| 2 | 2017 | RaZReDni POUk | 49 POvZetek: O čuječnosti je zadnje čase vedno več govora. Pogosto v povezavi s stresom, kjer je v rabi v terapevtske namene. Hkrati pa vedno pogosteje lahko čuječnost zasledimo tudi v šolskih kontekstih. Pričujoči članek bo predstavil pojem čuječnosti, ga umestil v šolski kontekst in predstavil prednosti čuječnosti v šolskem okolju. Predstavili bomo vrednost čuječnosti za učitelje ter uporaben vidik čuječnosti pri delu z učenci. ključne besede: čuječnost, čuječi učitelj, čuječnost v razredu, čuječnost pri učencih, celostni razvoj možganov Mindfulness in the School Setting abstract: Lately, there is more and more talk of mindfulness. Often in connection with stress, where it is used for therapeutic purposes. At the same time, mindfulness is becoming more common in school contexts as well. The present article will present the concept of mindfulness, incorporate it into a school context, and present the advantages of mindfulness in a school setting. It will present the value of mindfulness for the teachers and the useful aspect of mindfulness in working with pupils keywords: mindfulness, mindful teacher, mindfulness in a classroom, mindfulness in pupils, holistic brain development Čuječnost v šolskem okolju  Tanja Jankovič, Osnovna šola Danile Kumar Ljubljana Slika 1: Poslušanje  | RaZReDni POUk | 2017 | 2 | 50 Uvodoma o čuječnosti O čuječnosti se je v zahodnem svetu pričelo govoriti ko­ nec 70. let prejšnjega stoletja, ko so jo sodobni razlagalci in učitelji meditacije poenostavljeno prenesli v zahodni kontekst. izvorno čuječnost (angleško mindfulness) pri­ haja iz prevodov budističnih tekstov za palijsko besedo sati - usmerjena pozornost oz. nepresojajoče, neposre ­ dno opazovanje ter pozornost, usmerjena na sedanji tre­ nutek. v budističnih okvirjih, je sati le ena od komponent njihove prakse. Od 80. let dalje, v veliki meri po zaslugi Jona kabat­ Zinna, ki je uvedel program Mindfulness Based Stress Reduction, je bila čuječnost uvedena v terapevtska okolja kot sredstvo izboljšanja počutja ipd. ter kasneje podobno v nove sekularne kontekste, ter bila povsem izvzeta iz budističnih okvirjev (Ditrich, 2015). O čuječnosti z otroki se je pričelo govoriti kar nekaj časa po tem. the mindfulness project v svoji časovnici navaja program MindUP za otroke (sklad Goldie Hawn, 2005), leta 2007 sta bili neodvisno zasnovani neprofitni organi­ zaciji Čuječnost v šolah (vB) in Čuječe šole (ZDa) (Frey, 2016). Danes je čuječnost v šolskem prostoru prisotna bolj in bolj (Mindfulness in school Project, Mindfull Schools …). Poroča se o pozitivnih učinkih vpeljevanja v šole. Po­ drobnejše informacije podprte z raziskavami najdemo na spletnih straneh projektov Čuječe šole - Mindful schools http://www.mindfulschools.org/about­mindfulness/re ­ search/ in Čuječi učitelji - Mindful teachers http://www. mindfulteachers.org/p/benefits­ of­mindfulness.html). Sicer pa se vadba čuječnosti kaže v povečanih kognitiv­ nih zmožnostih, zmanjšanju stresnega odziva (Zenner idr., 2014), večji zmožnosti empatije (Williams in Penman, 2015). Kaj torej čuječnost je? Skupina drugošolcev je na vprašanje, kaj je to čuječnost, najprej odgovorila: »t o, da nekaj čuješ.« in po svoje je res. v želji nekaj slišati, je treba imeti razvito senzibilnost, da to sploh slišimo. v današnjem hitrem svetu se zdi vedno pomembneje zares slišati drug drugega, živeti tukaj in zdaj. Čuječnost pa nas preprosto vadi v tem, da smo tukaj in zdaj. v osnovi se prakticira skozi meditacijo, »skeniranje tele ­ sa« - hoteno usmerjanje pozornosti na posamezne dele telesa in občutja v njih, kultiviranje dihanja, aplicira se v vsakdanjih opravilih, kot na primer prehranjevanju, ter v odzivanju na psihološko zahtevne situacije ali pri soočanju z bolečino (Zenner idr., 2014). kabat­ Zinn čuječnost predstavi kot »… zavedanje vsakega trenutka. negovana je s hotenim usmerjanjem pozorno­ sti na stvari, katerim sicer ne posvečamo niti trenutka pozornosti. Je sistematični pristop k razvijanju novih vrst nadzora in modrosti v naših življenjih, na osnovi notranjih zmožnosti za umiritev, usmerjanja pozornosti, zavedanja in uvida.« (Globevnik, 2015). t reba se je zavedati, da je ču­ ječnost vsekakor več kot le njena definicija. Pomeni način življenja, ki ga zagotovo ne dosežemo le z nekajkratno meditacijo, ampak z zavestnim treningom možganov, za katere nevroznanstveniki dokazujejo, da se spreminjajo skozi vse življenje. Siegel pravi, da se možgani fizično spre­ minjajo zaradi novih izkušenj. ko pozornost usmerjamo na nov način, ustvarjamo novo izkušnjo, ki lahko najprej spremeni delovanje, nato pa tudi strukturo možganov . Moč usmerjene pozornosti (na cilj, ki ga hočemo doseči, ali na to, kako se počutimo) je v tem, da aktivira nevronsko povezo­ vanje, kar sproži proizvodnjo beljakovin, ki omogočijo nove povezave med aktiviranimi nevroni. nevroplastičnost je proces aktiviranja, rasti in povezovanja nevronov – možga­ ni se torej spreminjajo glede na to, kaj doživljamo in čemu namenjamo pozornost (Siegel in Payne Bryson, 2013). Glavni namen programa čuječnosti (po Mindfulness ba­ sed stress reduction) je večja zmožnost upravljanja zlasti z obremenjujočimi občutki bolečine, mislimi in s čustvi skozi povečano zmožnost opazovanja in sprejemanja teh dogodkov kot (zgolj) dogodkov , kar omogoča njihovo odce­ pitev od osebe kot celote (arzenšek, 2015). kabat ­ Zinn po­ jasnjuje delovanje mehanizma čuječnosti v štirih korakih. Prek treninga čuječnosti se lahko naučimo drugače odzva­ ti na stresne situacije. Ditrich (2015) povzema budistično modrost, ki pravi, da nezadovoljivost in trpljenje človekove duše izhajata iz napačnega odziva na izkušnje, osnovanega na zmotni kogniciji in nevednosti, ki pogojujeta naveza­ nost na istovetenje z brezosebnimi procesi in fenomeni ter tako gradita iluzorno razlikovanje med »jaz« in »drugo«. Ozaveščanje in opazovanje trenutnih (negativnih) misli in čustev Ozaveščanje trenutnih občutkov v telesu in diha Poenostavljen opis delovanja mehanizma čuječnosti po Kabat-Zinnovem programu Mindfulness based stress reduction (MBSR). Povzeto po Arzenšek, A.:Čuječnost kot psihološka intervencija v psihološkem svetovanju. Preusmeritev pozornosti na nevtralno stanje Prekinitev povezave med mislimi/ kognitivno oceno in čustvi Slika 2: Delovanje mehanizma čuječnosti idEJE iz razrEda | 2 | 2017 | RaZReDni POUk | 51 idEJE iz razrEda  Čuječnost za učitelje Biti tukaj in zdaj je v šolskem prostoru še toliko pomemb­ neje. na prvem mestu za učitelja. komaj čuječ učitelj lahko čuječe poučuje in morda uči tudi čuječnost, kakor pravi k evin Hawkins iz organizacije Mind Well, ki poučuje čuječnosti tudi učitelje. Mind Well verjame v moč in po­ tencial tistih, ki izobražujejo, zato je njihovo delo osredi­ ščeno na dobro stanje učiteljev . t o se nato prenaša v dobro prakso ter praktični pouk tudi preko urjenja v socialnih veščinah in čustvenem zorenju otrok. n avajajo naslednje sosledje: bodi čuječ, poučuj čuječe, uči čuječnost. Čuječ učitelj se bo zaznal v situaciji, ko je ob kakšnem učencu/staršu/sodelavcu »napet kot strunica« in se morda ne bo spustil po toboganu napačnih odločitev in ravnanj. Čuječ učitelj bo zaznal, da morda nosi šolsko situacijo domov ter jo neprenehoma melje v glavi, tudi kadar ni čas za to – morda bo na prvem mestu takšno ravnanje pričel opažati in nato tudi vzpostavil distanco do tega »vlaka misli« in ga enostavno pustil, da pelje na­ prej. Čuječ učitelj bo na prvem mestu v večjem stiku sam s sabo in bo posledično lahko v večjem stiku tudi s svo­ jimi učenci, življenje okrog sebe bo zaznaval takšno kot je ter se ne bo po nepotrebnem ujemal v vrtinec nega­ tivnega ali izčrpljujočega delovanja, ki je lahko posledica pretirano osebnega odzivanja na dogajanje okrog nas in njegovega napačnega interpretiranja. kadar se je učitelj torej sposoben v situaciji, v kateri po že znanem ponavljajočem se vzorcu pritisk narašča, zaus­ taviti, takrat lahko za trenutek pogleda nanjo z distance - ozavesti lastno napetost ob določenem vedenju, se po čuječnosti zaveda minljivosti le te, oblikuje drugačen od­ ziv. t akrat je sposoben tudi empatično pristopiti do sebe in drugih ter situacijo razviti v želeni smeri. Pojma in treninga čuječnosti ne bi želeli poenostavljati in bi zato spodaj opisane prakse poimenovali zgolj uvaja­ nje v čuječnost. Bi pa za poglobitev v čuječnost vsekakor priporočili bralcem v študij knjigo Čuječnost ali kako najti mir v ponorelem svetu Marka Williamsa in Danny­ ja Penmana. avtorja v knjigi natančno opišeta program urjenja čuječnosti, ki traja osem tednov. avtorja bralca postopoma peljeta skozi serijo praktičnih vaj, za katere je potrebno kar precej vztrajnosti. • te se pričnejo z zavedanjem »avtomatskega pilota«, ki je marsikdaj v naših življenjih koristen, njegova pretirana aktivnost pa nas lahko zelo oddalji od za­ vedanja življenja tukaj in zdaj. • vaje drugega tedna se osredotočajo na boljše zaveda­ nje lastnega telesa, vpeljejo nas v osnove meditacije in vaj »skeniranja telesa«. • v tretjem tednu se osredotočamo na vpletanje čuječ­ nosti v vsakdanje življenje preko vaj čuječega gibanja. • Četrti teden urjenja čuječnosti nam še podrobneje predstavi, kako deluje naš um, ki vse prevečkrat pre­ mleva, kritizira, razmišlja in melje, melje, melje … in vzpostavlja sodbe. Preberimo primer: – »John je bil na poti v šolo. – Skrbelo ga je zaradi ure matematike. – n i bil prepričan, ali bo ta dan spet lahko nadzo­ roval razred. – t o ni bila naloga hišnika.« (Williams in Penman, 2015, str. 143) • Primer pokaže, kako nas to sosledje preprostih stavkov pripelje do tega, da moramo vedno znova popraviti pogled na prizor. n aš um namreč zelo hitro vzpostavlja odnos do slike, ki si jo ustvari. • vaje petega tedna naslavljajo težave, ki jih imamo, in apelira na sprejemanje le­teh. • Medtem ko šesti teden trka na vrata naše preteklosti, na katero se zelo radi naslanjamo, se vanjo zapleta­ mo in marsikdaj v preteklosti tudi bolj živimo kot v sedanjosti. • Sedmi teden nas skozi vprašanje, kdaj ste nazadnje plesali, vabi, da stopimo iz vsakodnevnih okvirjev in si drznemo zaznati iskrice, ki nam jih prižiga življenje. • Osmi teden pa nas postavlja pred »naše vznemirljivo in dragoceno življenje«. apelira na to, da je čuječnost pač način življenja, je drugačen način pogleda na svet, morda marsikomu znan, a ne ozaveščen ali pa utrjen in natreniran (Williams in Penman, 2015). Čuječnost bi lahko bila koristna praksa za učitelje začetni­ ke – ti se mnogokrat znajdejo v klobčiču mnogih situacij, ki se jim ne znajo postaviti po robu, saj jim bodisi manjka znanja in izkušenj bodisi nimajo poguma, da bi se jim po­ stavili po robu. trening čuječnosti jim lahko pripomore čisto na osebni ravni, da na situacijo pogledajo z distance, je ne vzamejo osebno in jim tako ne povzroča trpljenja. t udi utečenim in veščim učiteljem srečanje s čuječnostjo ne more škoditi. ti se lahko mnogokrat znajdejo v usta­ ljenih tirnicah, kjer jih avtomatizem vodi v marsikdaj prehitro sklepanje, avtomatizirano ravnanje in odločanje ter posledično lahko tudi v tem primeru povzročanje tr­ pljenja sebi in okolici ali pa počasno ugašanje iskrivosti, ki žene naprej. Čuječnost je posledično dobra tudi za učence, saj jih lahko opremi z orodjem s pogledom na življenje, ki jim bo pripomoglo h kakovostnejšemu bivanju tukaj in zdaj, morebiti za vse življenje. | RaZReDni POUk | 2017 | 2 | 52 idEJE iz razrEda Uvajanje v čuječnost za učence največ diskurza, vezanega na čuječnost v šolskem pro­ storu, se vrti okrog otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Pri eni in drugi skupini otrok oz. mladih je čuječnost prisotna predvsem v terapevtskem smislu – za premagovanje specifičnih primanjkljajev, oziroma za premoščanje izzivov in različnih razvojnih nalog v obdo­ bju intenzivnih sprememb. Mladi danes doživljajo vedno več stresa, kar se kaže v povišani stopnji anksioznosti, depresivnosti, agresije, zlorabe substanc in vedenjskih težav ter v nižji stopnji samozavesti in samozaupanja (Globevnik, 2015), ta meja pa se prestavlja vedno nižje. Zato je razumljivo, da je posledično tudi čuječnost v šol­ skem kontekstu bolj prisotna. Čuječnost pa ni zgolj predmet terapevtskega delovanja. Je prav tako dobrodošla praksa za razvijanje različnih spretnosti, ki pripomorejo k celostnemu razvoju otrok. Med pozitivnimi učinki čuječnosti, ki bi jih bilo smiselno razvijati pri učencih, najdemo: • Pozornost: sposobnost osredotočanja na zunanji ali notranji dražljaj. • k oncentracija: sposobnost zbranega dela oz. spo­ sobnost vztrajanja na nekem dražljaju, ki je pritegnil našo pozornost. ti dve sposobnosti bistveno vpliva­ ta tudi na višje spoznavne procese, kot so mišljenje, učenje, sklepanje, pomnjenje. (vilar, 2013) • Povezanost (s sabo in znotraj skupnosti) je dolgo­ ročno gledano pomembna za kakovostno življenje in delo tako posameznikov kot razredne skupnosti ter tudi za življenje v širši družbi. Mednarodna komisija o izobraževanju za enaindvajseto stoletje pravi, da bi naj učenec usvojil znanje iz štirih izobraževalnih stebrov: znanje, uporaba znanja, poznavanje sebe in sobivanje z drugimi. (ažman, 2012) naše šole so v praksi večinoma naravnane predvsem na razvijanje znanja in njegove uporabe. v prvem vzgojno­izobra­ ževalnem obdobju je tudi sobivanje z drugimi zelo pomembno in prisotno preko različnih socialnih iger ipd. Zdi pa se, da je tretji steber izobraževanja – poznavanje samega sebe – v praksi najmanj prisoten. • Empatija: Znanstveniki navajajo, da postane del mož­ ganov, ki vpliva na naš občutek povezanosti z ljudmi zaradi meditacije aktivnejši, kar omogoča resnično empatijo. Skener bi nam pokazal, da to območje mo­ žganov kar žari, ko čutimo empatijo do drugega člo­ veka. Meditacija pa to področje ne samo krepi ampak tudi povečuje (Williams in Penman, 2011). Siegel navaja, da je za celostni razvoj otroških možganov pomembno razvijati tudi notranji pogled (mindsight). iz­ raz se nanaša na razumevanje lastne notranjosti in razu­ mevanje notranjosti drugega. Slednje sledi kot posledica razvoja vpogleda in empatije. Čuječe aktivnosti za delo z učenci Preden učitelj prične z izvajanjem aktivnosti v razredu, je zelo pomembno, da tudi sam preizkusi potek in učinke posameznih vaj, še posebej pa je to pomembno in odgo­ vorno s strani učitelja pri uvajanju meditacije. v knjigi Celostni razvoj otroških možganov najdemo po­ drobnejši opis vaje imenovane kolo zavedanja, ki jo upo­ rabljamo za razvijanje »notranjega pogleda«. Os kolesa predstavlja notranji prostor, iz katerega se zavedamo vse­ ga okrog nas in v nas. ta se nanaša na naš perfrontalni korteks - del možganov, ki sprejema zavestne odločitve. t a nam omogoča, da se povežemo tudi z drugimi. Obroč kolesa, ki je z osjo povezan z naperami, pa predstavlja vse, na kar smo lahko pozorni, oziroma česar se lahko zave­ damo – misli, čustva, sanje, želje, spomini, zaznavanje zu­ nanjega sveta ter telesna občutja. vsi segmenti z obroča so zgolj različni vidiki nas samih. Robne točke, ki jim po­ svečamo več pozornosti, določajo razpoloženje v danem trenutku. te so lahko povezane na primer z določenim pretiranim strahom – če se tej robni točki posveča preveč pozornosti, ohromi preostale produktivne robne točke. S treniranjem notranjega pogleda in vračanja v os lahko ugledamo večjo sliko in se osredotočimo tudi na druge robne točke. Otroke tako naučimo delovati bolj celostno, vidijo, da jim ni treba biti žrtev svojih čustev, občutij, po­ dob, ter da se lahko odločijo, kako bodo mislili in čutili o svojih izkušnjah (Siegel in Payne Bryson, 2013). Otroke lahko tako opremimo z orodjem, ki jih bo konstruktivno in produktivno spremljalo skozi celo življenje ter bo pozi­ tivno pripomoglo k njihovemu celostnemu razvoju. Povzeto iz Celostni razvoj otroških možganov (Dan J. Siegel in Tina Payne Bryson) Slika 3: Kolo zavedanja | 2 | 2017 | RaZReDni POUk | 53 idEJE iz razrEda  S. Peternel (2005) pred pričetkom dela predlaga preverja­ nje vzdušja v razredu ter uglaševanje skupine. Moje no- tranje vreme je zabavna aktivnost za ocenjevanje vzdušja pri posameznikih v razredu. Otroci ozavestijo svoje počut­ je in ga opišejo z nekaj preprostimi (vremenskimi) simboli. Glede na starostno skupino otrok lahko nabor opisov razširimo tudi prek spoznavanja različnih čustvenih stanj, ki jih ne gre deliti samo na dobro in slabo. n otranje vre­ me lahko tudi sprotno beležimo ali primerjamo stanje ob pričetku pouka in ob koncu. tako otrokom predstavimo spremenljivost/minljivost čustvenih stanj. Uglaševanje skupine (skupen ritem, skupno dihanje) pomaga toliko bolj otrokom, ki se težje vklopijo v razred­ no realnost (zmanjšana pozornost, neurejene razmere doma …). Med aktivnosti za uglaševanje skupine spadajo čuječe poslušanje, ki ga lahko izvajamo z dalj časa traja­ jočim zvočnim signalom (udarec po trianglu, v meditaciji se uporablja pojoča skleda). Otroci zaprejo oči, dvignejo roke in jih spuščajo tako dolgo, dokler slišijo zvok. lahko tudi dvignejo roko, ko zvoka ne slišijo več. t ovrstna ak­ tivnost razvija tudi slušno razločevanje, kar je dobro pri transformaciji slišanih glasov v zapis besed. čuječe poslušanje 2: Učenci se osredotočijo na zvoke, ki jih slišijo: okrog sebe, za seboj, v sebi… Zgolj poslušajo. lahko tudi narišejo, zabeležijo, kje je izvor zvoka, iz kate ­ re smeri prihaja itd. Meditacijo uvajamo postopoma in starostni stopnji pri­ merno. Dihanje lahko učenca s presežkom energije zelo dolgočasi, zato lahko k dihanju dodamo dihalnega prijatelja – pli­ šasto igračo, ki otrokom pomaga dihanje opazovati. ko ležemo na tla, ga posadimo na trebuh, in samo opazujemo, kako se dviga in spušča … Mavrične »flaške« so čudovit pripomoček za pojasnje­ vanje tega, kako delujemo ob napetosti, za pomirjanje in preusmeritev pozornosti. So plastenke, ki jih napolnimo s toplo vodo, tekočim lepilom, bleščicami in kapljico bar­ vila. Otroke začarajo in prevzamejo. Otrokova naloga je, da jo pretrese, opazuje, kako se bleščice počasi spuščajo na dno, in diha. v povezavi s tem lahko na spletu najde ­ mo čudovit kratki film Just breathe avtorjev Julie Bayer Salzman in Josha Salzmana. Stiskec smo poimenovali nogavico, napolnjeno z rižem in nekaj kapljicami eteričnega olja, ter dvema našitima gumboma za oči. lahko bi bil tudi (Z)Mečkanko ali kar ­ koli podobnega. Gre za pripomoček, ki »nemirnim« učen­ cem pomaga nemir sprostiti, posledično se lažje usmerijo na šolsko delo. Med poukom ga imajo lahko na kolenih, pod mizico (da ne preusmerja pozornosti ostalih učen­ cev) in ga stiskajo, mečkajo, kadar to potrebujejo. Klop prijateljstva je segment čuječnosti zunaj učilnice, ki razvija empatijo. na šolskem igrišču se lahko določi klop ali prostor, kjer počaka otrok, ki se v tistem trenutku čuti osamljenega in ne najde koga, s komer bi se igral. Slej ko prej se bo našel kdo, ki ga bo povabil k igri. ideja za klop prijateljstva (Buddy bench) je prišla s spodnjega na­ slova https://www.youtube.com/watch?v=dFqxqzi71ic . Sklep Z vpeljevanjem čuječnosti v šole vsekakor ne odstopamo od osnovnih ciljev in namenov vzgojno­izobraževalne ­ ga procesa, lahko ga pa obogatimo in dvignemo raven zavedanja ter zmanjšamo avtomatiziranost ustaljenih praks in načinov. Čuječnost lahko pomaga učiteljem in učencem premostiti zanje zahtevno in stresno situaci­ jo. arzenšek (2015) navaja, da čuječnosti nikakor ne gre Slika 4: Dihalni prijatelj | RaZReDni POUk | 2017 | 2 | 54 idEJE iz razrEda zamenjevati zgolj z meditacijo ali tehniko sproščanja. Čuječnost je kombinacija zmožnosti, s katerimi krepimo um, da bi zmanjšali težnje kognicije, ki vodijo do stres­ nega odziva. vseeno pa je cilj prakticiranja čuječnosti bolj daljnosežen kot zgolj spoprijemanje s stresom. Zato lahko čuječnost, ki se izvaja v naših šolah, opredelimo zgolj kot pot k čuječnosti. t renutno je v šolskem okolju prisotna predvsem v terapevtskem smislu, kot sredstvo pri premagovanju stisk in ovir, ki jih lahko doživljajo tako učitelji kot učenci. Skupine, ki so na tem področju bolj ranljive in posledično bolj dovzetne za čuječnost, so mla­ di učitelji, učenci s primanjkljaji na specifičnih področjih ter najstniki. ko je terapevtska raven presežena in po­ stane čuječnost način življenja, lahko (tudi v šoli) bogato doprinese v življenju posameznika in skupnosti - z raz ­ vijanjem empatije, negovanjem pozornosti, večjo zmož­ nostjo za umiritev, spodobnostjo uvida in posledično večjim nadzorom in modrostjo v življenju. Pridobivanje znanja kot cilj izobraževanja ne sme biti ločeno od moral­ nega oblikovanja osebnosti. tako se vzpostavlja trdnost značaja in kritičnost posameznika na poti k oblikovanju avtonomne osebnosti. Zato je čuječnost v šolskem okolju dobrodošla. iz malega raste veliko in pri mlajših učencih se tako lahko prične graditi čuječe posameznike po drob­ cih. Z namenom, da se nekega dne oblikujejo v celovite čuječe osebnosti.  Viri in literatura: Ažman, T . (2012). Sodobni razrednik. Ljubljana: Zavod republike Slovenije za šolstvo. Arzenšek, A. (2015). Čuječnost kot psihološka intervencija v psihološkem svetovanju. Poligrafi, (20)77/78, 13–34. Ditrich, T . (2015). Predstavitve sati v zgodnjem budizmu. Poligrafi, (20)77/78, 13–34. Frey, A. in Totton, A. (2016). Sem tukaj in zdaj, ustvarjalna pot k čuječnosti. Ljubljana: Mladinska knjiga. Globevnik, M. (2015). Kvalitativna analiza doživljanja posledic vadbe čuječnosti med mladostniki. Poligrafi, (20)77/78, 95–120. Peternel, S. (2005). Prvih pet minut. Nova Gorica: Educa. Siegel, D. in Payne Bryson, T . (2013). Celostni razvoj otroških možganov. Domžale: Družinski in terapevtski center Pogled. Srebot, R. in Menih, K. (1993). Na krilih domišljije. Ljubljana: Zavod republike Slovenije za šolstvo in šport. Vilar, J. (2013). Razvijanje pozornosti in koncentracije. Dostopno na: http://www.cresnjevec.si/files/2011/07/vaje_za_koncentracijo_leto2013. pdf (17 . 8. 2016). Williams, M. in Penman, D. (2015). Čuječnost, kako najti mir v ponorelem svetu. Tržič: Učila International. Zenner, C., Herrnleben-Kurz, S., Walach, H., (2014). Mindfulness- based interventions in schools—a systematic review and meta- analysis. Dostopno na: http://journal.frontiersin.org/article/10.3389/ fpsyg.2014.00603/full (17 . 8. 2016). Slika 5: Mavrična flaška