bančna tarifa naj ne bo tabu, naj ne bo skrivalnica, saj na tak način dvomim, da se bodo varčevalci množično odločali za ponujeno bančno noviteto. Denar leži na banki ali pa na pošti en dan, kdo ima od tega korist?
Položnico, označeno z rokom vplačila n. pr. do 15. dne v mesecu (v izogib plačilu zamudnih obresti), moramo vplačati že 14. dne v mesecu, ker v nasprotnem primeru zamudimo en dan in za ta zamujeni dan, nam imetnik računa lahko upravičeno zaračuna zamudne obresti. To velja za vplačila na bankah in poštah, kjer ljudje ponavadi vplačujejo preko položnic. V izogib zamudi pa lahko vplačamo položnico na isti dan, kot datirano na položnici le pri službi družbenega knjigovodstva in sicer le do 13. ure dnevno. Samo na tak način bo naš denar izkazan še isti dan na kontu imentika računa na
položnici. Banke in pošte nam zaračunavajo za vsa vplačila provizijo, vprašljivo pa je, komu gredo obresti za en celi dan, ko banka oz. pošta razpolaga z našim denarjem, saj kot je znano, denar šele naslednji dan prenesejo preko Službe družbenega knjigovodstva na imetnikov račun iz položnce. Zamisel imetnika tekočega računa in imetnika bančne hranilne knjižice
Če dvignem gotovino na pošti, ki je v neposredni bližini banke, bom plačala provizijo, če pa banke ni v bližini, pa nobene, kakšen nesmisel!
Večkrat dvignem gotovino s čekom na pošti, ki ni v bližini banke, vendar je datum dviga gotovine na pošti izkazan in v moje breme istega dne tudi na bančnem izpisku, čeprav je ta pošta zelo oddaljena do prve banke. Kako more banka zabeležiti moj dvig gotovine istega dne in ne šele naslednjega, saj iz zgoraj opisanega pod DENAR LEŽI NA... ni nobene logike ali pa se ve, kdo pije in kdo plača?
Naša pošta ne jamči za vezane poštne vloge varčevalcev
Dne 22. avgusta 1991 sem dala vezati na poštno hranilno knjižico pošte v Ljubljani din 3.000 - za dobo treh mesecev. Dne 23. novembra 1991 t. j. po izteku vezave sem hotela dvigniti svoj denar, vendar mi ga niso dali, rekoč, da denarja od moje vezave nimajo, ker se ta nahaja na pošti v Beogradu, kjer je blokiran. Nato sem ponudila pošti svoj denar za pokritje oz. moja plačila položnic, vendar tudi tega niso sprejeli. »Zagotovili« pa so mi, da bom svoja denarna sredstva dobila takoj po Novem letu, vendar ga tudi takrat nisem dobila.
Dne 20. januarja 1992, ko sem ponovno povprašala na pošti, so povedali, da dobim svoj denar aprila letos. Tako bo od začetka moje vezave minilo kar osem mesecev, čeprav sem sklenila vezavo le za tri mesece.
Avgusta lani, kot vemo, nismo bili v vojnem stanju, vedelo pa se je pravgotovo, da moramo že takrat zavarovati svoje interese, tako tudi finančna sredstva naših varčevalcev. Uradna opomba v Poštni hranilni knjižici »Za hranilno vlogo jamči Narodna banka Jugoslavije« je postala zloraba. Pošta ne bi smela sklepati vezav s svojimi varčevalci, njih denar pa pošiljati v Beograd. S svojim denarjem, ki ga imam zamrznjenega na pošti, ne morem poravnati niti svojih poštnih obveznosti.
Vezana finančna sredstva na banki so varnejša
Novembra lani sem odprodala banki vsa svoja devizna sredstva, katera sem na srečo imela doma skrita v nogavici, namesto v banki, kamor bi v normalnih razmerah sodila. Tolarje sem vezala v banki do dneva, ko sem vplačala denar za odkup svojega stanovanja v januarju letos. Kaj bi bilo, če bi tudi v banki rekli, kot so na pošti, da mi do nadaljnjega oz. do aprila letos mojega denarja ne morejo vrniti, ker da so ga poslali v Beograd, kjer je zamrznjen?
Vemo, da zamujen dan vplačila za odkup stanovanja, določen v kupoprodajni pogodbi, razveljavi kupoprodajni odnos, več kot samo enkrat pa se kupoprodajne pogodbe v zvezi s tem odkupom stanovanja ne da več sklepati. Kakšna sreča, da nisem tudi ta svoja sredstva vezala na pošti, saj tako bi svojega odkupa ne mogla izpeljati.
Verjetno je poleg nezadovoljnih deviznih varčevalcev tudi dosti nezadovoljnih poštnih varčevalcev, skratka nezaupanja je vedno več. V odkup stanovanj smo bili skoraj prisiljeni iti, saj ;e marsikaterega izmed nss steh pred pretirano visokimi najemninami, ki bodo sledile. Deviz doma torej nimamo več in lopovi ne bodo imeli več kaj ukrasti. Varčevati in ve-
POSREDO-
VALKA
UČNE
SNOVI
SEVERNO
ATLANTSKI
PAKT
OPAUENO
MESTO
FR FILM IGRALEC (DANI&)
MESTO V ČILU
BASKOV.
TEROR
ORGAN.
VELIKAN
PREDPISANA
KOLIČINA
ZDRAVIL
POLOTOK NASEVERU RUSUE
ARABSKO M. IME
STANJE
ZAMAKNJE-
NOSTI
STOLETJE
indijska""
BOGINJA
UTELEŠENJE
POGUBE
PISATEU
KOZAK
NEKDANJI
RUSKI
VLADAR
VELIKA
KAČA
DEL
TELESA
NAVLAKA
ROPOTIJA
Nagradna križanka Nove dobe
1.	nagrada: 3 mesečna naročnina Nove dobe
2.	nagrada: 2 mesečna naročnina Nove dobe
3.	nagrada: 1 mesečna naročnina Nove dobe
Pri žrebanju bomo upoštevali rešitve, ki jih boste po pošti ali osebno dostavili v naše uredništvo do ponedeljka, 10. februarja do 9. ure dopoldan
Nagrajenci nagradne križanke iz prejšnje številke
1.	nagrada: knjiga vezava v platno ZADNJI KNEZI CELJSKI V DEŽELAH SV. KRONE - Slavko Pajntar, Rečevnica 51, 64290 Tržič
2.	nagrada; okvir za registrsko tablico - Milka Žunec, Čečovlje 57/c, 62390 Ravne na Koroškem
3.	nagrada: tromesečna naročnina časopisa Nova doba - Lili Poljanšek, Čevljarska 41, 64226 Žiri
Rešitev križanke iž prejšnje številka
JAVA, ALAH, VILA, OBET, LVOV, BRIN, JETI, IJ, TA, UTOR, CEPIN, BRČICE, INN, NOE, OPRAVA, OM, KOSOVO, EZOP, KADI, REŠETA, NN, NAREDNIK, DR, KAVKA
zati pa tudi večina izmed nas ne bo več zmogla, saj se borimo za golo preživetje. Preživeti pa moramo cel mesec z dohodkom, ki ga zasluži povprečen delavec na zahodu v enem dnevu.
Vlada nam pripravlja dodatne, nove davke, ki bodo zajeli slehernega izmed nas. Prav, če hočemo korakati z Evropo, moramo imeti iste davke in iste cene pa tudi dohodke bi morali imeti enake.
KATARINA, Ljubljana _______(naslov v uredništvu)
Spreneve-
danje
Takšno nesposobnost ponovno dokazuje Žalska vlada ter njeni inšpektorji v vezi s proizvodnjo kalcijevega klorida CaCI3 last Cestnega podjetja Celje. Čeprav je bilo dosti kritike v časopisu na račun vlade, se s tem tudi pridružujemo krajani V. Pirešice. Veliko je bilo sestankov, pisanja, opozoril, da proizvodnja CaCI3 ni sprejemljiva za naš že tako ekološko obremenjeni kraj, na vsezadnje tudi s slabimi izkuš-
njami s Cestnim podjetjem Celje, v vezi s smradom in hrupom, smo sedaj žrtve krajani, neke umazane igre na račun našega zdravja. Velikokrat smo z dobrim namenom opozarjali, prosili, da nam pomagajo pri reševanju naših težav, nikoli nismo biti deležni pomoči na sedežu Žalske občine, kar danes ocenjujemo za zelo enostransko dejanje, naše ekološke težave se čedalje bolj poglabljajo v propad. Eno nesposobnost je vlada že dokazala z Juteksom v Ložnici, sedaj je na vrsti druga s Cestnim podjetjem Celje. V Pirešici, kdaj bodo odgovorni ljudje za takšna dejanja odgovarjali, se sprašujemo krajani. Ali navsezadnje je res Žalska občina tista, ki sprejema samo umazano tehnologijo, za vsako ceno. Človek izgublja zaupanje v Žalsko vlado, ker iz preteklih izkušenj se je pokazalo, da se je postavil nov obrat, za ekološko reševanje problemov, pa je zmanjkalo denarja. Vsa naša prizadevanja okoli CaCI3 so očitno v Žalski vladi prišla na gluha ušesa, na kar po dolgih letih prerekanja, ta kemična
proizvodnja deluje, po zagotovilih občinskega inšpektorja se opravljajo samo meritve. Do sedaj je bilo toliko meritev, da mirno lahko trdimo, da gre za izigravanje krajanov. Dopoldne je preko merjen hrup in smrad pri asfaltni bazi, dodatno še povečuje prekomeren ropot proizvodnja CaCI3, katera traja 24 ur na hrup, vendar omenjeni kljub naši prošnji ni po nekaj mesecih utegnil preveriti. Mi želimo samo dobro za nas in za naše otroke, tu niso prisotna nikakršna izigravanja. Mi smo še vedno odločno proti proizvodnji CaCI3, v lažjo razsodbo vam dajemo uradni podatek, da v zrak uide vsako uro 1010 kg/C02 ali 55 m3/h C02, plus tega, da je močna koncentracija C02 iz naših korišč. Na samem pogonu je vidna zelo močna oksidacija - rja. Čeprav je inštitut Jožef Stefan opozoril na preveliko koncentracijo C02 v zraku, to očitno Žalsko vlado ne skrbi, nam se odpira še ena nova ekološka umazanija-kata-strofa.
MIRAN PODPEČAN, DVO V. Pirešica - Galicija
STOPITE BLIŽE, SLOVENSKI VOJAKI
S.O.S. IZ POSTELJE
NA VPRAŠANJA BRALCEV ODGOVARJA SEKSOLOG AMATER, g. ANTON KORITNIK
Dragi Koritnik,
sem študentka in pri študiju nimam nobenih problemov.
Moje težave se začno, ko bi rada stopila v stik z moškimi. Velikokrat se mi zgodi, da mi je kakšen fant všeč na prvi pogled, toda, ko ga malo bolje spoznam, me ne zanima več. Vsi moški se mi zdijo tako otročji. Ne zanima jih nič drugega kot oni sami in če se že pogovarjajo o čem drugem kot o denarju in avtomobilih, je to nogomet.
Ker nisem homoseksualno usmerjena, se bojim, da nikoli ne bom doživela izpolnitve v ljubezni. Nasvet?
DARJA
Preljuba Darja,
moram ti priznati, da se nahajaš v velikih težavah. Si namreč radikalni romantik z viktorijansko spolno zavoro. Prepričana si, da prava ljubezen vznikne le na dolgotrajnih pogovorih o Camusu, Sartru in Dostojevskem, čeprav se v vsej svoji pojavnosti zavedaš, da to sploh ni res.
Preljuba Darja, soočiva se s stvarnostjo. Na eni strani te solzne doline so avtomobili, denar in nogomet. Na drugi strani so umetnost, denar in vezenje. V stični točki, torej na mestu, kjer dolino preseka potoček so seks in spolne bolezni. Kaj nam je torej storiti?
Predvsem se varuj poduhovljenega življenja, ker se ti utegne zgoditi kakšen brkat in po hrbtu poraščen kamionar, v katerega se boš noro zaljubila. Ne le, da boš tega čudovitega moža čez čas zasovražila, temveč boš povsem prepričana, da je vsega kriv on. In to zopet ne bo res.
Problem z nedojebanimi ženskami ni v tem, ker preveč razmišljajo ali preveč berejo. Prisežem, da ne. Moj prijatelj Dani pravi, da je problem v tem, ker premalo fukajo. Z vsakim letom, ki ga napolnim, mu dajem bolj prav. Če nismo bili ustvarjeni za razmnoževanje, za kaj smo potlej na svetu? In o moških še sploh nisva razpravljala.
Draga Darja. Moški te ne zanimajo in ženske ti niso pri srcu. Čas je, da se začneš ukvarjati z umetnostjo ali politiko, sicer boš trpela do konca svojih dni. In vsi okrog tebe tudi. Slednji bodo verjetno trpeli v obeh primerih.
HOROSKOP
Oven 21. 3.-20. 4.
Ne dopustite, da bi vas v službi spravili ob ugodnosti. Če boste previdni, boste imeli velike uspehe tudi v finančnih zadevah. Ne pozabite, da vas zelo potrebuje tudi vaš življenjski partner. Srečna številka 12, 14, 18, 23, 25,42.
Bik21. 4.-20. 5.
► „ id V zasebnem življenju bo veliko ve-UHa selja. Ne opustite svojih konjičkov, ki vam bodo še kako polepšali vsakdanjost. Če boste imeli denar, ne odlašajte, ampak si privoščite vsaj malo dopusta. Srečne številke 2, 3, 7, 17, 24, 33.
Dvojčka 21. 5.-21. 6.
Neki človek vas močno privlači, vendar bi bilo dobro, da bi pokazali precej zadržanosti, ker vas tako ne bo mogel le izkoristiti. Denarno si boste v prihodnjih dneh nepričakovano dobro opomogli. Srečne številke 20, 22, 23, 39, 41.
Rak 22. 6.-22. 7.
Svoja občutja bi morali manj skrivati, ker jih nihče ne zna brati, od tega pa vas bo še bolela glava. Ob koncu tedna bi se morali odkrito pogovoriti z neko osebo. Koristila bi vam rekreacija. Srečne ševilke 10, 13, 22, 27, 37, 44.
Lev 23. 7.-23. 8.
IT L J V zasebnem življenju se obeta (■lil) sprememba, ki pa ne bo taka, kot si želite ali mislite, saj vam ob pomanjkanju volje lahko marsikaj postavi na glavo. Vse odločitve raje dvakrat dobro premislite. Srečne številke 4, 6, 8, 15, 19, 44.
Devica 24. 8.-23. 9.
Zdravje vam bo povzročilo nekaj preglavic, zato bi bilo dobro, da se ne bi pretirano ukvarjali z drugimi rečmi. Če namreč ne boste zelo pazili nase, boste imeli dlje časa velike težave. Srečne številke 1, 2, 3, 11, 42, 43.
Tehtnica 24. 9.-23. 10.
Ta trenutek imate srečno roko I v vsem, česar se lotite. Če boste neprevidni, bodo vaše zaupanje temeljito izrabili. V finančnem smislu bi bilo dobro malo več preračunljivosti ali premisleka. Srečne številke 2, 15, 17, 33, 41, 44.
Škorpijon 24. 10.-22. 11.
Za ta teden bo značilna dobra vo-■ttia Ija, čeprav bo v poklicnem delu nekaj težav. Ne zavračajte dobrega nasveta, ki vam bo potreben v soboto. Pazite na denar in dokumente in previdnost v prometu. Srečna številke 15, 17, 18, 25, 32, 34.
Strelec 23. 11.-21. 12.
Če boste obvladali drobne nespo-k razume, boste bogato poplačani, samcem se obeta ljubezensko doživetje. Dobili bodo pomembno povabilo, ki utegne odločilno vplivati na njihovo bodoče življenje. Srečne številke 9, 11, 17, 26, 39, 40,_____________________________
Kozorog 22. 12.-20. 1.
Pričakujte presenetljivo darilo. Blafl Nasmehnila se vam bo sreča, a zanjo bo treba tudi nekaj narediti. Ne pretiravajte s preveliko delovno vnemo, ker lahko to načne vaše zdravje. Srečne številke 13, 24, 26, 39, 41, 45.
Vodnar 21. 1.-19. 2.
Pred vami je nekaj razburljivih dni.
.__Kar se bo zdelo na začetku zelo
boleče, se bo kasneje izkazalo kot žegen. Poklicno se boste povzpeli za stopničko višje, tudi denarno vam kar dobro kaže. Srečne številke 19, 29, 31, 34, 35, 44.
Ribi 20. 2.-20. 3.
To bo v pravem pomenu vaš teden. Na delovnem mestu bo šlo vse kot po maslu, v ljubezni boste dosegli dolgo pričakovano, zdravstveno počutje bo odlično, obeta se vam celo finančni dobitek. Srečne številke 8, 14, 19, 21, 30.
BESEDE UMETNIKA
BERTOLT
BRECHT
(...) Mnogi ljudje ugotavljajo, da je doživetje v gledališču oslabelo, toda ni jih veliko, ki bi spoznali, da je prikazovanje današnjega sveta čedalje težje. Ravno to spoznanje pa je nekatere med nami, pisce iger in režiserje, nagnilo, da smo se lotili iskanja novih umetnostnih sredstev. (...)(...) Nekaj je postalo jasno: Današnji svet je za današnjega človeka opisljiv samo, če ga opisujemo kot predru-gačljiv svet. Za današnje ljudi so vprašanja dragocena zaradi odgovorov. Današnji ljudje se zanimajo za razmere in dogodke, s katerimi lahko nekaj stc-rijo. Pred leti sem v časniku videl fotografijo, ki je v reklamne namene kazala, kako je potres razrušil Tokio. Večina hiš se je podrla, toda nekaj modernim stavbam je bilo prizanešeno. Podpis je bil Steel stood - Jeklo je obstalo. Primerjajte ta opis s klasičnim opisom Etninega izbruha, ki ga je podal Plinij starejši, in v tem Plinijevem opisu boste našli tip opisovanja, ki ga morajo pisci iger tega stoletja preseči. V dobi, katere znanost zna že tako spreminjati naravo, da je po vsem sodeč na svetu že skoraj mogoče živeti, človeka ne moremo več dolgo opisovati kot žrtev, kot objekt neznanega, toda fiksiranega okolja. S stališča žoge je komaj mogoče zasnovati zakone gibanja. Ker so - drugače kot nasploh pri naravi - držali naravo človeške družbe v' temi, stojimo zdaj, kakor trdijo znanstveniki, pred popolno uničljivostjo planeta, ki smo ga pravkar usposobili za življenje. (...)
300-LETNICA ROJSTVA VELIKEGA SKLADATELJA
POKLON MOJSTRU TARTINIJU
Letos mineva tristo let, kar se je v Piranu kot sin uglednega Florentinca in slovenske matere rodil skladatelj in violinist Guiseppe Tartini, eden najbolj znanih instrumentalistov svojega časa. V Piranu so se odločili, da bo letošnje leto na vsej slovenski obali potekalo kot Tartinijevo leto in čeprav bo jubilej v začetku aprila, so priprave nanj že stekle, častila pa ga ne bo le italijanska manjšina, temveč vsi Slovenci.
Tartini je večino svojega življenja prebil v Padovi, kjer je bil sedem let koncertni mojster in nato do smrti vodil svojo slovito glasbeno šolo. Bil je učitelj violine, kontrapunkta, kompozicije in okoli sebe je zbiral učence z vsega sveta. Na violini je bil neprekosljiv mojster, instrumentalno glasbo je dopolnil z okoli 125 koncerti, 200 violinskimi sonatami in 50 trisonatami.
Četudi so od njegovega rojstva minila tri stoletja, njegove skladbe še vedno izvajajo po vsem svetu, še zlasti priljubljene violinske sonate.
Iris Slad
FILM
KOLUTI TESTA SO STEKU_________________________________
V petek, 31. januarja, se je pričel v Beogradu tradicionalni Pest, mednarodni filmski festival, na katerem ponavadi prikažejo najboljše filme z različnih festivalov sveta. V Beograd bo v času festivala, ki traja do 8. februarja, prišlo dvaindvajset gostov, med njimi tudi veliko znanih umetnikov in poslovnežev, izbranih filmov pa organizatorji ne izdajajo vnaprej.
Selektor programa Nebojša Djukelič je z izborom nadvse zadovoljen, še posebej s programom filmov, ki jih vrtijo po 21. uri, in to naj bi bili odlični primerki aktualnih stvaritev v filmskem svetu. Ob 18.30 so na vrsti evropski filmi, ob 16. uri tudi zanimiva dela, ponoči pa ekscentrični program.
Festival spremljata še dve filmski manifestaciji, revija najpomembnejših francoskih filmov ob štiridesetletnici izhajanja francoske revije Cashiers de Cinšma in retrospektiva filmov Clauda Chabrola v Jugoslovanski kinoteki.
Prihod na Fest so napovedali režiserji Jim Jar-musch, Nikita Mihalkov, Emir Kusturica in Marc Caro, igralci Johny Depp, Jean Marc Barr, Marta Keler, dobitnica Feniksa 91 za stransko vlogo v Karanovi-čevi Virdžini, scenarist Milan Kljakovič in še mnogi drugi.
Ferdo Cineman
HERMAN GVARDJANČIČ, VODILNI SLOVENSKI KRAJINAR
ZALJUBLJEN V SVOJE SLIKARSTVO
V ihtavnem modernizmu in postmodernizmu malega slovenskega likovnega prostora je škofjeloški slikar Herman Gvardjančič ena najmarkantnejših osebnosti in nedvomno vodilni sodobni slovenski krajinar, ki ga na pragu mladostnih petdesetih ne zanimata več zunanje potrjevanje in pritrjevanje, temveč je strastno zaljubljen v svoje slikarstvo, v slikanje kot svoj način življenja, v umetnost nikoli do kraja razjasnjenih skrivnosti, v nerazumne barvne sklade, v ustvarjanje, ki se nikoli ne sme dogajati po vnaprej opredeljeni logiki. Tudi njegovo življenje in nehanje se ne.
Pred mnogimi leti ste zapustili službo in živeli kot samostojni umetnik, potlej pa ste se spet zaposlili in sedaj poučujete na Pedagoški fakulteti. Mar se slikar pri nas ne more preživljati s prodajo svojih podob?
»Jaz ne bi živel niti mesec dni. Moje slike so ljudem grde. Všeč so le izjemnemu krogu ljudi, ki so praviloma brez denarja. Tistih, ki imajo denar, ne zanimajo. In tudi mene trg ni nikoli zanimal. Menim, da slika sploh ne more biti tržno blago, to je vendar intelektualni dosežek časa in bi morala biti dostopna zastonj kot umetnost v celoti.«
Mnogi umetniki so pripravljeni delati kompromise, delajo stvari za svojo dušo in za trg zanimive izdelke.
»Česa takega ne bi mogel početi, sem absolutno dosleden, celo obremenjen s to doslednostjo. Moral sem prehoditi dolgo pot, v mladosti sem napravil mnogo napak in zdaj si ne dovolim odstopanja od svoje notranjosti. Nimam več prostora, to je edina in samo ena stvar.«
Vaša likovna govorica se je v minulih dveh desetletjih večkrat korenito spreminjala. Je zdaj tisto pravo?
»Za mene so v slikarstvu tri ključne likovne izkušnje. Takoj po akademiji meje presenetil pop art in zelo zgodaj sem zašel v osnovno in edino slikarsko temo - krajino. Nisem se zanjo zavestno odločil, prišla je spontano. Izmišljam si lastne krajine, ki so tvorba moje domišljije, intimne simbolike. No, na začetku so bile neke vrste poparti-stične krajine. Sledila je izrazita barvna redukcija in se zaključila v minimalizmu.«
Bili ste na robu obupa in niste vedeli, ali boste še slikali ali vse skupaj pustili.
»Prešel sem v popolno črnino, ni bilo več zapisa. Potreboval sem nekaj let in bilo je zelo boleče. To se je tedaj dogajalo v širšem kontekstu, tudi drugim slikarjem. Polagoma sem se pričel izvijati, in kar počnem zadnjih petnajst let, je bila zame edina rešitev. Mislim, da sem šele v tem obdobju začel delati kot človek, ki se lahko podpiše. Brez eksperimentov.«
Ste si pomagali iz krize z vzorniki, s tujimi vplivi?
»Nikakor ne morem brez vzornikov, tujih vplivov, vendar jih postavljam pod izjemno dosledno kontrolo svojih predelav. Vplivi pa niso izključno likovni, name vplivajo okolje, filmi, muzika, umetnost.«
Nekoč ste bili ljubljenec kritike, mnogo so govorili o vas, o vas pisali, v zadnjih letih vas redkeje omenjajo.
»Seveda gledam na to zelo subjektivno, res pa je, da sem se do nedavnega pogosto pojavljal v ogledalu kritike. Sedaj mnogo manj. Naši kritiki namreč še vedno iščejo predvsem avantgardnost, hočejo nekaj novega, zaradi naše majhnosti za vsako ce-
no hočejo novosti in dvomijo v slovensko nacionalno slikarstvo. Ne verjamem in nočem verjeti, da Slovenci ne bi imeli nacionalnega slikarstva, postoji lahko v plemenu, kaj šele v nekem narodu.«
Rekli ste, da je krajina vaša velika slikarska tema.
Kje pa je na vaših platnih pravzaprav ta krajina?
»Ta krajina je dosti skrita, ni primerljiva z vizualno kra- , .	. .	.....
jino. To so izmišljene krajine, Polm e90is|tl zaljubljen sem so neki elementi kise prekri- v svoje shkarstvo, drugih ,aio a občutkom, zapisi dre-	S&SR-JS
vesa, hiše, horizontov, vode.
ge, sodobnike, ki so po vašem mnenju najpomembnejši, najkvalitetnejši?
»Blazno si želim, da bi bil
dim več. Skozi način dela
M~ŠM ?8&sm ~SS.-~B
okolja nanje. Včasih je lahko tudl.P0	dn'ne Pr'™m *alJ|Vne- hSe Pf dogajajo, seve-
‘	‘	‘	čopiča ah delam drugo sliko. da. Dobri slikarji so veliko-
Nimam formule, pojavi se ne- krat neopaženi, zelo popu-ko drugo občutje in to naredi larni zasenčijo nekatere za-novo sliko. Sprehajam se iz res fine reči, ki pa bodo slej enega ciklusa v drugega, ko prej prišle na dan. Vendar grem nazaj, korigiram. Videti nikar o imenih. Ljudje, umet-je naravnost banalne zapise, niki so silno ranljivi. Precej je kot da sem jih dosegel s po- slikarjev, ki jih cenim, najraj-polno nonšalanco, v resnici ši pa imam stvari, ki so zelo pa je vsak zapis podoživet osebne.« v nekem trenutku.«	Kdo med umetniki nas-
.......	.	ploh vas najbolj fascinira?
Vaši nekdaj gosto popisa- »zdaj, ko sem učitelj, me je m seznami samostojnih m očaralo dejstvo, da je na sve-skupmskih razstav se v zad- tu toliko kva|itetnih S|ikarjev, njem času redčijo. Ne mara- e(jen največjjh za naprej in te več razstavljati?
samo še slika, sled nečesa in težko bi temu rekli krajina, vendar je ne morem naslikati drugače.«
Nekatere vzbujajo grozo.
»Inspirirajo me stvari, ki niso same po sebi jasne, rad imam potuhnjene, skrivnostne stvari, ki imajo v sebi nekaj nevarnega, iracionalnega, v slikah puščam slutnjo zlohotne prisotnosti. Ne maram, da so slike jasne, da je vse popolnoma čitljivo, kot je bilo včasih pri modernizmu, ki je vsak problem takoj čisto
Herman Gvardjančič se je rodil 1943 v Gorenji vasi - Retečah pri Škofji Loki. Po opravljeni šoli za oblikovanje v Ljubljani je med leti 1963 in 1964 obiskoval Pedagoško akademijo v Ljubljani, naslednja štiri leta pa Akademijo za likovno umetnost pri prof. Maksimu Sedeju. Leta 1971 je opravil slikarsko specialko v razredu prof. Zorana Didka. V sedemdesetih letih se je študijsko izpopolnjeval na Poljskem in v Zvezni republiki Nemčiji.
Redno sodeluje na jugoslovanskih razstavah risbe (Reka, Zagreb, Sombor), akvarela (Karlovac), krajine (Zrenjanin). Več jugoslovanskih galerij in muzejev ga je vključilo v pregledne razstave jugoslovanske umetnosti.
Njegova dela so v zbirkah v Ljubljani, Kranju, Piranu, Novem mestu, Škofji Loki, Celju, Zagrebu, Beogradu, Karlovcu, Somborju, Gradcu, Lisboni, Kun-sanu, Tokiu, Hirošimi, Jokohami.
Od leta 1969 je dobil vrsto nagrad in leta 1990 najvišje slovensko likovno priznanje - Jakopičevo nagrado.
razrešil. Rad imam tančice, »Odločil sem se, da bom
nazaj pa je zame Picasso, tako drugačen je, tako osebno slika. Sicer pa, ko sem po mladostni prepotentnosti začel trezneje ocenjevati, tudi v majhnih ljudeh vidim majhne, lepe reči.«
V sedanjih centralističnih težnjah postaja vsa Slovenija velika provinca tudi v slikarstvu. Je vaša Gorenjska, je vaša Škofja Loka še vedno slovenski Barbizon, kjer so se opajali slovenski impresionisti in je tako uspela vaša slikarska generacije ali tudi že pri vas tonete v podeželsko sivino?
»Naš likovni prostor ni več tako pomemben, kot je bil desetletja nazaj, vendar je tradicija nadsistemska stvar in hvala bogu še vedno se pojavljajo vedno novi in novi slikarji, vedno novi in novi kiparji.«
Dosti se gibljete po tujini,
probleme, ki nastajajo in jih malo razstavljal. Razstave , se 9'Dijete po tujim, niti sam nočem jasno razre- zelo motijo, postavijo te blli ®	‘“P1 P°
šiti, v samem zapisu, v delitvi v nov položaj, potegnejo te iz svojitvi Slovenije. Kakšna je polja, v teh barvno popolno- ateljeja, kjer s slikami govo- sodp3 0 slovenski umet-ma nelogičnih skladih. Vsi ti riš, si del njih, včasih si v sli- nostl-
problemi so tisti hip, ko sem ki. Na razstavi pa postanejo »Slovenska umetnost je zaključil minimalizem, posta- izziv, ljudje jih sprejemajo,., zanje jugoslovanska umet-II fantastično nasprotje. Po- zavračajo. Razstava zahteva nost, ki je tipično balkanska, kazali so se kot nujna eks- veliko energije. Ko dozoriš, ne postavljajo nas v okvir plozija.«	ni več tako pomembno, kaj evropske, temveč nas razu-
Na nekaterih podobah se ljudje mislijo, pomembnejša mejo v kontekstu balkanske zarisujejo figure, pojavljajo je želja, da bi še nekaj takš- umetnosti, ki je zanje vedno figurativni elementi, ki iz nih stvari iztisnil iz sebe.« malce eksotična^
Dejali ste, da imate radi	a-
umetnost, glasbo, gledališ-	EnČi Šibila
če, film. Kaj posebej?
»Ostalo umetnost le kon-
krajine izstopajo.
»Krajina je tudi poosebljenje človekovih lastnosti, figure, hiše se pokažejo kot
psihološko zanimiv element zumiram, zelo uživam v njej, našega bivanja. Skrijem se imam pa specifičen okus, v te slike in gledalec me opa- posebne občutke. Obstaja zi ali ne, ne vidi me, da se mu določena glasba, določena
režim iz slike.«
Včasih ste slikali hitro, kot pravimo, v enem zamahu. Je še vedno tako?
»Ne, zdaj sliko mučim. Na-
literatura, ki ju imam strašno rad. Med filmi, denimo filme Andreja Tarkovskega, ki se name obesijo kot pajčevina, kot posebna atmosfera, v ka-
staja tudi leto, dve in se vmes teri nam nekaj vseskozi preti, spreminja. To je zdaj edino oblike niso jasne in se tudi in edinstveno in nimam dru- na koncu ne razjasnijo.« gih možnosti. Postal sem po- Kako bi ocenili svoje kole-
NOVIi30BA
____-i-T''
ZOI PRED VRATI
POZDRAVLJEN,
ALBERTVILLE!
V času od 8. do 23. februarja bo večji del svetovne-športne pozornosti namenjen 16. Zimskim olimpijskim igram v Albertvillu. Marsikdo bo rekel, Olimpijada kot' Olimpijada in najbrž je za večino sveta todi res. Gostitelji’ Francozi so že tretjič v tej vlogi in pričakovali bi lahko, da imajo kar dovolj izkušenj iz Chamoniza 1924 (prva zimska Olimpijada) in Grenobla 1968. In vendar so se v Savojih soočili s številnimi težavami. Jean Cloude Killy, smučarski velemojster, trikratni olimpijski šampion, je kar nekaj let namenil takšnim igram in prepričan je, da so bili doslej redki prireditelji, ki so imeli toliko težav.
Kandidatura Francije, to se še najbrž dobro spomnimo, je pravzaprav v idealnem nastopu v slogu francoskega »šarma« prevzela tudi člane MOK-a, ki so ta del najbrž bolj površno poznali kot turisti. Gostitelji so dobljeno kandidaturo na veliko proslavljali, kaj kmalu, ko so začeli resno delati, pa težav kar ni moglo zmanjkati.
Prizorišča so med sabo precej oddaljena, ostalo pa je še dokaj zadovoljevalo turistične zahteve. Tudi v Franciji so zeleni precej aktivni in tudi oni so prispevali del težav. Objektivno so imeli in imajo prav, kajti najsodobnejši stroji so v zadnjih dveh letih dodobra prekopali savojske hribe in doline. Prireditelji in turistični poslovneži pa imajo seveda svoj pogled in bolj ali manj prepričljivo zagotavljajo, da bodo vsi olimpijski projekti kaj kmalu privlačni za turizem in da naložbe niso enkratnega pomena.
Nehote se ob takih izjavah spomnim Sarajeva 84. Enako so obljubljali bosansko-hercegovski prireditelji, ki so jim izdatno pomagali tudi strokovnjaki iz Slovenije. Na žalost pa so v Sarajevu ostali le pri obljubah in na lastne oči sem se prepričal lani, pred vojno v Sloveniji, da lepe, moderne (oprostite, uporabiti bi moral tudi pretekli čas) naprave vztrajno mirujejo in propadajo. Bosanski novi-narji-kolegi menijo, da tudi po zaslugi Slovencev.
Seveda je to govoričenje brez argumentov. Najmanj kar je, so si sami »odvzeli« marsikatero pravico in priložnost zaradi malomarnosti, res pa je, da vztrajno pripravljajo tekmovanja v bobu, ki so Izredno draga, za nameček pa tudi ni nobenega pravega tekmovalnega dosežka.
NOGOMETAŠI MARIBOR BRANIKA KONČALI PRIPRAVE V ANKARANU
OKREPLJENI MARIBORČANI
Prehod NK Maribor-Branika, jesenskega državnega prvaka na zimske priprave v Ankaranu, je zbujal pozornost ljubiteljev nogometa iz tega kraja. Mariborčani so bili nastanjeni v hotelu Adria. Osebje tega podjetja je skrbelo za njihovo dobro počutje, trenirali pa so na igrišču ankaranskega NK Galeba, ki se nahaja ob sami obali. Člani uprave domačega kluba so jim pomagali pri organizaciji dela in opravljanju nogometnih nalog.
Pred njihovo vrnitvijo v Maribor smo se pogovarjali s trenerjem Marjanom Bloudkom in direktorjem kluba, Željkom Fundakom. Oba sta bila zadovoljna z uspešno opravljenim delom in prijetnim preživetjem v našem najbolj severnem primorskem mestu. Tudi domačina, predsednik NK Galeba, Izidor Celin in direktor Adrie-conven-ta, Savo Černetič, sta se veselila, da so Mariborčani prišli v njihov kraj.
Letos je NK Maribor Branik spremenil svoje načrte za pripravo. Namesto v Mali Lošinj, kamor so odhajali že 25 let, so Mariborčani šli v Ankaran. Prepričali so se, da tudi v njem obstajajo izredni pogoji za zimske priprave nogometašev.
Trener prvega moštva Marjan Bloudek, ki že več kot dve leti uspešno vodi ta klub, je očitno zadovoljen z rezultati priprav. Igralci so popolnoma izpolnili njegova pričakovanja, vendar jih pred pričetkom drugega dela prvenstva čakajo še težke preizkušnje na načrtovanih prijateljskih tekmah.
»Naše priprave v Ankaranu, kamor smo prišli prvič, so pretekle v najboljšem redu. V hotelu Adria so nas lepo
sprejeli. Ljubeznivo osebje je bilo pozorno na vsakem koraku. Imeli smo ugodne pogoje za trening in smo izredno sodelovali z upravo ankaranskega Galeba,« pravi Bloudek in dodaja: »Odigrali smo tri prijateljske tekme. Po pričakovanju smo premagali ljubljansko Svobodo, Primorje in Ajdovščino in domačega Galeba.«
Imate dve tuji okrepitvi in tri svoje mlade igralce, ki so se prvič pridružili prvemu moštvu?
»Bauman iz splitskega Hajduka in Sušič iz Čelika bosta okrepila naše vrste. Vratar Grlica, Grbavac in Križanič so mladi perspektivni igralci, na katere najbolj resno računamo. Lahko rečem, da so že pred vrati prve selekcije. Vsi so se dobro vklopili v moštvo, tako da sem z njimi kot tudi z ostalimi igralci popolnoma zadovoljen«.
Kaj pričakujete v nadaljevanju prvenstva?
»V prvem delu prvenstva smo osvojili 80 odstotkov skupnih točk, vendar nismo verjeli, da bomo prvi. Ker smo pričakovali le uvrstitev pri vrhu tabele, nas je osvojitev prvega mesta resnično presenetila in razveselila. Tudi v nadaljevanju prven-
stva pričakujemo visok pla-sman. Ker bodo za državnega prvaka konkurirali še Olimpija, Koper in Izola, se bomo morali dobro potruditi, vendar ni treba zanemariti niti Gorice in Živil iz Nakla. Zavedamo se, da bo drugi del prvenstva težak. Moštva so se bolje organizirala in vsi hočejo imeti neke vloge v prvenstvu, tako da bo pridobivanje točk, še sploh v gosteh, zelo težko«.
Mariborčani »odprli« Adrio
Za 32-letnega Željka Fun-daka, direktorja NK Maribor-Branika, je marsikdo vedel, da je najmlajši ravnatelj nekega nogometnega kluba v Sloveniji. In ne samo to. Pod njegovim vodstvom (na tem delovnem mestu je od 15. 10. 1990) je klub zelo napredoval in se uvrstil med glavne favorite za osvojitev državnega prvenstva. O bivanju v Ankaru Fundek pravi:
»NK Maribor Branik se je dolga leta pripravljal v Malem Lošinju. Letos v obdobju osamosvojitve in po nastanku državnosti pa smo se odločili, da priprave izvedemo v naši državi zaradi problemov s plačilnim prometom. Izbrali smo Ankaran in nismo naredili napake. V hotelu Adria so zelo gostoljubni in so vse dobro organizirali. Predvsem je treba pohvaliti osebje, ki je prispevalo k našemu prijetnemu vzdušju«.
Spoprijateljili ste se tudi z NK Galebom?
»Marljivi športni delavci iz NK Galeba so nam šli na ro-
ko in so vedno bili prisotni na terenu, kjer smo trenirali. To se pravi, da so nam bili v vsakem trenutku pripravljeni pomagati. Drugače v Ankaranu obstajajo dobri pogoji za priprave športnikov. Verjamem, da bo to mestece postalo prava nogometna meka. Morda se bodo tam razen slovenskih športnikov pripravljali za tekmovanja tudi igralci iz sosedne Avstrije ali nekaterih drugih držav,« je končal Željko Fundak.
Da je Ankaran športnikom že postal zanimiv, kaže podatek, da je po odhodu NK Maribor Branika in Primorja iz Ajdovščine, ki je tudi tukaj izvajalo priprave, prišla ljubljanska Olimpija in da so še drugi klubi napovedali svoj prihod.
Naravno bogastvo tega kraja in ugodno zimsko podnebje sta res dobra pogoja za bivanje športnikov.
Predsednik NK Galeba, Izidor Celin in direktor Adrie-conventa d. o. o. Savo Černetič sta nam povedala, da sta zelo zadovoljna, da sta imela priložnost gostiti jesenskega nogometnega prvaka. Oba tudi smatrata, da ima Ankaran dobre pogoje za priprave in da je treba zaživeti tudi pozimi.
Na koncu moramo pohvaliti še Igorja Žerjala, lastnika podjetja ŠPORT TTUR d. o. o., ki je s svoje strani prispeval k dobri organizaciji pri-' prav Mariborčanov.
Mario Rossi
Pa pozabimo Sarajevo, preteklost, vrnimo se v sedanjost, prihodnost. Albertvllle 92 bo zanesljivo potolkel vse rekorde po številu udeležencev držav (64). Ponosno bodo 8. februarja na osrednjem Albertvillskem stadionu, ki ga bodo takoj po slovesnosti na koncu Iger odpeljali v Barcelono, prvič pod svojo zastavo stopali tudi športnice in športniki države Slovenije. Tudi majhna Slovenija bo pomagala k rekordu!
Slovenska reprezentanca bo štela 28 tekmovalk in tekmovalcev. Že na samem začetku so vodilni možje olimpijskega komiteja Slovenije zastavili le športne cilje in pozabili na »turizem« in »zasluge«. Tako je tudi prav. Je že res, da je Olimpijada priložnost za sodelovanje in zbliževanje mladih iz celega sveta, vendar v zadnjih desetletjih vse bolj razmišljajo o tekmovalnih uspehih in konec koncev tudi o materialnih posledicah. Ne mislim samo na žep športnika, trenerja, marveč so nekateri, prej manj znani turistični predeli na olimpijskih šampionih zgradili uspešno turistično gospodarstvo. Tudi pri nas si moramo zastavljati take ideje.
Sovenski »zimski« športniki imajo le tri medalje. Le? Da, lahko bi jih imeli več. Samo za osvežitev spomina: tak šampion kot je bil Bojan Križaj je brez olimpijskega odličja! Pa tudi Boris Strel, Rok Petrovič,.. so bili sposobni ugnati tudi najhujšo konkurenco.
Zdaj uspešni poslovnež (v ZDA In na Japonskem), Primorec Jure Franko je začel »pisati« zgodovino medalj. Srebro na sarajevskem veleslalomu je bila le še ena krona uspehov sijajne generacije. Štiri leta kasneje so se izkazali skakalci. Najprej veliko prijetno presenečenje. Medalja, ki ni bila pričakovana (več možnosti smo pripisovali Ulagi in Tepešu) je bila vzpodbudna na moštveni uspeh. Srebro! Veselila se je vsa Slovenija.
V Albertvillu lahko preseneti mladi Samo Gostiša, kajti če bi med skakalci uspel kdo drug, bi bila to prava senzacija.
Alpski smučarji in smučarke? Za optimizem letos nimamo pravega kritja. Nedvomno so Bokalova, Pučnikova in morda še katera od mlajših pripravljale presenečenje. Tudi lanska sezona pred svetovnim prvenstvom ni kazala dobro, potem pa velik uspeh Bokalove. AH se lahko zgodba ponovi? Ostali so realno »zgodovinski« udeleženci.
Albertvllle pričakuje nove junake. Italijanski smučar Tomba, finski skakalec Nieminen, alpska smučarka Schneiderjeva in še kdo, so zvezdniki pred nastopi. Morda bomo slabili še koga? Vsake igre so imele svojega junaka in Albertvillu ne bo izjema. Slovenci sl ga bomo še kako zapomnili tudi brez odličij, ki si jih seveda želimo In se jim ne odrekamo v naprej.
ZARES NEODVISNA TELEVIZIJA IŠČE SODELAVCE (mlade, zvedave, nadebudne). Slišimo se po telefonu:
(062) 212-004, 221-675
Pele
TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ: DELAVCI UMIRAJO TIHO
POGODBA
S
HUDIČEM
Kija Vidakovič, ko je bil še zdrav.	Justina
Rudi Zalaznik s svojo materjo Alojzijo, ki mu je vseskozi stala ob strani. Slikan leto dni pred smrtjo
»Že vsa leta, odkar obratuje, se šoštanjska termoelektrarna v javnosti pojavlja le če je v okvari ali zaradi onesnaževanja okolja. Nikoli doslej pa v širšo javnost niso prodrle vesti o tragedijah tistega dela delavcev, ki smo zaradi nje postali živi mrliči,« pravi Aco Ferenc. Koliko je upravičen sum prizadetih - med katerimi so mnogi že pokojni - da so zaradi nezdravih razmer in vplivov radiacij zboleli za rakom?
V službo zdrav, domov z rakom
Vsa Slovenija pozna ekološko katastrofo Šaleške doline. Doline, za katero se včasih zdi, da nima več upanja v bodočnosti. Tokrat bomo poizkušali pretrgati molk in spoznati osebne tragedije prebivalcev te doline, ljudi, ki bi jim naj dolina in termoelektrarna v njej vzela vse - zdravje in življenje.
Govorili bomo o ljudeh, brez katerih bi se termoelektrarna ustavila, o tistih, ki opravljajo v njej najtežja dela in to plačujejo s svojim življenjem.
Eden izmed teh, ki jim je delo v termoelektrarni uničilo zdravje je tudi Aco Ferenc,
ki se le po tem, da je še živ, razlikuje od mnogih drugih. A tudi on se sprašuje kako dolgo še.
»V elektrarni sem pričel delati leta 1975. Tam sem zaposlen tudi še danes. Pričel sem delati kot posluževalec transporta pri presipanju premoga v bunkerje, nato pa sem delal pri odplavi pepela.
To so najtežja in najbolj umazana dela, ki pa so bila solidno plačana, čeprav premalo, če upoštevamo pod kakšnimi pogoji smo delali.
Ti so bili strahotni in se tudi še danes niso prav nič izboljšali. Premog se presipa v bunkerje s tridesetih metrov višine. Pri tem se sproščajo ogromne količine prahu
in plinov. Izpostavljen sem bil prahu, plinom, vlagi in velikim temperaturnim spremembam. To je veliko huje kot na primer v rudniku.«
»Pri odplavi pepela sem delal približno leto in pol, dokler se zaradi hudega napada kašlja nisem zgrudil na delovnem mestu. Seveda sem odšel k zdravniku in na preglede, kjer pa so zaradi sence na pljučih mislili, da imam tuberkulozo in me štirinajst mesecev zdravili 1501 tuberkuloznega bolnika. Šele na Golniku so mi opravili bronhoskopijo in ugotovili, da sploh nimam turberkulo-ze, pač pa dokaj redko bolezen sarkoidozis. Na pljučih so mi odkrili bule, ki so značilne za to vrsto bolezni,« pripoveduje Aco.
Napačna diagnoza
»Takrat so me pričeli zdraviti s kurtizonskimi preparati (zdravilom pronison), ki so neka vrsta hormonskih preparatov. Kljub temu, da bi lahko užival to zdravilo naj-
več eno leto in sicer tako, da bi začetno dozo 60 miligramov v enem letu znižal na minimum, so mi zdravniki svetovali, naj ga uporabljam še naprej. Po vsem tem na odplavljanju pepela nisem mogel več delati, zato sem bil premeščen in sem, čeprav brez odločbe o premestitvi, dalj časa delal kot fotograf pri internem časopisu »Energetik«. Ker pa je to glasilo izhajalo vedno redkeje, so me prestavili za skladiščnika v gradbeno skladišče s polovičnim delovnim časom. Vendar se je moja bolezen nadaljevala in slabšala in ker tudi tega dela fizično nisem bil sposoben več opravljati, sem odšel na medicinski preizkus svojih delovnih sposobnosti, saj sem potreboval izvedensko mnenje za invalidsko komisijo, da bi se lahko upokojil. Ze tako sem delal samo občasno, saj sem bil veliko časa v bolniškem sta-ležu. Pri tem pregledu nisem bil sposoben opraviti potrebnih preizkusov, zato mi je zdravnik dr. Kolšek svetoval, naj se vrnem domov in vza-
mem še 5 mg zdravila in pridem ponovno. Tega nisem storil, saj so ti preparati močno poživilo in je potrebno biti z njimi zelo previden.
Na medicini dela in na invalidski komisiji nikakor nisem uspel dobiti seznama poklicnih bolezni. Kot da ne bi nihče še nikoli slišal zanj.
Od varnostnega inženirja šoštanjske termoelektrarne ing. Volka sem zahteval podatke o radioaktivnem sevanju na mojem delovnem mestu. Zanimalo me je, če so bile na delovnih mestih, kjer sem delal, sploh kdaj opravljene meritve radioaktivnosti. Odgovoril mi je, da so meritve izvedli, da pa rezultati niso za javnost. Ni mi jasno zakaj ne bi smel izvedeti rezultatov teh meritev, če so bile opravljene, saj me ti vendar neposredno zadevajo. Elektrarna mi je uničila življenje in ne mislim več molčati.
Ko sem se zaposlil, sem bil popolnoma zdrav, danes pa sem le še človeška razvalina.
Pljuča imam tako uničena, da ne morem odmetati dveh lopat snega. Ker me ta klima v Šoštanju uničuje, se nameravam preseliti v kakšen obmorski kraj, saj sem ugotovil, da mi zelo koristi drugačen zrak.«
Delavci umirajo molče
Aco trdi, da ni edini, ki je na tem delovnem mestu hudo zbolel. Veliko njegovih nekdanjih sodelavcev, ki so opravljali enako delo, je že umrlo za rakom, čeprav so bili nekateri še mlajši od njega.
- Prvi na tem, še zdaleč ne popolnem seznamu, je Franc Rednak, ki je umrl leta 1982 v starosti 52 let zaradi pljučnega raka.
Naslednji na seznamu smrti je (lija Vidakovič, ki je umrl leta 1983, star vsega 49 let. Njegova diagnoza je bila rak na grlu.
Leta 1987 je umrl Anton Lampret, ki je šele potem, ko je bil zadet od kapi izvedel, da ima raka na pljučih. Tudi on je delal kot posluževalec
na transportu, pozneje pa v komandi transporta.
Najmlajši med temi je bil Rudi Zaleznik, ki je umrl leta 1989, star komaj 31 let. Diagnoza se je glasila c. a. epifa-ringsa, ali laično: rak zgornjega dela žrela.
Najbolj zanimivo je, da so vsi ti ljudje delali na istih delovnih mestih v termoelektrarni Šoštanj. Nikomur izmed njih niso nikoli priznali poklicne bolezni, čeprav bi glede na pogoje dela v katerih so delali ter sodeč po seznamu poklicnih bolezni imeli pravico do tega.
Obiskali smo Justino Vidakovič ženo pokojnega llije. S solznimi očmi se je spominjala svojega pokojnega moža.
»Tu na tej postelji je jokal, saj ga je dr. Fijavž po pregledu nagnal delat in ga še ozmerjal, da je simulant, čeprav je imel raka na pljučih. Tudi on je delal pri vsipava-
nju premoga v bunkerje in pri odplavi pepela,« pravi Justina .
»Po svojem možu prejema Justina majhno pokojnino, ki ne dosega niti petih tisočakov. Po zadnjih podražitvah ne bo zmogla več plačati elektrike, čeprav je njen mož pustil svoje zdravje in življenje v elektrarni«, dodaja star llijev prijatelj, Ivo Katanec.
Alojzija, mati pokojnega Rudija Zaleznika, ki je umrl leta 1989 po devetletni hudi bolezni star komaj 31 let, pripoveduje:
»Po prihodu iz vojske leta 1979 je pričel delati v TEŠ-u. Delal je pri transportu premoga in presipavanju premoga v bunkerje. To delo je opravljal samo eno leto, saj je kmalu zbolel za rakom. V zdravniških izvidih je bila njegova bolezen označena kot c. a. epifaringsa, kar pomeni rak zgornjega dela žrela. Dve leti je bil v bolniškem
staležu, nato pa so mu v elektrarni omogočili lažje delo garderoberja, ki ga je opravljal šest let na tri izmene.
Svojo bolezen je zdravil povsod. V Celju, v Ljubljani, na Golniku in v Topolšici. Ko je Rudi prišel iz vojske, je bil popolnoma zdrav. Pri svoji višini 186 centimetrov je tehtal 86 kilogramov, po prihodu iz bolnišnice pa le še 46 kilogramov.
Njegovo trpljenje je trajalo celih devet let.
Samo nekaj mesecev pred smrtjo so prišli k nam domov iz skupnosti za invalidsko in socialno zavarovanje in hoteli Rudija odpeljati na preventivni pregled. Prepričali so ga, da je odšel na pregled, čeprav najprej ni hotel iti, saj se je dobro počutil.
Na pregled je odšel sam, domov pa so ga prinesli. Pregled mu je tako škodoval, da od takrat dalje pa vse do svo-
je smrti čez nekaj mesecev, ni več vstal.«
»Tu so ljudje navajeni tiho umirati. Nihče si ne upa dvigniti glasu. Ves sistem je bil takšen in se do danes ni spremenil. Od zdravnikov do vodstva elektrarne so vsi prikrivali dejansko stanje stvari. Ljudem ne povedo, da imajo raka, saj dobro vedo, da se mnogi bojijo hude resnice. Žalostno je tudi, da se marsikdo, ki ve, da je neozdravljivo bolan, pozneje zapije. Potem pa govorijo, da ga je pokopala pijača. A to ni res - ubila jih je elektrarna. Ljudje se čudijo kako je mogoče, da nekoga rak pokoplje v nekaj tednih, a to ni prav nič čudno, saj mnogi delajo prav do zadnjega in prenehajo šele tedaj, ko se ne morejo več dvigniti iz postelje. Tudi zdravniki sodelujejo pri prikrivanju informacij,« dodaja Aco.
J. V.
Aco Ferenc: Nihče nam ni povedal resnice.
PRIHODNJIČ: KAJ PRAVIJO V ELEKTRARNI, KAJ SO POKAZALE RAZISKAVE
Peter Rezman, Zeleni Velenja: »Rezultati zadnjih raziskav so po naših podatkih pomirjujoči in mi se trenutno borimo proti teniški hali v bližini odlagališča šoštanjskega pepela. O invalidih iz TEŠ-a ne vem nič, to je bolj njihova notranja stvar...«
—+•+*+***»**»»»•*•****■*+++**
ZA VSAKOGAR
I:	...ZA SINDIKALNE ZAUPNIKE!
PRIROČNIK, KI GA POTREBUJETE, ČE STE ZAPOSLENI,
PA TUDI, ČE ZAPOSLITEV ŠELE IŠČETE...
Več avtorjev
MOJE PRAVICE NA DELOVNEM MESTU
Vsebina:
-	Sklenitev in prenehanje delovnega razmerja
-	Prenehanje potreb po delu delavcev
-	Pravice (obveznosti in odgovornosti) delavcev
-	Posebno varstvo žensk, mater, invalidov in starejših delavcev
-	Varstvo pravic delavcev
-	Sodno varstvo pravic delavcev
-	Varstvo pri delu
-	Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja
-	Pravice za primer brezposelnosti
-	Zdravstveno varstvo
-	Socialno varstvo
-	Mesta sindikalno-pravne pomoči Brošuro so napisali izvedenci za posamezna področja.
Cena 145,00 tolarjev.
Naročite jo lahko pri CZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, lahko pa tudi po telefonu na št.: 521-255, 110-035.
*»***»»***»**+***+****•++»*+*• 1
slovenj gradeč
UKV 97,2 IN 88,9 MHz STEREO
NOVf *3QBA
_ IP;
za takojšnje plačilo
okna * vrata * senčila *| * prenova oken *
POTROŠNIŠKO POSOJILO (razen z. prenovo oken,
.•ORGANIZIRANA MONTAŽA-• BREZPLAČEN PREVOZ do 100 km za nakup nad 50.000 sil •
^HISE * MONTAŽNE STENE *|
I JELOVICA
lesna industrija ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58 Tel.: 084/631-241, telefaz: 064/632-261
> PETROL!
| z vami na poti |
TF Si S
PRODAJALNA
BAZAR
GEJE, STARA CESTA 9
OSTROŽNO
TEL.: (063) 36-784
Ugodno:
Klavirji in pianini ASTOR
PE-9
P-15
ASTOR GRAND
Cene veljajo do 27. 01. 1992 za gotovinska plačila. Poleg tega lahko pri nas izbirate: klaviature, kitare (klasične, akustične, električne, elektroakustične), ojačevalce, mikrofone, stojala (za klaviature, mikrofone, zvočnike), zvočnike, kitarske efekte, kable, ko-nektorje,...
Delovni čas: od 10. do 14. ure in od 16. do 18. ure.
BREZ DLAKE NA JEZIKU
Kam« fcsaafUKVstereo
95,9MHz
ANDY
SHOP d.0.0.
C. Kozjanskega odreda 18 Šentjur pri Celju
zastopstvo suzuki
Pooblaščeni servis Suzuki Prodaja avtomobilov Rezervni deli in oprema
Ugodna prodaja avtomobilov iz programa SUZUKI - dobava takoj
SUZUKI SWIFT 1,3 GS/3 vrata SUZUKI SWIFT 1,3 GLV5 vrat Motorna kolesa SUZUKI
GSX 600F DR—350 SM
Servis in rezervni deli zagotovljeni. Delovni čas od 7.-15. ure.
Informacije na tel. 063/741-338.
ae*
ŠE EN KORAK BLIŽJE H KUPCEM
AERO industrijska prodajalna obvešča cenjene kupce, da je prilagodila svoj delovni čas njihovim potrebam. Od 3. 2. bo prodajalna odprta vsak delovni dan od 8.00 do 12.00 ure ter od 16.00 do 18.00 ure.
Običite nas v ulici Moša Pijade 26 in se prepričajte o naši in ugodni ponudbi.
Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje P.0.
Kupce olneščainD, da nudimo po zelo ugodnih cenah naslednje vrste blaga:
STAVBNO POHIŠTVO proizvajalca GLIN NAZARJE
(zastekljena TERMO okna)	do 40% ceneje
BARVNI TELEVIZORJI GORENJE
(BTV 561)	samo 35.052,00 SLI
in ostalo blago po konkurenčnih cenah.
Za vse blago nudimo možnost nakupa na potrošniški kredit na 5 obrokov v vseh naših poslovalnicah.
Nakup je posebno ugoden za člane stanovanjskih zadrug v naši poslovni enoti Veleprodaja v Spodnji Rečici (tel. (063) 831-810, fax. (063) 832-140.
PRIPOROČAMO SE VAM ZA HAKUP!
Obiščite nas v poslovalnicah:
MERCATOR-ZKZ MOZIRJE
SP Ljubija	831-058
Kemozaščita Mozirje	831-871
Elektro Ljubija, Cesta na Lepo njivo 7	831-047
Trgovina Kokarje, Kokarje	831-069
Trgovina Rečica, Rečica ob Savinji	831 -995
Trgovina Radmirje, Radmirje 11	841-504
Trgovina Diskont Ljubno/S. 93	841-035
Železnina Luče, Luče ob Savinji 105	844-024
Trgovina Solčava, Solčava	841-014
T rgovina Nova Štifta, Nova Štifta	842-062
Trgovina s tehn. blagom Gornji Grad PSO	842-016
Trgovina Bočna, Bočna 129 v	842-005
Trgovina Šmartno ob Dreti, Šmartno/D.	842-072
Trgovina Vrtnarski center Ljubija	831-045
Kmetijsko preskrbovalni center KPC Mozirje	831-040
Kmetijska preskrba Spodnja Rečica 14	831 -656
Prodajalna Okonina, Okonina 11	841-788
Blagovnica Ljubno - bela tehnika, Ljubno 35	841-020
Samopostrežna trg. Ljubno, Ljubno 35	841-020
Železnina Ljubno, Ljubno ob Savinji 93	841-505
Prodajalna Konjski vrh, Konjski vrh 4	844-027
Samopostrežna Luče, Luče ob Savinji 105	844-016
Tekstil Gornji Grad (v sklopu blagov.)	842-036
Samopostrežna trg. Gornji Grad - PSO	842-049
Tekstil Ljubno, Ljubno ob Savinji 35	841-020
Diskont Mozirje, Mozirje 19	831-485
Trgovina s tehn, blagom Radmirje 11	841-504
SOLARJI, GOLTE VAS PRIČAKUJEJO!
NAJCENEJŠA
SMUKA
CENA DNEVNE KARTE
OTROCI 500 SLT ODRASLI 700 SLT
POLDNEVNA KARTA
OTROCI 350 SLT ODRASLI 500 SLT
SEDEMDNEVNA KARTA
OTROCI 2.800 SLT
ODRASLI 3.850 SLT
ŽELIMO VAM OBILO UŽITKA!
nove .5oba
v_____
ITALIJA: NA KARNEVAL IN NAKUPE V MUGGIO
V	MILJAH VAS PRIČAKUJEMO
Za mejnim prehodom v Lazaretu pri Ankaranu vas pričakujejo Milje. Prijazno obmorsko mestece, ki je ohranilo vso privlačnost in toplino starih mest.
Milje so v neposredni bližini, rekli bi predmestje Trsta, vendar so ohranile svojo značilnost, tradicionalno kulturo in utrip. Med večje prireditve, ki v Milje privabljajo staro in mlado vsekakor sodi Miljski karneval.
Karneval bo letos 1. marca. Gre torej za enkratno priložnost, da tudi vi z vašo družino doživite dvoje hkrati: zabavo in cenen nakup.
Milje vam ponujajo enak izbor, vendar cenejši nakup od onega v Trstu. Povrhu se v Miljah ne boste izčrpavali z iskanjem parkirišč, izgubljali živcev v prometnem vrvežu, ki v Trstu že meji na kaos. Z družino boste dobrodošli gostje v eni izmed dobrih domačih gostiln, restavracij ali picerij, ker boste ugotovili, da ste z nakupom v Miljah prihranili za celo kosilo.
ŽELJENA KAKOVOST, PESTRA PONUDBA IN IZREDNO UGODNE CENE VAS BODO PREPRIČALE, DA SE JE IZDATEK SPREMENIL
V	- NALOŽBO.
NAVTIČNA
OPREMA:
EKSKLUZIVNI UVOZNIK:
VANMAH
Vse, kar ste potrebovali za
uresničitev skritih želja!
Sedež:
Via. C. Battisti 20
- MILJE
tel: (040) 272-621
Prodajno-razstavni
prostor:
Via di TRIESTE
1 - MILJE tel.: (040) 273-384
SEZONSKA ZNIŽANJA
Trgovina z obutvijo za vse okuse:
»CALZATURE DIANA«
Edina trgovina v Miljah, ki vam nudi obutev najboljših znamk po najnižjih cenah!
Najdete nas ob izhodu iz tunela:
Corso Puccini no.: 25/a - MILJE
»CRISTALLERIE
LOREDAN«
nudijo veliko izbiro:
-	darilnih artiklov
-	kristala
-	gospodinjskih pripomočkov KVALITETA JE NAŠ MOTO! corso Puccini 11 - MILJE
Ste se odločili živeti bolj zdravo?
»ALIMENTARI & MACROBIOTICA«
To je trgovina za Vas!
Vse vrste makrobiotičnih izdelkov in drugih živil čakajo na VAS!
Via Roma 17/b-MILJE (nasproti banke »CASSA Dl RISPARMIO«)
ŠIROKA IZBIRA, VISOKA KVALITETA, UGODNE CENE
ženska, moka in otroška konfekcija
POHITITE IN IZKORISTITE ČAS SEZONSKIH POPUSTOV!
P.zza della Repubblica 1 MILJE - MUGGIA
Kje NAJHITREJE in NAJBOLJ POCENI opraviti Vaše nakupe?
Supermarket
»VITTORINA«
San Rocco - Milje pri Trstu
Najbolj obiskan market s strani Slovencev! Zakaj?
Ker smo blizu (2 km od mejnega prehoda Lazaret) in ker nudimo neverjetne ugodnosti (reklamna prodaja izdelkov: 3x2- kupiš 3, plačaš 2!).
-	otroška oblačila
-	perilo in nogavice za vso družino
ODŠLI BOSTE ZADOVOLJNI!
Via Roma 11 - MILJE
(nasproti banke »CASSA Dl RISPARMIO«)
»ČASA DELLA LANA«
(Hiša volne)
Nudimo Vam volno vseh vrst in barv.
Vse kar potrebujete za Vaše ročne spretnosti najdete pri nas!
Via ROMA 2 - MILJE (ob izhodu iz tunela)
Najkvalitetnejši nakit Vas pričakuje pri:
La&orctforto orafo
Izdelava nakita po Vaših željah!
PRIDITE - NE BO VAM ŽAL!
Calle Oberdan 31/b Milje
MALI OGLAS ZASTONJ kupqn
MOJ NASLOV:
Kupon in čitljivo besedilo malega oglasa pošljite na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, Celje, s pripisom »Za male oglase« in svojim polnim naslovom. Oglasov pod šifro in oglasov za podjetja in obrtnike ne objavljamo brezplačno.
Nova doba uvaja največjo tržnico na Slovenskem. Iz slovenskih regijskih časopisov brezplačno poobjavljamo tisti del objavljenih malih oglasov, ki po našem mnenju tudi vas zanimajo. Pri izbiri bodite pozorni na klicne številke telefonov, ki so po regijah različni.
V Novi dobi objavljeni mali oglasi pa so še naprej zastonj. Vaše sporočilo izpišite le na objavljeni formular in nam ga pošljite do zadnjega dne v tednu. Uspeh vas bo presenetil.
ZAPOSLITVE
PRIDNO DEKLE za delo v kava baru iščem. Naslov v oglasnem odd.
DODATEN ZASLUŽEK NA DOMU. Kompletna navodila o vrsti in tehnologiji, ki vam bo prinesla pristojen dohodek. PINS p. p. 13. 62107 Maribor
PRIDNO, prikupno dekle zaposlim v okrepčevalnici, 85-150 int. 23
ZAPOSLIM dekle za delo v bistroju. Vse informacije dobite osebno v bistroju Alfa v Črnomlju.
DEKLE za strežbo v bistroju PA-Pl, iščemo. 23-418 PRIDNO in simpatično dekle dobi delo v gostinski dejavnosti. Vse inf. na 22-617.
POSESTI
ZIDANICO, vinograd, sadovnjak (0,32 ha) na Drganjih selih prodam. Zdravko Turk, tei. 84-898 NJIVO, 1 ha, sončna lega, v dolnjem Suhadolu, prodam, tel. 24-421
OPUŠČEN VINOGRAD, možnost gradnje v okolici Brežic ugodno prodam (0608) 77-122 V ČRNOMLJU prodam gradbeno parcelo, komunalno opremljeno, vehkost 1250 m2, vse inf. dop. na (068) 56-230 Jovo Ahačič ZAZIDUIVO PARCELO (550 m2), z vso urejeno dokumentacijo, ugodno prodam. Tel. 24-070 VINOGRAD ( 400 trt) z zidanico v bližini Krškega prodam. Slavko Pleterski, Pavlinova 10, Krško. Tel.: (0608) 31-589, zvečer GOZD (1 ha, 30 arov) v bližini Mokronoga prodam ali menjam za novejši osebni avto. Tel. (061) 441-310
PRODAM 11 a mladega vinograda (Cerovi Log - Kira). Lep dostop. Lado Miklavčič, Gor. Brezovica 22, Šentjernej
HIŠO na Ratežu, v IV. gradbeni fazi, obrtni prostor izdelan, prodamo. Tel. 28-850,21-218 PRODAM parcelo (okrog 40 a), njivo, primerno za vikend, na Grol Vrhu pri Dobrniču ali menjam za avtomobl jugo ali katrco, staro največ dve leti. Vse ostalo po dogovoru. Oglasite se na naslov: Ivan Man-tei, Gor. Vrh 10, Dobrnič pri Trebnjem
HIŠO v gradnji, pokrito, v novem naselju na Otočcu, prodam. Kličite na tel. (068) 27-382, od 16. do 22. ure.
TRAVNIK (5471 m2) v Cerkljah ob Krki prodam. Tel. (068) 347-056
PRODAM
OJAČEVALEC MONTARBO (200 W), dva boksa Montarbo, aktivna, 2x250 W, prodam. Tel, (068) 56-003 PRODAM NOVO Marlesovo kuhinjo ali menjam za osebni avto. Tel. (068) 24-995
KOLERABO IN KORENJE, večjo količino, prodam. Tel. 73-317 OTROŠKO POSTELJICO, z vložkom, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Tel, 24-435 BREJO KOZO, zajce in otroško posteljico prodam. Tel. 27-714 PRODAM večjo količino zelo kvalitetnega sena po dnevni ceni. Tel. (061)	803-786, zvečer. Naslov
v oglasnem oddelku TRAKTOR ZETOR 47-18, dobro ohranjen, mlade breje kobile po izbiri in breje krave simentalke prodam. Janez Razbelj, Pristava 5 Raka
PRODAM 5 let staro, dobro ohranjeno spalnico. Tel. 51-916, po poldne.
POCENI PRODAM rabljeno, dt bro ohranjeno 60-basno fclavirsk harmoniko. Tel. 26-674 VIDEOREKORDER JVC, nc prodam. Tel. 24-060 BUKOVA DRVA prodam. Tel. 4 687
PRODAM PRIKOLICO za prevc živine (250x110), kombinirano : traktor - avto in tička, letnik 197, Tel.: (064) 327-316 TRAKTORSKO KABINO in priko lico prodam. Tel. (0608) 43-264 URSUS 35 in motor BT 50 prodam. Tel. 40-776
NOVCi90BA
___
KRZNENO JAKNO (nutrija), številka 40-42, prodam za 500 DEM. Tel. 25-986, popoldne AGROIZBIRA KRANJ nudi akumulatorje 12 V 97 ah in 12 V 100 ah po ceni 4.100 SLT. Na zalogi dovolj vseh vrst traktorskih delov. Se priporoča Slavko Prosen, Smledniška cesta 17, Kranj, tel. (064) 324-802 GOZDNI TRAKTOR TOMO VIN-KOVIČ z vsemi priključki prodam. TEI. (068) 50-015 IMT 549, 550 delovnih ur, prodam. Tel. 78-288 TRAKTOR URSUS 335 prodam ali menjam za nakladalko ali trosi-lec. Tel. 47-488
UNIVERZAL 445, star 10 let, prodam. Turk, Mali Orehek, 5, Stopiče FREZO GOLDONI, 14 KS. in R4, letnik 1979, prodam. Jože Debevc, Grbe 8, Šentjernej PRODAM novo mizarsko kombi-nirko s 5 delovnimi operacijami, širine 50 cm. Anton Zupanec, Kvedrova 6, Senovo
PRODAM belo in črno vino, ovce in GOLFA, letnik 1984. Tel. 068/56-529
DIATONIČNO HARMONIKO H, E, A, ugodno prodam. Vrabec, Martinja vas 19, Mokronog. Tel. 49-578 TERMOAKUMULACIJSKO PEČ (4,5 kW), prodam. Tel. 73-486 PRODAM posteljo, dva jogija in pralni stroj Gorenje, el. 25-390 SMUČARSKO OPREMO in smučarske hlače ugodno prodam. Tel. 27-394
CO VARILNI APARAT, kompresor in komplet za avtogeno varjenje ugodno prodam. Tel. 25-894 PRALNI STROJ, malo rabljen, prodam. Tel. 24-220, po 19. uri SMUČARSKI KOMBINEZON (od 8. do 10 let), nov, po ugodni ceni prodam. Tel. 28-706, po 16. uri.
SUHE hrastove plohe prodam. Tel. (068) 87-449, po 15. uri
STANOVANJSKO pravico, v II. Bistrici, oddam. Tel. 067/87-109 DVOSOBNO stanovanje, v centru Rogaške Slatine, 60 m2, centralna, prodam za 44.000 DEM. Plačilo možno na obroke. Tel. 062/825-678 DVOSOBNO stanovanje, v Izoli, centralna, oddam za daljši čas. Tel.
066/61-180
STANOVANJSKO pravico, za dvosobno stanovanje, prodam. Ponudbe na ogl. oddelek Koper pod šifro: Koper
TRISOBNO, družbeno stanovanje na obali odkupim namesto vas.
Nagrada po dogovoru. Tel. 066/22-748
TRISOBNO konfortno stanovanje v Novi Gorici - kare 8, primerno tudi tudi kot poslovni prostor prodam. Ponudbe pošljite na novogoriško uredništvo pod šifro: kare 8 ENO leto satro garsonjero, 34,73 m2, s kletjo in balkonom v Novi Gorici oddam v najem najboljšemu ponudniku. Pisne ponudbe pošljite
fTo3mokp0redp|dačMoWO ^ PRALNI STROJ, generalno po-ODKUPIM pravico za nakup sta- prav'ien in štedilnik 2+2’ mal° rab-novanja v Novi Gorici. Tel. 065/26- ''^i^uČNolTIS^LNICO^O
njeDv PostoiTzamenjamza5 ena^o:	SoaKUMU^CIjIkOPEČ.
vredno (lahko maniše ali vežie 4_kW, počen, prodam. Tel. (066) 30
NJIVO, 1900 2, na šempaskem melioriranem polju prodam. Pisne ponudbe pošljite na novogoriško uredništvo pod šifro: 1.500 HIŠO, tudi nedokončano v Novi Gorici ali bližnji okolici kupim. Pisne ponudbe pošljite na novogoriški oglasni oddelek pod šifro: hiša Nov poslovni prostor v kare 8 v izmeri 25,4 m2 (3 zaključna faza) prodam. Tel. (065) 22-366, do 12. ure
LOKAL, 31 m2, v Novi Gorici, Ulica Gradnikovih brigad 49, prodam. Tel. (065) 25-856, po 20. uri STANOVANJSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem, dvoriščem, vrtom in sadovnjakom v Grgarskih ravnah prodam. Tel. (065) 43-036, Valter Markič, Grgarske Ravne 90 PARCELO, 2300 m zazidalno pri Prestranku prodam. Tel. (065) 65-231
(lahko manjše ali večje - doplačilo) v Novi Gorici ali okolici. Tel. 065/24-228 V Tolminu prodam dvosobno stanovanje. Tel. 065/81-446 ENOSOBNO stanovanje, 41 m2 zamenjam za manjše 26 m2 ali več. Trinkova 10, Izola, Blagojevič Bla-goje
STANOVANJSKO pravico za kakršnokoli stanovanje na Slovenski
GARSONJERO 26 m2 s centralno kurjavo in KTV zamenjam za večje stanovanje z doplačilom. Tel. 26-517 od 15. ure dalje
V centru Dolenjskih Toplic oddam 7-sobni penzion. Tel. (061/) 579-086
SPREJMEMO žensko, najrajši upokojenko, za pomoč v gospodinjstvu zdravi osebi srednjih let na manjši kmetiji na Dolenjskem. Pridite, ne bo vam žal. Tel.: (0601) 61-231
IŠČEMO dopoldansko varstvo za 17-mesečnega sina. Dorniž, Vrtna ulica 11, Črnomelj. Tel. 51-480
ODKUPIM telefonsko številko na območju Novega mesta ali okolice. Šifra: DOBRO PLAČILO
ODDAM dobro vpeljan gostinski lokal - dolgoročno. Šifra: TAKOJ
FIZIOTERAPEVT zdravi obolenja hrbtenice in sklepov ter poškodbe. (Novo mesto - Šentjernej). Tel. 41-069, po 20. uri
MLADA DRUŽINA išče mlajšo upokojenko za pomoč na domu. Vse ostalo po dogovoru. Tel. (068) 22-756, od 17. do 18. ure Stanovanja
ENOSOBNO STANOVANJE (40 m2) na Drski v Novem mestu oddam. tel. 28-209
DVOSOBNO STANOVANJE v Kočevju ugodno prodam. Tel. (061) 852-30
ENOSOBNO STANOVANJE (32 m2) v Novem mestu prodam. Tel. 27-748
MIRNEMU DEKLETU oddam sobo s souporabo kopalnice, centralno ogrevano, blizu avtobusne postaje v Novem mestu. Tel. 21-636, po 16. uri
UGODNO prodam 72 m2 veliko stanovanje v Črnomlju, tel. (061) 344-214
FANT, star 26 let, doma s hribovite kmetije in iz številne družine, želi spoznati dekle ali mamico za skupno življenje. Če si ostala sama ali pa potrebuješ ob sebi skrbnega moškega in ljubitelja otrok, se mi javi pod šifro: PRIDEM K TEBI - SLOVENEC
KMEČKI FANT, star 30 let, z novo hišo želi spoznati dekle od 25 do 30 let. Ponudbe pod šifro: POMLAD
MOŠKI, 46 let, išče vdovo ali lo-
tonja, Petnavska 79, Maribor DVOSOBNO, opremljeno, starejše stanovanje, telefon, Premančan 13, Ankaran, oddam. Tel. 9939-49-8873372, Milutinovič SOBO, blizu Kopra, oddam fantu nekadilcu. Tel. 066/31-952, po 13. uri
DVOSOBNO stanovanje, s kabinetom, 56 m2 v okolici Kopra zamenjam za večje. Tel. 066/32-415 STANOVANJSKO pravico za dvosobno stanovanje v Izoli-Portoro-žu-Piranu iščem proti nagradi ali dam v najem dvosobno stanovanje, pritličje, centralna, v Luciji. Tel. 066/75-851
GARSONJERO, oddam za daljši čas. Tel. 066/51-635 STANOVANJSKO pravico kupim od Ankarana do Izole. Nagrada po dogovoru. Tel. 066/31-749 DVOSOBNO, neopremljeno stanovanje, v Izoli-Livade, oddam. Tel. 066/24-615, po 15. uri.
ŠTIRISOBNO stanovanje, neopremljeno, v Kopru, oddam. Tel. 066/31-475
278
MOTORNO ŽAGO TYP HASO-ANA in TYP STEEL, prodam. Mo-torke so v dobrem stanju. Cena po dogovoru. Tel (067) 85-289
KAMKORDER Panasonic MS 1, prodam za 3400 DEM. Tel. 066/51-337
PLETILNI STROJ, passap eno-redni s karticami in navijalcem volne, ugodno prodam. Informacije na
PRALNI STROJ Gorenje, prodam. Tel. 066/63-695 TERMOAKUMULACIJSKO PEČ, 30 kW, staro, 80 I bojler, star, oboje prodam za 4.000 SLT. Tel. 066/32-324
TERMOAKUMULACIJSKO PEČ TVT Tobi plamen, novo, prodam. Tel. 066/38-223, dopoldan PRALNI STROJ, prodam. Tel. 066/31-557
KUPIM betonski mešalec. Tel. (065) 24-665
ČETRTINO mesa od telice prodam. Tel. (065) 69-054 BIKA za zakol prodam. Roman Skubin, Medana 2, Dobrovo PRAŠIČE, težke 150-180 kg, za zakol prodam. Širok, Pri hrastu 10, Kromberg
BIKA in kravo za zakol prodam. Col, tel. (065) 68-135 KRAVO, 1. telitev, prodam. Izidor Čargo, Banjšice 11, Kal PAPIGO kakadu s kletko prodam za 850 DEM v t.p. Liskur 17, Rožna dolina
PRAŠIČA za zakol, prodam. Tel. (065) 48-742
JUNICO staro 2 leti prodam. Jože Bremec, Vrhavč 39, Kal nad Kanalom
TELICO, težko 400 kg, prodam za zakol ali nadaljno rejo. Tel. (065) 49-072
PRAŠIČE, stare 7 tednov, prodam. Tel. (065) 65-172 MLADIČE nemških ovčarjev, z rodovnikom, prodam. Tel. (065) 32-526
DVA majhna psička podarim. Tel. (065) 46-105
PRITLIKAVEGA belega pudla, z rodovnikom, 6 mesecev star, prodam. Tel. (066) 73-420 SPREJMEM rezervacije za sive pudle. Tel. (061) 714-609 PUDLA, starega 3 mesece, prodam. Tel. (066) 25-801 JARKICE, rjave, odlične nesnice, dvomesečne, bom prodajal od 7. februarja dalje. Sprejemam naročila, Koren, Slap 91. tel. (065) 65-441 35-letni obrtnik, samski, nevezan, želi spoznati Primorko, staro do 33 let zaradi trajnejše veze. Dekle, če sta ti poznani iskrenost in poštenost, se mi s sliko javi na ogl. oddelek Koper pod šifro: LEV ČE si pošten, dobrega srca, brez obveznosti, se oglasi pošteni, dobro situirani ženski. Pisne ponudbe pošljite na novogoriški oglasni oddelek pod šifro: do 65 let IŠČETE srečo v dvoje? Najdete jo pri Agenciji Futura Gorica (I), Via
SKLAD VZAJEMNE POMOČI občanov in podjetij iz Slovenije nudi brezobrestne kredite. Inf. ob delavnikih po tel. 065/22-683, od 12. do 15. ure
ZAMENJAM ali oddam v najem telefonsko številko v Novi Gorici. Inf. po tel. 065/23-871
Prodam pokončni električni 60-litrski BOJLER. Tel. 403-242.
Prodam KOMBINIRKO, šir. 30 cm, 5 operacij. Tel. 67-085.
Prodam GRAMOFON Toshiba SRB 2, za 100 DEM, VIDEOREKORDER Toshiba VC 83 G, za 400 DEM in 250-litrsko zamrzovalno OMARO
NUJNO IŠČEMO NEKOGA, ki bi Gorenje, skoraj nerabljena, za 250 nam odstopil telefonsko številko na OEM. Tel. 329-306. območju Ajdovščine za primerno Prodam dvorendi PLETILNI odškodnino. Inf. po tel. 065/61-171, STROJ Regina. Tel. (0601) 63-430. 65-225	Prodam nov barvni TV, ekran 56,
MOTORNO ŽAGO 650 in 66 in 15% ceneje. Tel. 621-765. jelove odpadke za kurjavo prodam. Zaradi preusmeritve dejavnosti
Tel. 065/69-223 GARAŽO na Leninovi ulici (srednja etaža) prodam najboljšemu ponudniku. Tel. 065/24-929 PREDNJO HAVBO za zastavo 101 prodam. Tel. 065/67-194 ODSTOPIM mesto za fair play. Pisne ponudbe pošljite na novogoriško uredništvo pod šifro: igra
©©EMS&MEHGLAS
064
STANOVANJE
Zakonskemu paru brez otrok ali dvema dekletoma oddam v najem SOBO s kuhinjo. Ponudbe: LEPA PRILOŽNOST
1-sobno STANOVANJE, 40 m2 v Škofji Loki, prodam. Tel. 631-295.
Zamenjam 1-sobno solidarnostno STANOVANJE na Golniku, za večje v Kranju. Tel. 46-707.
SDK - Podružnica Kranj, Slovenski trg 2, kupi dve 1-sobni STANOVANJI, s centralnim ogrevanjem,
v Kranju. Eno od teh mora biti	_
v pritličju. Ponudbe na telefax: 214- dam. Kuraltova 12, Šenčur
prodam: kombiniran mizarski SKO-BELNI STROJ, 4 operacije, šir. 60 cm; mizarsko TRAČNO ŽAGO - pant žaga in mizarski mizni REZ-KAR. Tel. 70-767, Podbrezje.
Prodam SKOBELNI STROJ - po-ravnalka, debelinka, starejši letnik. Cena po dogovoru. Tel. 66-032.
Prodam studijski KASETOFON Philips in GLASBENI CENTER ITT, 4x100 W. Tel. 57-977.
Poceni prodam ŠTEDILNIK (4+2). Tel. 324-078.
TELEFONSKI APARAT Eta 85, s tastaturo,.nerabljen, ugodno prodam. Informacije na tel. 621-137.
Prodam TRAKTOR fiat DT. Tel. 64-258.
Prodam nov kombiniran ŠTEDILNIK Corona (2+2). Tel. 622-779.
Prodam barvni TV Grundig, ekran 36 cm, z daljinskim vodenjem, VIDEOREKORDER Akai, star 1 leto, VIDEOREKORDER Panasonic NVJ 40, nov, Sony RECIVER, star leto, dvojni KASETOFON Aiwa profesional ter ZVOČNIKE Hitachi, 2x70 W. Tel. 328-646, pop.
MOTOR Deutz - 2 cilindra, dve hidravlični SVEČI, hidravlično PUMPO in kompletno pogonsko PODVOZJE za bager Lipher, pro-
851, int. 339.
Ugodno prodam 2-sobno STANOVANJE v Preddvoru. Tel. (068) 85-843, popoldan.
Mamica s 3-letnim otrokom, nujno išče STANOVANJE ali SOBO, lahko opremljeno. Mesečno plači-
Bonarotti 28, za bližnje ob meji tel	a
(002) 21-575 za nntraninct siniLni. s.tv.u' TeL 622-183, od 8. do 14. ure
STANOVANJSKA
OPREMA
KUHINJSKO pohištvo, dobro ohranjeno, prodam. Tel. 066/34-852 TROSED, raztegljiv, ugodno prodam. Tel. 066/61-059 TROSED, raztegljiv, malo rabljen, potreben popravila, fotelj in TV mizico prodam po zelo ugodni ceni. Cankarjeva 11/stanovanje 9, Nova Gorica
OTROŠKO stajco, progam. Informacije po 17. uri na naslov: Vegova 18, Koper
JEZIKOVNI STUDIO /d. o. o.
VAS VABI V TEČAJ NEMŠKEGA JEZIKA:
a)	začetni - 7.000,00 SLT (60 urni)
b)	nadaljevalni - 7.000,00 SLT (60 urni)
c)	tečaj poslovne nemščine - 7.000,00 SLT (50 urni)
Vpisujemo vsak dan od 8. do 13. ure. Tel. (063) 731-105	1
UČENJE TUJIH JEZIKOV JE LAHKO PRIJETNO!
POSEST
čenko s kmetijo, brez obveznosti. Šifa: BLIŽA SE POMLAD
primorske
novice
STANOVANJA
TRISOBNO stanovanje v Luciji, centralna zamenjam za enako ali večje v Piranu. Tel. 066/74-121, po 18. uri
MLADA družina išče garsonjero, v okolici Kopra. Tel. 066/32-066 DVOSOBNO stanovanje, delno opremljeno, oddam. Tel. 066/54-341
ZAZIDALNO PARCELO ali staro hišo, v slovenskem Primorju, kupim. Tel. (066) 38-114
STAREJŠO HIŠO z malo vrta v centru Kopra, ugodno prodam. Tel. (066) 22-748, zvečer od 19. do 21. ure
PARCELO s temelji za vikend na Sviščakih, prodam. Tel. (066) 54-298
HIŠO, družbeno, zamenjam za trosobno stanovanje v Izoli. Tel.
(066)	65-615
ENODRUŽINSKO HIŠICO, v Eler-jih, družbeno, potrebno adaptacije zamenjam za podobno na podeželju v slovenski Istri. Tel. (0661 31-530
HIŠO, starejšo na Kozini z 1,4 ha, prodam. Tel. (066) 59-604.
ZEMLJIŠČE 60.000 m2, gozd, pašnik, sadovnjak, 2 km od II. Bistrice, prodam. Tel. (066) 73-308, popoldan
KMETIJSKO PARCELO, v bližini Šmarij, prodam. Tel. (066) 56-500
VELIKO KMETIJO prevzamemo, možnost preužitka ali obročnega odplačila. Tel. (061) 372-944
HIŠO, v centru Postojne, prodam. Ostalo po dogovoru. Tel.
(067)	22-246
VRSTNO HIŠO 110 m2, v garažo v Ankaranu, prodam. Tel. (066) 51-597 ali (041) 804-148
PARCELO, 1250 m2 in ostanke hiše z vrtom (200 m2), vodo in elektriko v Plačah v Vipavski dolini prodam. Tel. (061) 348-905, popoldne
STAREJŠO HIŠO z dvoriščem, njivo in travnikom na Tolminskem prodam ali zamenjam za manjše stanovanje na obali. Tel. (065) 23-408
ŠTEDILNIK, 2 el. + 2 plin, trodel-no pomivalno korito, nerjaveče, termoakumulacijsko peč AEG, 4kW, malo rabljeno, ugodno prodam. Tel. 066/71-275 PLETILNI STROJ defendi brother prodam. Tel. 065/62-621, od 16. ure dalje
ZAMRZOVALNO SKRINJO LTH, 300 litrsko, tri leta staro prodam za 18.000 SLT in BRAKO PRIKOLICO, starejšo, prodam za 6.000 SLT. Tel. 065/81-964
RADIOAMATERJI! Linijo FT 902 DM prodam. Tel. 065/25-880 ŠIVALNI STROJ bagat jadranka z omarico in ŠTEDILNIK plamen celorex, na trda goriva, zelo malo rabljeno, prodam. Tel. 065/24-516 PLETILNI STROJ defendi brother, dvoredni, z mizo komplet prodam za 1.300 DEM v t. p. Liskur 17, Rožna dolina
ZAMRZOVALNO SKRINJO prodam. Tel. 065/49-130 Za vulkanizerstvo komplet stroje in orodje prodam. Tel. 065/54-533 LESNOOBDELOVALNE STROJE, več kombinirk, tračne žage, žago frezer z vozičkom, poravnalko, debelinko in tračne kosilke prodam. Inf. Tehnoles, tel. 065/23-408 PLETILNI STROJ empisal knit-master, enoredni, na kartice, nerabljen, ugodno prodam. Tel. 065/ 24-870
Tiskarska stroja ROTAPRINT, formata A4 in A3 prodam. Tel. 066/ 54-627
PIANINO Anelli Cremona, ugodno prodam. Tel. 066/24-730 KAMKORDERJI sony, najnovejši modeli, popolnoma novi, z garancijo, ugodno prodam. Tel. 064/312-385
FANTOVSKI kombinezon, nov, z rokavicami, turkizno-zelen barve, ugodno prodam. Tel. 066/58-264 KAMP prikolico adria 380 ugodno prodam. Dušan, Šmihel 18, Šempas
KVALITETNO izdelane in pravilno armirane travete (stropne nosilce) in preklade kupite pri proizvajalcu v industrijski coni Kromberg. Inf. po tel. (065) 25-971, 23-361 in 48-631, od 7.30 do 8.30 ali v večernih urah
STREŠNIKE gorica, 1500 kosove in lesene punte za opaženje prodam. Liskur 17, Rožna dolina
(002) 21-575, za notranjost Slovenije tel. 9939481-21-575, informacije vsak dan razen ponedeljka. Za dekleta in žene vpis brezplačen RIBJA restavracija na obali sprejme na delo kuharico, pomožno kuharico in pomivalko. Tel. 066/73-619 ali 066/73-994 ZAPOSLIM kuharja z najmanj tremi leti delovnih izkušenj za delo v novo odprti restavraciji v Medani. Inf. po tel. 065/45-115 FRIZERKO, izučeno ali pripravnico, zaposli salon Alma Nova Gorica. Tel. 065/26-100, 25-804 KAKŠNORKOLI delo, tudi na domu, išem. Tel. 066/65-615 VEČ akviziterjev za prodajo vpeljanega artikla na območju Slovenije iščem. Nudim dober zaslužek. Tel. 067/78-232
KROMPIR za seme, rdeče sorte, desire, romano, bele sorte rezi, condor. Cena 10-15 SLT/kg, prodam. Večje količine dostavimo na dom. Tel. 064/324-634 CISTERNO, 4000 I, trda plastika, novo, primerno za vse tekočine, prodam. Tel. 066/62-778 FRIZERSKI SALON, v Kopru, oddam. Ponudbe na ogl. oddelek Koper pod šifro: Junij POSLOVNI PROSTOR, 18m2, v Piranu, oddam. Tel. 066/74-544 KROMPIR za seme, rdeče sorte, desire, romano, bele sorte rezi, condor. Cena 10-15 SLT/kg, prodam. Večje količine dostavimo na dom. Tel. 064/324-634, Črče 36 Kranj
LESENO OGRODJE za streho (vikend, barako ipd.) 6 kosov, dolžine 6 m, prodam. Tel. 065/23-091 BMW 65 LS, letnik 82, dva kombinezona dainese, št. 50 in št. 48 ter krauser torbe ugodno prodam. Tel. 065/32-016, popoldne SEMENSKI KROMPIR rezi in desire, prodam. Tel. 064/401-366 POROČNO OBLEKO, italijanske izvedbe, belo. dolgo, št. 46, prodam. Tel. 066/63-155, popoldan KOMPLET OPAŽ za stanovanjsko hišo in večje količine jabolk ajdared in melrose, prodam. Tel. 067/66-282
KONJENIŠKI KLUB POSTOJNA prodaja konjski gnoj po 500 SLT za m3. Tel. 067/21-940 AVTOMATIK, zelo ohranjen, vo-žen 700 km in akumulacijsko peč elind 2,5 KW, novo, prodam. Ha-bek, Delavaljeva 6, Koper KDOR IMA videorekorder, znamke NEC, prosim, če me lahko pokliče. Tel. 066/33-994 ODLIČNO SLIKO Silvestra Komela prodam. Tel. 061/577-912 NA IZREDNI LOKACIJI, v Piranu, oddam posloven prostor. Tel. 061/ 193-324
BEKE (venke), prodam. Feručo Rapešič, Parecag 156, Sečovlje. Tel. 066/79-739, od 18. do 20. ure V NAJEM oddam 4260 m2 PARCELE v kompleksu pri Merljakih v Renčah in prodam 4000 starih strešnikov. Tel. 065/23-266 POKROV za posodo za vino komplet z ventili za 3 x 12 hi, ugodno prodam. Tel. 065/32-057
(Milena).
Zamenjam 2-sobno STANOVANJE, 67 m2, za 1-sobno. Tel. 328-057.
Prodam 2-sobno STANOVANJE na Planini. Tel. 327-145.
Hiši v Škofji Loki prodam. Ugodno. Tel. (064) 633-312.
Prodam GARSONJERO v Radovljici. Lepa in mirna lokacija. Cena 29.000 DEM. Informacije na tel. 723-403.
Ugodno prodam lastniško STANOVANJE, 32 m2, v okolici Kranja. Tel. 215-459.
V najem oddam 2-sobno STANOVANJE v Kranju - Planina. Cena po dogovoru. Tel. 325-396.
Najamem STANOVANJE s telefonom v Kranju. Tel. 221-444.
Prodam novejše 1-sobno STANOVANJE s kabinetom, 53 m2, na Planini III. nizek blok, I. nadstropje. Vseljivo takoj. Ponudbe: MAREC 1992
Par išče manjše STANOVANJE ali GARSONJERO, na relaciji Kranjska Gora-Radovljica. Tel. (061) 612-281.
Opremljeno GARSONJERO v Kranju, oddam v najem. Tel. 327-920 od 17. do 19. ure.
Novejše 2-sobno družbeno STANOVANJE, v bližnji okolici Kranja, zamenjam za dve manjši enoti. Tel. 41-513.
Ugodno prodam ŽAGO Dolmar 112. Tel. 633-601 Prodam dvoredni SADILEC koruze OLD. Luže 31, Visoko Prodam FREZO za odvzem silaže iz stolpnih silosov, premera od 3 do 4 m. Tel. 65-489
Prodam termoakumulacijsko PEČ AEG 5 kW. Tel. 310-139 Prodam barvni TV. Tel. 70-391 Prodam MOTOR KG 93 za pletilni stroj Brother. Tel. 326-043 Prodam novo kombinirano PEČ za centralno ogrevanje Feroterm, 28.000 ccal, 10% ceneje. Tel. 403-026
Prodam nov VIDEOREKORDER Tensai, z atestom. Cena 23.000,00 SLT. Tel. 329-891, zvečer Prodam PEČ kuppersbusch. Tel. 215-941
Ugodno prodam novo Kiperbuš PEC. Tel. 213-664
- MESEC POPUSTOV!
POKLIČITE NASO SLUŽBO MARKETINGA, SVETOVALI VAM BODO IN VSAK MESEC PRIPRAVILI ZA VAS UGODNOST!
Tel.: (063) 441-215 ali 441- 606 Fax.: (063) 25-849

Prodam SPALNICO. Tel. 211-548.
Prodam ročno izdelano SPALNICO. Cena po dogovoru. Jeklič, Lipice 26, BI. Dobrova.
Prodam MIZE, dim 150x80 cm in, polkrožne STOLE; vse iz masivnega borovega lesa. Tel. 44-050.
Zelo ugodno prodam dobro ohranjeno BANJO, bele barve. Informacije na tel. 65-918.
Prodam POHIŠTVO za otroško sobo. TeL 422-086.
Ugodno prodam ohranjeno kotno SEDEŽNO GARNITURO (trosed, dvosed in kot). Tel. 326-538.
Termoakumulacijsko PEČ 3,5 kW, s programsko uro, poceni prodam. Informacije na tel. 621-137.
Prodam KUHINJSKE ELEMENTE in sobno POHIŠTVO. Tel. 85-483.
Ugodno prodam 80-litrski kombi-" nirani BOJLER (drva, elektrika). Cena 4.000,00 SLT. Tel. 47-358.
Barvni TV Iskra, prodam. Informacije na tel. 58-005.
TELETEXT Gorenje — ugodna cena! RTV Servis Kert, tel. 216-945.
Prodam nov ŠTEDILNIK kuppersbusch in nov 80-litrski kombinirani BOJLER. Informacije na tel. 50-445.
Japonski VIDEOREKORDER Ma-sadrua, star 10 mesecev, prodam za 400 DEM. Ogled po 15. uri. Kr-menjac, Kriška 24, Kranj - Dru-lovka.
Prodam mizarsko KOMBINIRKO Anton Okorn, Cankarjeva 10, Rado-Ijica.
Prodam rumeno KORENJE. Tel. 422-272
Semenski in jedilni KROMPIR de-zire, prodam. Rozman, Poljšica 4, Podnart, tel. 70-164 Prodam SENO. Tel. 77-170 Veliko KMETIJO prevzamemo. Možnost preužitka ali obročnega odplačila. Tel. 061/372-944 Prodam ali menjam stanovanjsko HIŠO z lokali, zazidljivo PARCELO v okolici Kranja. Jel. 217-918 Prodam GARAŽO. Bijelič, Zl. polje 2/a, Kranj
Ugodno prodam GARAŽO v Šor-lijevem naselju. Tel. 403-301 Starejšo HIŠO ali zidani VIKEND na Gorenjskem, kupim. Tel. 242-277
Prosim, da se mi oglasi dekle, staro okrog 30 let, po možnosti s sliko. Šifra: DOM POD STREHO Prodam 1 leto staro 2.000-litrsko CISTERNO za olje, z vsemi priključki, za 16.000,00 SLT, ugodno: 3.200 kosov OPEKE BH 6 in 30 vreč bele MIVKE ter dva MOTORJA za pralni stroj Gorenje, Rozman, Skokova 11, Kranj - Stražišče Prodam REGAL Una, SEDEŽNO GARNITURO, PRALNI STROJ, HLADILNIK, zamrzovalno SKRINJO in električni ŠTEDILNIK, vse Gorenje ter električni RADIATOR. Arsenič, Tomšičeva 18, Kranj Prodam TAM 2001 kiper, registriran do oktobra 1992, VALJAR Bo-mag 60 in originalno PRIKOLICO za prevoz valjarjev, do 1.200 kg. Tel. 242-283
Prodam bukova DRVA in Z 750, starejši letnik, neregistrirana. Tel. 65-366
Ugodno prodam dobro ohranjen TOVORNI AVTO Mercedes 11-13 kasonar, dve GUM1175/14 in Z 101, po delih ter LES za ostrešje, BANKINE in PUNTE. Tel. 49-379 Prodam suhe smrekove, macesnove in borove OBLOGE - OPAŽ, LADIJSKI POD, razne vrste rezanega LESA ter razne strešne LETVE. Tel. 64-103
Ugodno prodam rabljen BETONSKI MEŠALEC. Tel. 73-023 Prodam oljni GORILEC, 20% ceneje; suhomontažne PODBOJE, šir. 80 cm, 60 cm, 40% ceneje; in italijanske samolepilne PRAGE. Tel. 66-689
Ugodno prodam 32 m2 lepega lamelnega PARKETA, lil. klase in 10 kg LEPILA za parket. Tel. 70-575, po 16. uri
Prodam železne MREŽE, profil 8 cm. Markovič, St. Rozmana 4, Kranj
Prodam odlično ohranjene klavirske HARMONIKE. Hohner 120, 5 registrov, Hohner 96 registrov, VVeltmaister 60, 5 registrov, kitaro z ojačevalcem, barvni TELEVIZOR Orion, ekran 51, Polaroid, kamero SUPER 8. Tel. 620-660 Izredno poceni prodam VIDEOTEKO, kompletno ali po delih. Cena 5.900 DEM. Tel. 46-552 Prodam PROSTOR, primeren za pisarno ali mirno obrt, v centru Radovljice. Šifra: UGODNOST
V	Kranju ugodno oddam v najem MIZARSKO DELAVNICO, z vso opremo, skladiščem, centralnim ogrevanjem in telefonom. Ostalo po dogovoru. Tel. 310-577
V	najem oddam LOKAL v obratovanju, 113,74 m2, v trgovskem centru Deteljica Tržič. Informacije na tel. (061) 271-467 ali (061) 266-267, od ponedeljka do petka, dopoldan oziroma tel. (064) 58-055, vsak dan popoldan
V	najem oddam POSLOVNI PROSTOR. velikost 20 m2, tel. 43-393
V	središču Lesc oddam v najem novo opremljeno, vpeljano SLAŠČIČARNO. Tel. 725-833
V	Preddvoru prodam PROSTOR, primeren za lokal, v izmeri 50 m2, tel. (068) 85-843, popoldan
Sprejmem PARTNERSTVO, prodam ali oddam v najem specializirani TRGOVINI, na Jesenicah in Ko-.pru, z odlično vpeljanim programom. Tel. 79-933
Prodam ročno pletene NOGAVICE, iz domače volne. Tel. 45-502 Prodam ženska in otroška OBLAČILA. Tel. 215-941 Otroško POSTELJICO z jogijem, prodam. Tel. 215-208 Prodam kombiniran otroški VOZIČEK Peg Voila, malo rabljen. Tel. 70-333
Prodam športni otroški VOZIČEK Mc Claren in zložljivo otroško POSTELJICO. Tel. 328-685 Prodam italijansko otroško STAJICO. Informacije na tel. 621-137 Ostalo
Nujno iščem POSOJILO - 10.000 DEM. Vrnem 20.000 DEM v enem letu. Šifra: POGODBA Prodam PRIPRAVO za vezanje butar. Grašič, Goriče 53, Golnik KOVČEK Samsonite, največji, odlično ohranjen, prodam. Old-hamska 10, Kranj, tel. 213-406 Ugodno prodam mizarsko OKOVJE. Tel. 78-818 Prodam avtomobilsko PRIKOLICO, malo rabljena. Grenc 2, Škofja Loka, tel. 632-094 Prodam VRSTNI RED za globinski sesalec Vorwerk. Tel. 67-392 .
Prodam PRTLJAŽNIK za smuči. Tel. 215-941
ŽIVALI
Rjave JARKICE ter PRAŠIČE za rejo ali zakol, prodam. Stanonik, ^ Log 9, Škofja Loka, tel. 65-546 Prodam 8 mesecev starega čistokrvnega PUDLA. Tel. 84-365 Prodam 300 kg težkega BIKCA. Tel. 65-342
Prodam 1 teden dni starega čr-nobelega BIKCA in 100 kg težkega BIKCA. Hraše 30, Lesce Prodam 2 leti starega VOLA za zakol. Dvorska vas 30, Begunje Prodam 8 tednov staro TELIČKO simentalko. Tel. 66-134 Prodam domače KUNCE, za na-daljno rejo ali zakol. Tel. 73-914 Prodam mlado KRAVO, dobra mlekarica. Gregorc, Helovška 8, Radovljica
Prodam plemenskega KOZLA. Ivan Bokal, Zminec 23, Škofja Loka, tel. 620-160
Prodam KRAVO simentalko, ki bo konec februarja drugič telila. Črnivec 19, Brezje Prodam 3 tedne staro črno-belo TELIČKO. Tel. 68-251 Prodam 10 dni starega BIKCA.
Tel. 312-407
PRAŠIČKE, težke od 20 do 30 kg, prodam. Krivic - Resman, Zgoša 22, Begunje	. .
Prodam PRAŠIČKE in PRAŠIČA za zakol. Sv. Duh 41, Škofja Loka
Prodam dva PUJSKA, težka po 30 kg. Tel. 725-174
Prezplačno oddam črno-belega KUŽKA, manjše pasme. Alpska c. 1,
lam 14 dni staro TELIČKO fri-Jagodic, Zg. Brnik 105,
»
lam 130 kg težkega PRAŠI-I. 70-710
lam 10 dni staro črno-belo <0. Sr. vas 55, Šenčur lam 6 tednov staro TELIČKU alko. Zg. Brnik 23, Cerklje mi prodam 1 leto stare Kolesnice, za zakol ali nadaljno oklo 63, Šenčur
Prodam 110 kg težkega TELETA. Tel. (065) 79-702 Prodam PUJSKE. Bohinc, Zg. Brnik 57/a, Cerklje
Prodam TELETA za zakol. Tel. 422-739
Prodam jalovo TELICO, za zakol ali nadaljno rejo. Tel. 70-217 JARKICE rjave, prodam. Fujan, Hraše 5, Smlednik, tel. (061) 627-029
ZAPOSLITVE
Spretna ŠIVILJA išče redno zaposlitev. Tel. 78-351, Bled Honorarno zaposlim simpatično mlajšo NATAKARICO za popoldansko delo, iz Radovljice ali okolice. Informacije: Čebelica, Linhartov trg 16, Radovljica Sprejmem DELO za Knakar 600 kg. Tel. 311-284
Pijetno dekle, ki ima veselje za delo v gostinskem lokalu, takoj ZAPOSLIM. Možnost bivanja v stanovanju. Gostišče Pavovec, Mengeš. Tel. 737-936 in 737-777 Redno ali honorarno takoj zapo-slin. izkušenega RAČUNOVODJO za vodenje gostinstva, trgovine in proizvodnje. Tel. 242-594 Takoj zaposlim KV KUHARJA. Tel. 77-458
Zaposlim DELAVCA za priučitev na gradbenih strojih. Šifra: SAMO POGODBENO
Več DELAVCEV - akvizitersko delo - potrošni artikel, potrebujemo. Dober zaslužek. Tel. 73-172 Honorarno ZAPOSLIMO kuharico, za kuhanje malic. Tel. 422-700 Odlično plačano DELO zastopniške dejavnosti. Tel. 327-058, od 18.15 do 20.15
Mlada upokojenka, z izkušnjami na področju organizacije in poslovanja, sprejme honorarno DELO. Šifra: IZKUŠENA V delovno razmerje sprejmemo pet ZASTOPNIKOV, za zastopniško delo na področju Gorenjske in Ljubljane z okolico. Informacije na tel. 59-063, v petek, med 9. in 15. uro
Visok zaslužek pri honorarnem DELU nudimo osebam, ki nimajo radne zaposlitve ali so na čakanju ter niso starejši od 40 let. Izplačilo honorarja vsak teden! Lasten prevoz obvezen! Kličite na tel. 47-415, danes, od 16. do 20. re Fanta za PEKO pizz, honorarno zaposlimo. Informacije na tel. 52-055
Zasebno podjetje nudi DELO sposobnim dekletom in fantom, za prezentacijo zanimivega artikla. Zelo dobro plačilo. Šifra: PREZEN-TACIJA
Zaposlim KV ŠIIVILJO, z obvezno prakso, vajeno vseh faz del v konfekciji. Tel. 45-316 Vsem, ki želite uspeti, ste komunikativni in prodorni; nudim honorarno DELO. Vse informacije danes, med 18. in 20. uro. Frelih, Vrbnje 47, Radovljica
Kupim rabljeno MIZO za pink-ponk. Tel. 422-556
Kupim od 7 do 10 dni starega BIKCA simentalca. Tel. 421-475
Kupim REPO za kisanje. Tel. 422-641
Kupim GOLF, novejši tip ali CITROEN AX, do 8.000 DEM. Tel. 328-924
Kupim od 10 do 30 dni starega BIKCA simentalca. Tel. 632-600, Škofja Loka
Kupim KRAVO simentalko, dobro molznico, s teletom ali po teletu. Tel. 73-464
Kupim LIPICANKO z rodovnikom. Šifra: DOBRO DRESIRANA
Kupim 1-sobno STANOVANJE. Plačilo takoj! Tel. 242-430, po 15. uri
Kupim večje POMIVALNO KORITO in rabljen Tobijev ŠTEDILNIK na drva, s pečico. Tel. 70-592
Kupim 1 teden starega TELIČKA. Gasilska 36, Šenčur, tel. 41-853
NOVI TEDNIK RADIO CF1JF
063
STANOVANJE
DEKLE dobi sobo. Tel.: (063) 33-448.
STANOVANJSKO pravico za odkup enosobnega stanovanja v občini Žalec, prodam. Stanovanje je prazno in takoj vseljivo. Tel.: (061) 451-520.
PRAZNO manjše stanovanje ali sobo od Celja do Mozirja, iščem. Šifra: ČIMPREJ.
OPREMLJENO dvosobno stanovanje z garažo pri Petrovčah oddamo za daljši čas. Ponudbe pod šifro: OPREMUENO STANOVANJE.
ODKUPIM manjše stanovanje v Celju. Tel.: 34-472.
MLADA družina najame stanovanje v Celju. Šifra: ŠTIRJE.
ODDAM novo dvosobno stanovanje v Štorah. Predplačilo za dve leti. Popoldan: 21-873.
DRUŽBENO stanovanje v Čopovi ulici 17, 37 m2, centralno ogrevano v pritličju, menjam za večje. Tel.: 28-252.
V	ZAMENO za trisobno stanovanje z odkupno pravico nudim lastniško enoinpolsobno stanovanje. Tel.: 31-073.
STANOVANJE 35,50 m2 v Rimskih Toplicah, prodam. Tel. 736-172.
DVOSOBNO stanovanje prodam. Tel. 34-780.
TRISOBNO stanovanje s telefonom in centralno na Otoku, prodam. Informacije na tel.: (063) 26-497, od 13. do 18. ure.
LASTNIŠKO garsonjero, centralno ogrevano, ugodno prodam najboljšemu ponudniku. Informacije na tel.: 39-559.
ENOSOBNO stanovanje v Novi vasi 45 m2, prodam. Tel. (063) 31-220, sobota popoldan in nedelja.
STANOVANJSKO pravico za enosobno stanovanje, oddam. Tel. (063) 33-953.
STANOVANJE - 175 m2 v centru Celja, prodam. Tel. 21-455, od 8. do 15. ure.
V	ZREČAH prodam novejše, dvosobno stanovanje. Cena po dogovoru. Šifra: UGODNO.
STANOVANJSKA
OPREMA
LITOŽELEZNO kopalniško kad 170 cm in bojler za centralno, ugodno prodam. Inf. na tel. 711-338, prodam.
OTROŠKO posteljico in klubsko mizico, ugodno prodam. Tel. 39-458, po 16. uri.
TRAJNO gorečo peč feromoto 40.000 cal, novo, polovična cena, prodam. Tel. (063) 711-304.
ZARADI selitve, prodam trosed in dva enoseda. Tel. 858-644.
OHRANJENO staro omaro, poceni prodam. Tel. 33-445.
NOVO termoakumulacijsko peč, 2 kW, prodam. Tel. 26-553.
ŠTEDILNIK gorenje, 4 plin, 2 elektrika, hladilnik obodin, prodam, Meke, Šmarjeta 8, telefon 38-576.
GOSTINSKI inventar, zelo ugodno podam. Informacije vsak dan od 8. do 13. v kiosku (okrepčevalnic) na tržnici nasproti trgovine Daugo.
RABLJEN hladilnik gorenje in kuhinjsko plinsko jeklenko, ugodno prodam. Tel. (063) 39-074.
KOTNO sedežno garnituro s foteljem, iz rjavega govejega usnja, še zapakirano, prodam za 2000 DEM. Tel. 713-630, popoldan.
NERABLJENO, enojno, pomivalno korito, nerjaveče oranžne barve marles po možnosti v DEM v okolici Žalca, ugodno prodam. Štefka Ant-loga, Ložnica 33 c, Žalec.
NOV hladilnik in pomivalno korito z elementom, prodam. Tel. 857-395.
SEDEŽNO garnituro, trosed raztegljiv v posteljo in dva fotelja, ugodno prodam. Tel. 28-977.
SUŠILEC perila gorenje, mali, star eno leto, prodam za 20.000 SLT. Šifra: SUŠILEC.
ZAPOSLITEV
ZAPOSLIM samostojnega avtoličarja. Drago Pirh, Žalec, Kardeljeva 83.
VOZNIKA C kategorije honorarno zaposlim. Šifra: ZAUPEN.
ZAPOSLIM takoj kuharje-ice, na-takarje-ice, v pizzeriji v Celju. Informacije po tel. 24-240 ali osebno Ipavčeva 2, Celje, Volasko.
POZOR! Nudimo 6 rednih zaposlitev z zelo dobrim zaslužkom (nad 20.000 SLT). Pokličite izključno od 19. do 21. ure na tel.: 701-421.
REDNO ali honorarno zaposlimo ekonomskega tehnika z delovnimi izkušnjami na področju vodenja poslovnih knjig na računalniku. Tel.: 25-001.
IŠČEM šoferja za prevoz manjših paketov, do 15 kg, iz Koprivnice - Ludbrega, Hrvaška. Tel.: 33-332.
IŠČEM delničarja ali sovlagatelja za ortopedsko dejavnost. Možna zaposlitev na tel.: 711-304.
MIZARJA zaposlim. Tel. (063) 741-057.
IŠČEMO raznašalce časopisa za Vojnik, Zreče, Šmarje, Rogaška. Tel.: 33-583.
DELAVKO za strežbo v kava baru in dve prodajalki s prakso na delikatesi zaposlim v trgovini Minimar-ket. Tel.: 37-083, Škrabi, Cesta na Ostrožno 14.
ŠIVILJA s prakso dobi delo. Šifra: ŠEMPETER - CELJE.
ZAPOSLIMO natakarja, kuharja in snažilko v novem gostinskem lokalu. Inf. med 7. in 8. uro. Franc Volasko, Ipavčeva 2, Celje.
AKVIZITERJE iščemo za prodajo gospodinsjkih pripomočkov. Informacije na telefon: 36-716, po 16. uri.
AKVIZITERJE za prodajo atraktivnih izdelkov potrebujemo. Informacije na telefon: 714-323, od 16. do 20. ure.
HONORARNO zaposlim delavko v trafiki in prodajalni iger na srečo. Šifra: ŠTORE
FANT star 23 let, s kategorijo B, C, E, z izkušnjami na mednarodni špediciji, išče redno zaposlitev. Šifra: POIŠČI ME!
AVTOPREVOZNIK iščem delo s kombijem za prevoz blaga ali ljudi. Telefon :37-503.
VESTNIK
RAZNO
MONTAŽNO GARAŽO, v Murski Soboti prodam. Tel. 22-187, po 16. uri.
VINOGRAD z novo kletjo, 350 trsov, 6. letnik v Bogojini, Čereg, prodam. Tel. 26-027.
V DOKLEŽOVJU prodam parcele. Tel. 26-341.
7-ARSKO PARCELO prodam. Rakičan, Cbetkova 25.
NOVO IN STARO HIŠO v Sebebo-rovcih, prodam. Tel. 48-082.
ODKUPIM VAŠE DRUŽBENO STANOVANJE in vam omogočim brezplačno dosmrtno bivanje v njem. Ponudbe na upravo lista pod VIOLETA.
DVOSOBNO STANOVANJE, 50 m2, v centru Murske Sobote, prodam. Tel. 31-328.
VPEUANA VIDEOTEKA VHS, Lendavska, naprodaj. Tel. 26-339 ali 26-689.
STAREJŠO HIŠO s 6 ari zemlje, na Tišini, ugodno prodam. Ružič, Tišina 37 a, tel. 46-081.
PRODAJNI ALI POSLOVNI PROSTOR dam v najem. Tel. 25-338.
STANOVANJSKO PRAVICO dvo ali trisobno stanovanje kupi zdomec. Ponudbe v upravi lista. Kmetijska mehanizacija
TRAKTOR DEUTZ RX 75 in mercedes 300 D, prodam. Tel. 42-888.
TRAKTOR IMT 539, star 3 mesece, prodam. Jože Horvat, Gaberje 112, Lendava.
TRAKTOR ZETOR 72-11 in traktorsko škropilnico 200 I, prodam. Tel. 45-339.
SAMONAKLADALNO PRIKOLICO SIP SP-19 IN OBRAČALNIK sip p 220 za seno prodam. Zenkovci 19.
DVOBRAZDNI PLUG IMT, 14-col-ni, skoraj nov, prodam. Jožef Pal-dauf, Vučja vas 37, Križevci pri Ljutomeru, tel. 87-251.
STROJ ZA POBIRANJE. SLADKORNE PESE z 413, prodam. Jože Košnik, Stročja vas 31 b.
KROŽNE BRANE, tudi neuporabne, kupim. Jure Biškup, Babinci 45, Ljutomer.
PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE, vrtalnik Iskra 950 W, za vse vrste svedrov, do 0 33 ter škodo, športno, prodam. Marijan Cartl, Lijašev-ci 28, Križevci pri Ljutomeru.
SAMONAKLADALNO PRIKOLICO PIONIR 20, novo, nerabljeno, ceneje prodam. Tel. (062) 731-229, zvečer.
VPREŽNO ŽITNO SEJALNICO, avstrijske izdelave, predelano na traktorski priklop, prodam in kupim stroj za čiščenje zrnja Bint. Murska 40, Krog, tel. 26-122.
TRAKTOR 577 IMT prodam ali menjam za traktor 565, prednji pogon. Gederovci 19, tel. 46-419.
ENOOSNI PRIKLOP ZA IMT 542, avtomobilsko prikolico, kosilnico Lombardini, še vozno, in prage za golf, letnik 1980, prodam. Kuzma, Cankova 69.
TRAKTOR ZETOR 7245, 450 delovnih ur, prodam. Vidonci 116.
NESNICE, MLADE JARCICE, PASME HISEX, rjave, opravljena vsa potrebna cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Vsak, ki kupi 10 jarčic dobi eno zastonj. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije Gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel. 24-393, Dragica Bokan, Grad, tel. 53-086 ali Gostilna Železen, Breznovci tel. 49-025.
NESNICE, MLADE JARČICE, PASME HISEX, rjave, opravljena vsa potrebna cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije gosilna Anice Benčec, Bakovci. Tel. 43-070.
MLADO KRAVO, brejo, v petem mesecu, prodam. Praviček, Vogri-čevci 42, Ljutomer.
MALE PUJSKE, prodam. Ivan Ho-heger, Tišina 41.
MLADA UPOKOJENKA, trgovka z zelo dobrim praktičnim znanjem v stroki, želi dodatno zaposlitev, najraje v trgovinski stroki. Tel. 46-143.
NATAKARICO ALI DEKLE, če Si trenutno nezaposlena in te veseli delo v strežbi, te čaka lepa zaposlitev. Hrana in stanovanje v hiši, drugo po dogovoru. Tel. 53-004.
DELAVCA V KAMNOSEŠKI STROKI zaposlim. OD po dogovoru. Tel. 53-157.
AVTOMOBILI
SUZUKI GS x 400 E, ohranjen kot nov, letnik 1983, prevoženih 13.600 km, prodam za 4.800 DEM ali zamenjam za avto. Ponudbe na Dragomerški 8, Dragomer pri Brezovici, 61351 Ljubljana.
CITROEN GS, letnik 1979, prodam. Tel.: (066) 21-679.
TAM ZS A5, letnik 1984, prevoženih 34.000 km, prodam, cena 11.000 DEM. Tel.; (063) 21-176'
KADETT CUPE športni, letnik 1976, registracija potekla, prodam, cena 2.500 DEM ali vzamem v račun R4, Viso lahko karamboliran, kamp prikolico, drva, premog, audio, video tehniko itd. Saba videorekorder s kamero VHS prodam ali vzamemv račun, premog, drva, hladilno omaro in podobno. Kovač Vlado, Gotovlje 206, graščina, 63310 Žalec.
126 P v vrednosti do 2.000 DEM, kupim. Tel.: (0608) 64-296.
BMW 2002, letnik 1970, prva registracija 1978, generalno obnovljen, neregistriran, prodam, cena 1.200 DEM. Tel.; (063) 711-560.
RENAULT 4, kupim za 2.000 DEM. Ponudbe na tel.: (063) 711-560.
GOLF JL 1,1 bencin, letnik 1980, rumene barve z dodatno opremo, prodam, cena 2.900 DEM ali menjam za Jugo 45, letnik 1986, 1987. Stegenšek Jože, Kompolje 19 A, 68294 Boštanj.
OSTALO
TV črno-beli, ekran 63 cm, pancarji št. 37 ter tekaške čevlje, ugodno prodam. Tel.: (063) 38-895.
PANASONIC (telefonsko tajnico), čisto novo, ugodno prodam. Tel.: (063) 32-713, vsak dan od 9. do 20. ure.
VIDEORECORDER Panasonic NVJ-30 HQ, 3 glave, digit. trackin, digit. scaner, programiranje z bar kodami, super stili & super fine slovv, star 5 mesecev, malo rabljen - ugodno prodam, in tudi prodam nove vezi Tyrolia - za turno smuko. Tel.: (603) 712-335, Igor.
ZAMRZOVALNO VGRADNO
omaro Gorenje ter kozo, staro 9 mesecev, prodam. Tel.: (602) 611-658.
SONČNO HRIBOVSKO parcelo 615 m2 v Poljanski dolini, na kateri je čebelnjak z lokacijskim dovoljenjem, na parceli je voda, elektrika in urejena dovozna pot. Tel.: (604) 324-660, po 18. uri.
INŠTRUIRAM angleščino in nemščino za osnovne in srednje šole. Inf. na tel.: (063) 441-606, dopoldan in 711-135, zvečer.
ATX, letnik 1989, deli od BT, prodam, cena 500 DEM. Tel.: (063) 24-826.
BARVNI MONITOR Orion, ugodno prodam. Tel.: (063) 33-907.
ŠTEDILNIK (rabljen) 4 plin + 2 elektrika, kopalno kad pločevinasto 160 cm, dvosed kot ležišče ter nov štedilnik 4 elektrika. Tel.: (603) 37-848.
TV sprejemnik, barvni Gorenje, ugodno prodam. Tel.: (603) 853-909.
ŠTIRIDELNO OMARO z drsnimi vrati, novo, prodam. Tel.: (603) 26-483.
TRIFAZNI - DVOTARIFNI
števec, nov, nerabljen 3x220/ 380 V, 10-40A, prodam, cena 1.300 SLT ter nerabljeno termoakumulacijsko peč 4 kW, cena 9.500 SLT. Tel.: (063) 772-035.
GARAŽO na Hudinji v Celju, ul. Frankolovskih žrtev in šivalni stroj Bagat, prodam. Tel.: (063) 39-595.
TRAJNOŽAREČO PEČ Emo
5, še nerabljeno, prodam, cena po dogovoru. Tel.: (603) 31-857, Kokali.
IŠČEMO INŠTRUKTORJA
za matematiko (OŠ - 8. razred). Tel.: (063) 24-545.
TRGOVINO Z ŽIVILI vzamem v najem v okolici Velenja. Tel.: (063) 858-340.
VESPO PX 200 E, letnik 1983, ugodno prodam. Tel.: (063) 39-689
ZAMRZOVALNO SKRINJO
140 I, staro eno leto, prodam, cena 15.000 SLT. Tel.: (063) 29-328
ZIDANICO z udobnim stanovanjem z vinogradom, 15 arov in sadovnjakom v Gornjih Pe-trovcih, prodam. Tel.: (069) ZIBU
SMUČI Elan Comprex RC in vezi ter Elan Uvviline RC in vezi (200 cm) ugodno prodam. Tel.: (063) 732-104
BETONSKI MEŠALEC, rabljen, kupim. Tel.: (063) 731-630, popoldan. ZAMRZOVALNO SKRINJO,
Gorenje, 210 I, nova, nerabljena, prodam 10% ceneje. Veber Ivan, Pernovo 27 a, Žalec, (Velika Pirešica)
TISKARJI, izredno ugodno prodam razmnoževalna stroja Rex - rotary 2202 S in 1050 S. Tel.: (061) 319-739 UNIVERZALNI STROJ za obdelavo lesa z dodatki (brušenje, vrtanje) Mio Standard (1500 W, 2800 obr.) skoraj neuporabljen, cena 1500 DEM ali v SLT. Tel.: (069) 62-071 ŽENSKO, kateri delo na kmetiji ni tuje, išče devetintri-desetletnik, ki ne pije in ne kadi. Bodoča soproga, ki naj bi štela pod 40 let, je lahko tudi mamica. Marjan Gorjanc, Dobovec 22, Ponikva DVIGALO za nepokretnega, težkega bolnika (ambulift) v večjem stanovanju, prodam, cena 2500 DEM oz. t. p. Tel.: (063) 28-490, po 18. uri PEČ HOTTON na petrolej, novo, ugodno prodam. Tel.: (066) 76-688, zvečer SEMIŠ USNJENO MOŠKO JAKNO št. 54, rjave barve, nova, ter novo prednje kolo BT-50 z zračnico, gumo, diskom in ležajema, prodam. Jure Krajnc, Hramše 3, Žalec ODDAM v Velenju opremljeno sobo s kuhinjo in telefonom, samski ženski 80 DEM/ SLT ali paru brez otrok 130 DEM/SLT. Tel.: (063) 853-432 TV SPREJEMNIK Gorenje, barvnit rabljen, prodam. Spital Vera, Slandrova 5, Velenje PARCELO ZA VIKEND na Malkovcu, vinograd in gozd v izmeri 4000 m , prodam, cena po dogovoru. Janažič Tone, Sp. Vodale 37, Tržišče APN-6 in čelano, prodam, cena 400 DEM t. p. Tel.: (063) 772-044
HLADILNO	SKRINJO
v manjši okvari prodam poceni ali menjam za prašiča do 100 oz. 120 kg. Karel Jesenek, Nizka 12, 63332 Rečica ob Savinji SPALNICO Šipad z jogi vložki, ugodno prodam. Tel.: (063) 34-428
KUHINJSKO SOBNO POHIŠTVO, štedilnik (2 plin + 2 elektrika), ugodno prodam. Tel.: (063) 34-428 600 m2 ZEMLJE za gradnjo, prodam. Tel.: (063) 711-049, od 16. dop 20 ure
DIATONIČNO HARMONIKO in dobro domače vino iz brajd, ugodno prodam. Orehek Tomaž, Samova 4, Celje MANJŠO KMETIJO na sončni legi v okolici Laškega, prodam, cena po dogovoru. Kram-pušek Terezija, Strmca 48, Laško
ŠIVALNI STROJ Ruža B, še nerabljen, ugodno prodam. Tel.: (063) 39-393 APN-7, letnik 1987, prodam, cena 290 DEM. Novak Boštjan, Kompole 81/a, Štore HIŠO V PIRANU, 106 m2 s teraso, v centru mesta, Verdijeva ulica, prodam. Tel.: (066) 74-265
R 4TLS, letnik 1980, registriran do 4/92, prodam, cena 1100 DEM. Tel.: (063) 742-239 R-30, star 10 let, v dobren stanju, vozen, neregistriran, zelo ugodno prodam. Cena 2.500 DEM.lTel.: (0608) 68-186 FIAT 126 P, letnik 11/85, prodam, cena 1.800 DEM. ZG. Pristava 3 a, Slovenske Konjice
NOVfi90BA
: • ______
EKSKLUZIVNO: NOVA DOBA NA OBISKU PRI HRVAŠKIH RIBIČIH
SLOVENCI SMEJO LOVITI V HRVAŠKIH VODAH

Ribiška vojna med slovenskimi in hrvaškimi ribiči se je že začela, vsaj v časopisih. Na eni strani so slovenski ribiči, ki se upravičeno bojijo prepovedi ribolova v hrvaških vodah. Njihova mnenja o nastalem problemu so znana. Na drugi strani pa so hrvaški ribiči, ki se še niso oglasili v slovenskih časopisih.
Nekje smo prebrali, da so že začeli očitati slovenskim ribičem, da jim odžirajo vsakdanji kruh in jim poskušajo dopovedati, da v bistvu nimajo več kaj iskati v njihovih vodah. Ta očitek je zelo neugoden, ker se ve, da slovenski ribiči letno ulovijo okrog 7.000 ton rib, od teh pa kar devetdeset odstotkov v hrvaških vodah. Prav zaradi tega bi jih odlok hrvaške vlade o prepovedi ribolova zelo prizadel. Razen tega je nekaterim ribičem to delo edini zaslužek. Večina jih ima sodobne barke, ki so zelo dobro opremljene za ribolov.
Obiskali smo ribiče v Istri, da bi izvedeli, kaj mislijo o strahu slovenskih kolegov.
Pavle Stojnic, ribič iz Poreča
Dobro sodelovanje s Slovenci, vendar...
Naš prvi sogovornik je bil direktor Školjke, podjetja za ulov in predelavo rib v Poreču, gospod Milan Žužič. Bili smo prvi slovenski novinarji, ki so se obrnili nanj in ga povprašali, kaj misli o nastalem ribiškem problemu.
»Zelo me veseli, da ste prišli, saj smo tako tudi mi dobili priložnost, da povemo svoje mnenje. Najprej želim povedati, da smo do sedaj zelo dobro sodelovali z izolskim Delamarisom, s katerim še vedno imamo prijateljske odnose. Pred kratkim so me njihovi predstavniki tudi obiskali. Ko sta Slovenija in Hrvaška postali samostojni in neodvisni državi in ko je med njima nastala meja, se je veliko stvari spremenilo. Sedaj dve državi odločata o trgovinskih, odnosih, zato so se stvari tudi močno spremenile. To pa ne pomeni, da bomo Slovencem prepovedali ribolov v hrvaških vodah. Nasprotno, tako kot ostali, lahko tudi Slovenci vlagajo svoj kapital na tem področju. Glede ribolova pa, vsak od nas bo seveda iskal svoje interese. Tako Hrvati v Sloveniji, kot Slovenci na Hrvaškem lahko odpirajo podjetja, pri čemer pa morajo seveda upoštevati zakon določene države. Naj navedem naš primer. Za vsak kamion, s katerim prevažamo ribe za potrebe hrvaškega tržišča preko Slovenije, moramo plačati 1.200 SLT - takšnih kamionov pa je okrog 50 na mesec. Za podjetje, ki smo ga registrirali v Ljubljani smo plačali 40.000 SLT, saj nismo mogli zapustiti tržišča, ki smo ga oskrbovali dvajset let. To pomeni, da imamo tudi mi zaradi novih odnosov precej več stroškov, vendar pa s tem upoštevamo slovenske predpise. Torej, morajo tudi oni sprejeti naše, in se sprijazniti z nastalo situacijo.«
To pomeni, da slovenski ribiči nimajo razloga za paniko?
»Jaz ne vidim razloga za strah. Še vedno imamo do-
bre sosedske odnose, imamo enake interese, in tako eni kot drugi si prizadevamo k večjemu zaslužku. Nam je vseeno, ali prispe na našo stran kapital iz Slovenije ali iz Italije. Važno je, da se upoštevajo meddržavni odnosi. Ni potrebno razširjati lažne propagande o prepovedi ribolova slovenskim ribičem. To so dezinformacije,« je ob koncu dejal Milan Zužič.
Po pogovoru z direktorjem Školjke, smo se napotili k poreškem ribiču Pavlu Stojniču. Tudi njega smo povprašali kaj misli o razdelitvi morja in o nastalih težavah slovenskih ribičev.
»Mislim, da ne potrebujemo morske meje, niti ni potrebno prepovedati ribolova slovenskim ribičem, čeprav predstavljajo našo konkurenco na tem področju. V zadnjem času pa opažam pri nas malo Slovencev in verjamem, da imajo težave. Tudi sam premišljujem kaj bodo storili s svojimi dragocenimi barkami, če se jim ne
bo izplačalo loviti v naših vodah,« je na kratko povedal Pavle Štojnič.
Ribiči želijo morje brez meje
Hrvaški ribiči, kot smo se sami prepričali, neradi govorijo o morski meji med Slovenijo in Hrvaško. Z njimi se lahko pogovarja o ribolovu in njihovih prijateljih iz bližnjih slovenskih mest - Pirana, Portoroža, Izole, Kopra... Vendar smo pri naši temi vztrajali. Najprej smo uspeli prepričati Antonija Brajkoviča, profesionalnega ribiča iz Lovrečiče, kraja med Umagom in Novim Gradom. Ribiške mreže, ki so se sušile pred hišo ob sami obali, so jasno kazale, da tam živi nekdo, ki je zaljubljen v morje. Lastnik nam je takoj povedal, da se leta dolgo ukvarja z ribolovom.
»Lahko rečem, da se ne strinjam z delitvijo morja. Naši sosedje naj lovijo tam, kjer želijo. Čeprav imajo Slovenci boljšo opremo za ribolov, kot mi, me to ne moti. Imam prijatelje v Izoli, ki sem jih pogosto obiskoval, dokler še ni bilo meje. To se pravi, da sem bil pri njih še maja lani. Tudi zaradi tega mislim, da meja ni potrebna. Ampak, če je Slovenija hotela mejo, naj jo ima,« zaskrbljeno in žalostno pravi Antonio. Slovenski ribiči vas sploh ne motijo?
»Leta smo skupaj lovili v tem delu morja in nismo imeli nikakršnih težav. Edino kar očitam tako slovenskim in hrvaškim ribičem je, da lovijo s kočami in nam tako trgajo mreže. Razen tega so v istrskem delu morja zaradi tega že narejene velike škode zaradi takšnega načina ribolova. Odnašanje in trganje mrež ne moti mene osebno, ker imam mrež dovolj. Vendar če ima nekdo samo eno
Antonio Brajkovič, njegov sin Elvin, Nerio Kocijančič, Bruno Brajkovič, Boris Vižintin in Fulvio Jugovac
mrežo, je jasno, kaj to pomeni zanj. Slovenski ribiči imajo tudi boljše barke in ribiško opremo, kar pa mene sploh ne moti. Tudi jaz nameravam kupiti sodobno barko, saj sem prodal vse dobre, ki sem jih imel. Tako je to pri ribičih...«
Ali ste se ribiči že pogovarjali o eventualni morski meji?
»Do sedaj še takšnega pogovora nismo imeli. Nikoli nihče ne vpraša ribiče, kaj mislijo o tem, ravnajo tako kot da jih naše mnenje ne zanima. Slovenski ribiči so se organizirali bolje kot mi. Naš sedež je v Šibeniku, kjer se zberemo enkrat letno in se malo pogovarjamo. Jaz sem svojo dejavnost registriral v Bujah in tam plačujem vse svoje obveznosti. Ostalo ne vem...«
Antonio Brajkovič nam je povedal še marsikaj lepega
o svojih prijateljih iz sosednje Slovenije. Ob koncu pogovora je dejal: »Vsak Slovenec, ribič ali ne, je dobrodošel na našo obalo in v mojo hišo. Ribe, ki jih ulovim, lahko prodam, ker sodelujem s podjetjem Blumering iz Umaga, vendar je težko, če izgubiš prijatelje, hkrati ribiče.«
Naša naslednja sogovornika, Boris Vižintin in Fulvio Jugovac, ki smo jih našli na obali, imata podobno mnenje kot Brajkovič, prav tako tudi Bruno Brajkovič, Amonijev oče, ki je sedaj upokojenec, bil pa je pionir ribolova v tem kraju. Stari morski volk je samo pritrdil to, kar so rekli njegovi predhodniki. Med hrvaškimi ribiči smo spoznali tudi Slovenca oziroma Gorenjca Nerija Kocijančiča, ki lovi skupaj z njimi. Zapisali smo tudi njegovo mnenje:
»Zelo sem razočaran zaradi meje. Kopenske meje nekako razumem, ampak morske nikakor. Naredili bi veliko napako, če bi razdelili morje. Tedaj bi tako hrvaška kot slovenska policija samo lovila ribiče. Prijateljstvo med ribiči je nekaj posebnega. Na morju si brez moči, če nimaš prijatelja. To bi morali vedeti vsi, ki bodo odločali o morski meji,« je malce jezno dejal naš Gorenjec, seveda v materinščini.
Kdo je kriv zaradi odvzemanja rib slovenskim ribičem
V našem časopisu smo že poročali o odvzemu 290-ih kilogramov dragocenih rib slovenskim ribičem. To se je zgodilo neke noči v Novem Gradu, ko je umaška policija ustavila ribiče iz Kopra. O tem kdo je kriv, bo odločalo sodišče. Vendar takšni primeri vznemirjajo slovensko javnost. Ne glede na novo-gradski primer, ki ga ne želijo komentirati, vsaj dokler ga sodišče ne bo razjasnilo. Potrebno je pripomniti nekaj podrobnosti v zvezi ribolova in trgovine z ribo. Pred osamosvojitvijo Slovenije in Hrvaške se je veliko ljudi ukvarjalo z ilegalnim trgovinskim poslovanjem z morskimi sadeži. Uradni organi temu niso posvečali dovolj pozornosti. Zato so se ribiči opogumili in so ribo več kupovali kot pa jo lovili, saj se jim je to bolj izplačalo. Znan je primer nekega ribiča iz Pirana, ki je kupoval ribo pri nekem podjetju iz Umaga in jo potem preprodajal. Zaradi tega je sedaj hrvaška policija bolj pozorna, in je prisiljena odvzeti tovor ribičem, ki nimajo ustreznih uradnih dokumentov. In to brez milosti...
Kar se tiče hrvaških ribičev torej Slovenci lahko lovijo v njihovih vodah. Z eventualno razdelitvijo morja bodo izgubili tako eni kot drugi. Upamo, da je v Jadranskem morju še vedno dovolj rib za vse.
Vukica Vlajič