Iturni pregled Karlovšek, »Slovenski domovi« Jože Karlovšek je pred leti vstopil v našo strokovno književnost s knjigo o slovenskem ornamentu, ki se ji je kmalu pridružil drugi del. Malo raziskano pod- ročje slovenske ljudske umetnosti mu je nuailo priliko za zanimive primerjalne študije in plodna raziskovanja o izvirnih kvalitetah slovenskega ornamenta kot ene- ga izmed izrazov naše narodne duševnosti. Oba dela te študije sta ne le zaradi svoje opreme in številnih ilustracij, marveč tudi zaradi avtorjevih v vsakem primeru zani- mivih in vzpodbudnih izsledkov vzbudila pozornost in priznanje. V knjigi »Umetnostna obrt«, ki je izšla lansko leto, je šel Karlovšek še dalje. Pnkazal je vso umetnostno obrt od pra- stare in predzgodovinske kulture do treh splošnih slogov, ki označujejo celotni raz- voj umetnostne obrti: naravno-upodablja- jočega, geometrično-tehničnega in deko- rativno-čustvenega. Odtod je prešel k orisu staroslovanskih umetnostnih izdelkov. Z zanimivimi podatki in karakterizacijami je pokazal značilnosti slovanskega sloga, se pomudil pri razvoju in značaju slovenske domače obrti in nato orisal še sodobni slog v raznih panogah umetnostne obrti. Tudi ta knjiga je odprla marsikak nov pogled na tisto preprosto aplicirano in koristno umetnost, kakor se pojavlja v umetnostni obrti. Posebej pa je s poudarkom opozo- rila, da moramo tudi tu stremeti po na- rodni originalnosti in značilnosti, ker ima- mo osnovo zanjo v svojih tradicijah. Pravkar je izšla nova knjiga neumorne- ga g. Karlovška: »Slovenski domo- vi« (Ljubljana 1939, str. 64 + 128 str. ilu- stracij založba Kleinmayer & Bamberg, v opremi B. Jakca, ki je naslikal tudi avtor- jev portret). Ta knjiga pomeni nekak za- ključek prvega cikla Karlovškovih zgodo- vinskih in stilnih študij o ljudski umetno- sti. 2e naslov kaže, za kaj je šlo avtorju: prikazati stilni razvoj in označiti značil- nosti ter estetske kvalitete slovenske hiše. O svojem namenu piše avtor v uvodu: »Moj namen je, orisati v pričujoči knjigi zgo- dovinski razvoj, posamezne tipe kakor tu- di tehnične in dekorativne podrobnosti slovenskih podeželskih domov ali hiš ter podati v njej nekoliko tudi različne po- skuse. kako ustrezno prikrojiti sodobne stavbe slovenskemu slogu. Naši stavbeni- ki in njih naraščaj, kakor tudi izobraženci, ki jih zanima zgodovina slovenske hiše in estetska ocena njenega sedanjega stanja in prevladujočih tipov, so dobili knjigo, ki so je lahko veseli. Pisec je dal svoje po- sege v arheologijo in kulturno zgodovino overoviti po strokovnjakih, tako da bo nje- gova knjiga zanesljiva tudi kot učbenik ali vsaj kot pomožno strokovno čtivo. Svojo razpravo, ki je delno podneten plod samostojnega proučevanja našega ljudskega stavbarstva, delno pa rezultat dela ob številnih knjižnih virih, ki jih pisec navaja v začetku knjige, je Jože Karlov- šek razdelil v dva dela: Zgradbe pri nas pred naselitvijo Slovencev in Slovenska hiša. V prvem delu imamo podatke o človeških bivališčih v poleolitiku, neolitiku; bronasti in železni dobi, v rimski dobi in pri starih Slovanih. Pisec pokazuje na podlagi arheološkega gradiva vnanjo podobo in notranjo uredi- tev hiš. pri tem pa ne obtežuje čitatelja s preoodrobnimi. zgolj znanstveno po- membnimi podatki, marveč mu nudi kar moči zaokroženo in pregledno sliko, ki jo najbolj izpopolnjujejo ilustracije. V dru- gem delu se podrobno, vendar pa nič manj jasno in pregledno bavi z zgodovino in značajem slovenske hiše v njerfem tloris- nem in navpičnem razvoju, daje oris gra- diva in členov in kaže nje notranje ure- ditev. Bavi se s kuriščem, kuhinjo, ognji- ščem, pečmi in dimnicami in povsod opo- zarja. kako so se te sicer golim praktič- nim potrebam ustrezajoče naprave prila- godile ne le našemu podnebju in mate- rialu, marveč tudi posebnemu okusu slo- venskega ljudstva. Zgodovino in — če smemo reči — mor- fologijo slovenske hiše izpopolnjuje Kar- lovšek s poglavjem »Estetika slovenske arhitekture«, pri čemer označuje domači stavbni okus takole: »Slovenska arhitek- tura ne poudarja preračunjene statike ali tektonike nosilnih in nošenih členov, ka- kor na primer južni slog, ampak je vse sestavljeno čimbolj praktično, preprosto, po čustvenih pravilih in barvnem soglas- ju«. Slovenci »imamo svoj izrazni slog, ki se bistveno razlikuje od drugih slogov. Nastal je v začetku naše bitnosti ter se razvijal doslej z našim dejanjem in neha- njem vred.« V naslednjem poglavju pre- haja pisec k posameznim hišnim tipom (slovenske alpske hiše. vzhodnoslovenske hiše, primorske hiše), nakar označuje na kratko še naselja in vasi in se v zaključ- nem poglavju pomudi še pri sodobnem stavbarstvu, pri čemer se dotika tudi pro- blema zdravstvene asanacije kmečke hiše, ki jo nujno zahteva sodobni način življenja ter interes ljudskega zdravja in vitalne odpornosti. Kakorkoli je že samo besedilo te knjige zadosti tehtno, je vendar nje težišče v ilustrativnem delu 165 slik, skrbno reproduciranih na umetniškem papirju, predstavlja dragoceno izpopolnitev in ve- čidel ponazoritev besedila. Rekonstrukci- jam prastarih bivališč, svetišč, naselij, hiš, peči itd. se pridružujejo slike raznih tipov hišnih prostorov, na pr. kuhinje. Z dvema načrtoma prikazuje avtor kmečko peč, kaže s tlorisi ustroj starih in novejših kmečkih hiš, objavlja nekatere detajlne slike slovenskega stavbnega ornamenta kaže značilnosti okovja, oken in vrat. nato pa predstavlja na dolgi vrsti slik karakte- ristične kmečke domove v raznih sloven- skih pokrajinah. Pohvalno je treba prizna- ti, da pisec pri izbiri takega gradiva ni upošteval samo stilne tipičnosti in nazor- nosti, marveč je uvaževal tudi estetski značaj okolja in tako pokazal posamezne domove v njihovi zvezi z naravo in zemljo. To daje obilnemu ilustrativnemu gradivu poleg dokumentarne značilnosti tudi es- tetski prikus. Med fotografi srečujemo imena naših najboljših fotoamaterjev, vmes so reproducirane tudi risbe B. Jakca in S. Šantla, ob koncu pa številni stavbeni načrti. Tako ilustrirana knjiga, ki jo pri- poroča tudi okusna oprema in vezava, se uvršča med najlepše slovenske publikaci- je zadnjega časa. Nje cena (din 140) ni pretirana, če uvažujemo veliko število ilu- stracij in če vidimo v vsebini razultat dolgoletnh priprav in proučevanj, iz kate- rih je nastala poljudna, vendar pa tudi za arhitekte, za umetnostne in kulturne zgodovinarje in posebej še za estete zani- miva knjiga. —o. Mariborsko gledališko pismo (Drugi del) ŠPORT Uspeli lov na »lisico« Novomeška sekcija MK Ilirije je preteklo nedeljo kljub slabemu vremenu v zado- voljstvo izvedla svojo prireditev III. Kreftovi »Celjski grofje« se- gajo v bistvo celjske problematike. Ni v njih nežne, žametne lirike, ki prepaja Zu- pančičevo »Veroniko Deseniško«, in nacio- nalne črte, ki je značilna za Novačanove- ga »Hermana Celjskega«. B. Kreft je s svojim darom za dojetje dramatičnih pr- vin, s svojiami odrsko tehničnimi izkušnja- mi ter bistro pronicavostjo zajel kom- pleks filozofsko dogmatičnih, strujnih, go- spodarsko socialnih ter fevdalno stanov- skih vprašanj, ki so pretresala in majala dobo, ko so celjske zvezde sijale najvišje in ko so se že razodevala znamenja ^nji- hovega bližajočega se zatona. S takšnim posrečenim prijemom nam je zelo pri- maknil te celjske gospode in njihovo do- bo, predvsem iz perspektive golih člove- ških interesov, gonov ter slabosti. Smi- selna vrstitev stopnjujočih se viškov, si- jajna opredelitev razhajajočih se intere- sov, ostro začrtana oznaka poedinil likov, dinamično prelivanje dogodkov, vse to povzdiguje dramatične silnice v tej »dra- mi iz življenja srednjeveških fevdalcev, katerim so tlačanili naši predniki.« Režiserskih nalog se je lotil Joško Ko- vic z znano tenkočutnostjo. Postavil je dogodke v zgodovinsko realistično sredi- dino. Z leve in desne strani v ozadju je dohod k nižje ležeči grajski sobani, kjer je .stikališče nastopajočih. J. Kovič je po- skrbel za okusno, smiselno opremo Zased- bo je pustil v glavnem nespremenjeno, ka- kor je bila pred leti, izvzemši Hermana, ki ga je podajal tedaj Maks Furijan, ter Jošta, ki ga je tedaj kreiral g. Rasberger. Pavle Kovič je na svojem Hermanu pocčrtal tiste črte, ki se na zunaj kažejo v razritem licu starčevskega Hermana II., ki plove med fanatičnim zanešenjaštvom o velikem celjskem snu ter krutim rea- lizmom, dokler se končno ne razmaje v spoznanju lastnih zmot ter nemoči nad potomci slabiči, ki jih mučijo bolj vsak- danje reči, kakor so fantastični prividi o bodoči celjski kraljevski veličini. Polno se je razmahnil Pavle Kovič v vlogi, ki ponazoruje silaka Hermana II. Labilnost in vihravost poživljata Gromovega Fride- rika. Kočljive lastnosti kraljevske dame renesančnih manir in okusa kaže Barba- ra E. Starčeve. Dvomljiva dediščina pro- pasti zapisane celjske krvi kipi in puhti iz Blaževega razizgraneaa Ulrika. Ubranost trpkosti notranjega občutja ter zunanjih izraznih sredstev povzdiguje Veroniko E. Kraljeve Ta njen lik sega visoko nad normalo. Do klasične umetniške višine se je dokopala ob bridkem razočaranju pred sodniki. Do poslednjih vlakenc je razčle- nila Kraljeva to svojo Veroniko ter nam predstavila podobo dovršene umetniške doenanosti. Surova naturnost. brutalna brezobzirnost prevevata Gorinškovega Jo- šta. Vase umaknjen, resnobno prevzet je Verdonikov p. Gregor, v zemeljskih po- čutkih razživljen Košutov gvardijan. Na- krstov Piccolomini je ves zavzet v suklja- jih srednjeveške jurisprudence in bocca- ccijevskih avanturah. V. Skrbinšek je za- jel podobo pravdača, tega neustrašnega oznanjevalca nove dobe. z inteligentno, mojstrsko interpretacijo Njegov pravdač je bil skupno z Veroniko E. Kraljeve na umetniškem višku predstave. V zboru meščanskih predstavnikov sre- čujemo poleg Rasberger.jevega sodnika še Štandekerjevega orožarja, Košičevega pa- darja, Harastovičevega peka in trgovca L. Crnoborega. »Celjski grofje« so vžgali Navzočnemu avtorju dr. B. Kreftu je občinstvo prisrč- no vzklikalo. IV. V soboto 7. okt. je bila premiera Bekef- fijeve veseloigre »Neopravičena ura« v S. Samčevem odličnem prevodu. Ta meščan- ska veseloigra v šestih slikah spominja na L. Fodorjevo »Maturo« Tudi v »Neopra- vičeni uri« ni nobenih umetniških razode- tij ali odkritij: Zabavna zgodba iz dija- škega življenja, zgrajena na solidnih te- meljih odrske tehnike in razgibane dina- mike. Občinstvo, ki je gledališče popol- noma napolnilo, je ta veseloigra v spretni, prožni J. Kovičevi režiji izdatno zabavala. V žarišču te dijaške odrske zgodbe je bila Lili B. Rasberger je ve, ki je to naivko tako sijajno prikazala, da je na to svojo pozitivno odrsko umetniško stvaritev lah- ko ponosna. V skupino sodelujočih so se uvrstili še Nakrst kot uglajeni, široko raz- gledani dr. Hardtel, potem Gorinšek, ki je prilil svojemu Jagerju precej humorja. M Zakrajškova kot Jagrova. Savinova v vlo- gi odlično podane razigranke Trude Hoff- mannove. Košuta kot odvetnik, Starčeva v vlogi mondenske odvetnikove žene. M. Košič je skoraj karikiral prof Kučero, ki je bil med najboljšimi kreacijami večera. Cestiti člani profesorskega zbora so P Kovičev prof. Wagner. stroga ravnatelji- ca V. Kovičeve, trdovratna preganjalka manj discipliniranih dijakinj prof. dr. Wurmova v kreaciji S. Gorinškove, ki ji je pripadla povsem vzporedna vloga z dr. Mozoljčevo v »Maturi«. Tip stremuške gimnazijke je bila Kafka E. Kraljeve, tip romantično nastrojenega akademika pa Obbrich E. Verdonika. Razen tega so še nastopile Ljuba Cepičeva kot kuharica pri Jagrovih, Tovornikova kot sobarica in Zoharjeva kot prodajalka v slaščičarni. —ec. Zapiski PISMO G. E. KOCBEKA Urednik »Dejanja«, književnik g. Edvard Kocbek je poslal našemu uredništvu tole pismo: Dovolite mi, da se oglašam k opombam, s katerimi je v kulturni rubriki »Jutra« od 11. X. t. 1. nepopisani pisec glosiral moj uvodnik v septembrski številki »De- janja«. Oglašam se, ker ne bi rad, da bi tudi javnost zgolj iz dnevnega zornega kota smatrala za »z ničemer utemeljen opti- mizem« konec mojega članka o velikih in malih narodih, o katerem stoji sicer zapi- sano, da »vsebuje nekoliko zanimivih in utemeljenih pogledov na to aktualno vprašanje.« Glosator je pozabil na pravilo, da je ve- ra v tako ali tako prihodnjost človeštva vprašanje prepričanja, ki se mu moreš približati le vsaj z enako močnim, čeprav nasprotnim prepričanjem. Zato sme pisec mojo v duhu vsega članka izraženo bližnjo in daljno vero v slovenstvo pač ugotoviti, tudi javno analizirati, ne pa mimogrede smešiti, posebno ker v kulturni rubriki meščansko loči med poetično in politično resnico. Poleg tega pozablja glosator tudi na to. da je resnica velika, kadar vzne- mirja človeka, ne pa takrat, ko ga zado- voljuje s svojo jasnostjo. Usojal bi si misliti, da more biti konec članka neprijeten samo ozkim ljudem, ki smatrajo vero v zmago malega naroda za naivno, ali razočarancem, ki današnjo ved- no večjo zagrenjenost istijo z življenjskim realizmom. Edvard Kocbek. Uredniški glosator članka, ki ga je pri- občil g. Kocbek v »Dejanju«, bi lahko k temu pojasnilu pripomnil to-le: Pisec ni imel namena smešiti prepričanje g. Koc- beka. marveč samo označiti trpko in pre- očitno nasprotje, ki ga opazi sleherni či- tatelj med piščevo analizo dveh imperia- lizmov in koncem članka, čigar optimi- zem je lahko — kakor vidimo iz zgor- njega pojasnila — utemeljen v piščevi osebni veri, ne izhaja pa nujno iz avtorjeve prejšnje razčlembe polo- žaja malih narodov v sedanjem razple- tu evropske tragedije. Glosator zares loči med politično in poetično resnico, med re- alnim presojanjem dejstev in vero v ideje in ideale. S svojo opombo je hotel reči nekako to, da je vprašanje malih narodov v sedanjem konfliktu tudi vprašanje moči in odpora, vprašanje hladnih dejstev in računov, ter da je treba pri njegovem obravnavanju upoštevati vse. tudi jasne in preproste komponente G. Kocbek pa — kakor vidimo iz zgornjih vrstic — vztraja pri čistih idejah, prepričanju in veri, kakor nekoč Arhimed pri svojih kro- gih. Tudi to je seveda stališče, ki ga ni- kakor ne bi hotel devati v nič; zdi se sa- mo, da utegne priti v bridke konflikte z realnimi dejstvi. Nikakor ne mislim, da bi bila vera v zmago malega naroda na- ivna. mislim samo, da je za to zmago tre- ba mnogo več kakor samo vere in dok- trin. Od Čilingirova in Jovkova (ne Borkova, kakor je hotel tiskarski škrat) bodo zasto- Preteklo nedeljo je novomeška sekcija MK Ilirije priskrbela svojim članom in lju- biteljem motosporta z lovom na lisico prav prijeten športni užitek. Na trgu Kralja Petra, kjer je bil pred rotovžem start »lisice« in lovcev, se je že pred 13. zbralo veliko število občinstva, kl je z zanimanjem motrilo odhod motocikli- stov na progo. Zaradi slabe vremenske napovedi se je vožnje udeležilo samo 12 motorjev in 3 avtomobili s preko 30 člani. »Lisico« je vodil predsednik sekcije g. Jo- že Ferlič, ki je imel s seboj tudi kontrol- nega organa g. žeslina. Vozilo z vidnim znakom »lisice« na zadnjem kolesu je od- peljalo iz Novega mesta točno ob 13. Eno uro kasneje so ji nato v razdalji po 500 m sledili drug za drugim lovci. Na približno 50 km dolgi progi od Novega mesta pre- ko št. Jerneja, Dobrave, Bele cerkve, in št. Petra se je kmalu nato začel zanimi- vi lov na »lisico«. Okrog 15. je lisico za- sledil mladi Rafael Okroglič, nato pa še Joško Povh in več drugih, in sicer zaradi defekta na motorju. Zaradi tega defekta je tehnična komisija odredila nov lov, ki se je začel okoli 16. ure iz št. Jerneja. Ta drugi del vožnje je bil mnogo bolj zani- n. kolo pokalnih tekem Pet srečanj za pokal LNP Kakor smo že včeraj opozorili, bo imela ta nedelja popolnoma svojevrsten nogo- metni spored. Osrednji dogodek na zele- nem polju bo mednarodna tekma med Nemčijo in Jugoslavijo v Zagrebu m za- radi njega so bile odpovedane tudi vse li- gaške prireditve, ne samo v naši, temveč tudi v srbski ligi. Povrh tega je slučajno prišlo tudi tako, da še v domačem prven- stvu ta termin ne bo zaseden s prvenstve- nimi tekmami, temveč je določen za odi- granje pokalnih srečanj. Ta konkurenca je letos dospela do n. kola, v katerem je po izločitvi prvih po- raženih ostalo še 12 enajstoric. Spored je določen tako, da bosta Kranj in Amater to nedeljo še počivala, vsi ostali pa bodo morali na teren. Tekme bodo po nasled- njem razporedu: v Ljubljani: Hermes—Svoboda in Mars— Moste, v Mariboru: železničar—Maribor, v Celju: Celje—Olimp in v Murski Soboti: Mura—ČŠK. Kdaj in na katerih igriščih bodo te pri- reditve, bomo še pisali. Teniški dvoboj med I. in m. državno realno gimnazijo V soboto popoldne bo teniški dvoboj med I. in in. realno gimnazijo na igriščih Ilirije pod Cekinovim gradom. Nastopila bosta tudi finalista srednje- šolskega prvenstva Milavec in huckmann. Sedaj sta boa v dobri formi in bosta si- gurno pokazala lepo igro. Ker je Milavec na srednješolskem prvenstvu premagal Luckmanna, se mu bo zdaj gotovo sku- šal revanžirati. Nastopili bodo tudi Dernovšek, Vesel, Perless in Betetto, ki so tudi zelo dobri igralci. Igralo se bo po Davis-cup sistemu. Začetek bo ob 14. Vabimo vse prijatelje belega športa, po- sebno pa dijake, da si ogledajo to prire- ditev. Vstopnine ni! pani novejši bolgarski pisatelji na razsta- vi bolgarske knjige v Ljubljani, kakor smo pisali v včerajšnjem ^Jutru«. »Vejališče za naše strokovno besedje in izrazje«. Pod tem naslovom prinaša »Zdravniški vestnik« v 8—9 zvezku nove prispevke primarija dr. Mirka C e r n i č a (Maribor), ki si že dve leti smotrno in vztrajno prizadeva, da bi se naše zdrav- niško izrazoslovje izčistilo in ustalilo. Pi- sec se nasproti predlogu, da naj se uterus imenuje ložesna, zavzema za mnogo bolj znano in ustaljeno ljudsko besedo »mater- nica«, prav tako zagovarja žlezo ščitnico proti »predsapnici« in dvanajstnih proti »žolčnemu črevesu«. Takisto se zavzema za novotvorbo proti presplošni novini in še za vrsto drugih spornih besed. Dr. Mir- ko Kajzelj pa nasproti prej izražene- mu stališču dr. M. Cerniča zagovarja svo- je stališče o pregibanju tujih, zlasti latin- skih in grških samostalnikov v slovenski medicinski književnosti. — Kdaj se bodo oglasili k temu sporu poklicni filologi in ali sploh dobimo, odkar imamo Akademijo znanosti (če že fakultete ne morejo oprav- ljati takih nalog) najvišje razsodišče v je- zikovnih sporih? Tudi prekoristno vejališče v ZV kliče po odločitvah jezikovne avto- ritete. ki naj bi potlej bile veljavne za vsakega strokovnega in nestrokovnega av- torja! »Ženski svet« prinaša v oktobrskem zvezku uvodnik književnice in pedagogi- nje ge. Anice Cernej »Moč in mir«, ki dobro glosira sedanji položaj in naše dolž- nosti v usodnih dneh zgodovinskih prelo- mov. »Vsi doživljamo grozote iste seda- njosti, vsi stojimo pred isto bodočnostjo. Vsi bomo morali prehoditi isto pot do zmage človečnosti, pravice in kulture«, pravi avtorica. »Morda je brezkončna, morda bomo izkrvaveli na njej. Drug dru- gemu, niti najbližjemu med vsemi, ne moremo prihraniti in odvzeti ničesar, še mati lastnemu otroku ne. Vse, kar more- mo storiti je, da si s tiho veličino duše medsebojno lajšamo breme, dajajoč si po- guma, moči in hotenja.« Svoja izvajanja končuje avtorica s temle potrebnim pozi- vom: »Vztrajajmo na svojih mestih, osta- nimo. kar smo. V ničemer, kar smo doslej smatrali za dolžnost, ne popuščajmo. *Niče- sar. kar nam je bilo smiselno in vredno, ne razvrednotimo. Najdimo sami sebe globlje v delu, ki je potrebno bolj kot kdaj koli. Čutimo močneje, da smo mi tisti, ki ustvarjamo narod in ki dolgujemo narodu svoje in tisoče življenj. Čutimo z njegovo dušo. da bi hoteli živeti, dorastli usodi in času. ..«. V tej številki so poleg pesmi Vide Tauferjeve »Ure«, proze Milice S. Ostrovške (Živci gospe Felicite) in Jožice Munih (Tudi on je imel srce) nekateri drugi splošno zanimivi prispevki, med nji- mi Milice Mironove Pisma iz Sarajeva in članek Pavle Hočevarjeve »Zena in ob- ramba države«. mlv, ker so posamezni udeleženci že »spo- znali podrobnosti take vožnje. Tudi v tem delu lova je »lisico« iztaknil v njenem skrivališču Rafael Okroglič, tik ob Krkini strugi pri Seidlovi žagi na zelo tesnem in strmem kraju. Zmagovalec in tovariši so se nato odpeljali v hotel Windischerja ml. v Novo mesto, kjer je pričakovalo dru- bo vse vodstvo, med njimi pa tudi staro- stni predsednik MK Ilirije g. Jakob Gor- janc iz Ljubljane. Zvečer je bila tamkaj športna veselica, na kateri je g. Gorjanc izročil zmagoval- cu Okrogliču lepo darilo sekcije. Pri tej priliki je spregovoril tudi nekaj bodrilnih besed, v katerih je omenjal razveseljiv napredek motociklistike na Dolenjskem. Sekcija, ki je neumorno na delu, ima že sedaj načrte za prireditev večjega obse- ga, in sicer za veliko motociklistično dir- ko na Gorjance, ki bo spomladi. S prvimi pripravami so v sekciji že začeli. Govor- nik je h koncu obžaloval, da zaradi nesi- gurnega vremena ni bilo večje udeležbe ljubljanskih motociklistov. Bila je uspela prireditev, ki je mladim športnikom iz Novega mesta vlila novega duha ta volje! v nekaj vrstah Srbski nogometni savez je na svoji prvi seji sprejel daljšo spomenico, v kateri po- ziva vse svoje klube, da naj zdaj, ko je naš nogometni šport urejen na novo, za- stavijo še bolj vse svoje sile za njegov napredek. Savezna uprava priznava, da jo čakajo v novi dobi težke naloge, toda pre- pričana je, da se bodo dali z vztrajnim delom in skupnim naporom vseh sil v za- dovoljstvo rešiti vsi številni problemi. H kraju poziva savez vse svoje podrejene klube, funkcionarje, igralce itd. naj se v vsem strogo ravnajo po pravilih in se ogibljejo vsega, kar bi škodovalo ugledu, napredku ta jačenju nogometnega športa. Savez je odločen, da bo tudi s te strani ukrenil vse najbolj koristno in tako dose- gel čim lepše uspehe, pri čemer pa bo ostal na poti športne demokracije ta svo- bode, v kateri se je naš nogometni šport razvijal tudi doslej. Zadnje Balkanske Igre v Atenah, kl so se končale s prepričevalno zmago Grčije ta z zasedbo tradicionalnega drugega me- sta Jugoslavije — razlika med Grčijo in nami je bila to pot velika kakor še ni- koli — so bile edini večji mednarodni športni dogodek v zadnjem času. Zato je razumljivo, da tej prireditvi športni tisk posveča še zmerom veliko pozornost in podrobno obravnava posamezne njene uspehe ta neuspehe. Pri tem naglaša, da rezultati, ki so jih letos dosegli naši atle- ti, navsezadnje le niso neuspeh, ker je treba pomisliti, da je naša ekipa morala nastopiti močno oslabljena, razen tega pa v danih razmerah tudi ni imela prave — ali vsaj ne običajne — priložnosti za tre- ninge. V ostalem pa je bilo kljub temu med letošnjimi izidi v posameznih disci- plinah vendarle 8 boljših od lanskih. Glav- ni pomen letošnjih Balkanskih iger pa je bil prav za prav v tem, da so atleti bal- kanskih narodov v kljub nemirnim in ne- gotovim časom na tej športni prireditvi manifestirali za bratstvo, mir in ljubezen. Balkanski atleti so iz Aten zaklicali vse- mu svetu; Mi hočemo mir! Po zadnjih vesteh iz nemških virov, bo nemška nogometna reprezentanca nastopi la proti naši v naslednji postavi: Klodt, Janes, Moog, Kupfer, Sold, Kitzinger, Leh- ner, Schon, Conen, Szepan, Urban. Nova je zasedba mesta srednjega napadalca za- radi slabosti, ki jih je napad pokazal v Budimpešti. Enajstorica je v dobri kondi- ciji in nemški strokovnjaki so mnenja, da bi se moralo to drugo srečanje v vojnem času končati bolje kakor proti Madžarom. JASO — Trška gora. V nedeljo ob pol 8. priredimo ekskurzijo na Trško goro. Trgatev — pečeni odojek! Prijave do so- bote opoldan pri vratarju na univerzi. Vo- žnja četrtinska, stroški minimalni, povra- tek ob 20. Opozarjamo na včerajšnji raz- glas za ekskurzijo na nogometno tekmo v Zagreb. (—) Ljubljanski zimskosportni podsavez. Se- ja odbora drevi ob pol 21. v damski sobi kavarne »Emone«. STK Moste. Drevi ob 20 sestanek igral- cev I. moštva. Po sestanku ob 20.30 seja upravnega odbora. Iz Ptuja j— Zvočni Kino »Ptuj« predvaja danes ob 20. uri film »Mozart«, ki prikazuje ve- liko muzikalno delo in življenje enega naj- večjih skladateljev. Za dodatek filmski dnevnik in kulturni film o naši državi. j— DramsKo društvo uprizori v petek 13. t. m. ob 20. v Mestnem gledališču gr- ško dramo »Kralj Edip«. j— Rdeči Križ poziva žene in dekleta pa tudi moške, ki niso vojni Obvezniki, da se prijavijo za prostovoljno delovno oseb- je za primer potrebe. Pismene prijave naslovite na sreski odbor Rdečega križa v Ptuju. Za samarijane (ke) in bolničar- je (ke) ne velja ta poziv. j— Karamboi motociklista. Trgovec Hronek iz Podlehnika se je vračal namo» torju iz Ptuja proti domu. Pri Lancevi vasi, kjer ovinek zakriva razgled ceste, pri drvi proti njemu voz, na katerem so sedeli nekoliko vinjeni ljudje, čeprav je motociklist vozil po skrajni desni, je voz- nik zadel vanj in ga potegnil pod voz. Hronek je odnesel hude poškodbe po gla- vi in nogah. Konj, ki je bil vprežen v voz, pa ima veliko rano na nogi Diplomatski slovar Vse, o čemer sem v poslednjih sestav- kih pisal o pomorski vojni, se neposredno ali posredno nanaša na poglavje o n e - vtralnosti v pomorski vojni, ki ga še nisem povsem izčrpal. Razvoj do- godkov v sedanji vojni mi je naložil raz- lago nekaterih perečih vprašanj, ki so le posredno v zvezi z glavnim vprašanjem, ki jih pa zaradi razumevanja položaja ne- vtralcev v pomorski vojni nisem mogel prezreti. Danes prehajam spet k poglav- ju o trgovini nevtralcev z voj- skujočimi se strankami v pomorski vojni. Trgovina z vojskujočimi se strankami Omenil sem že v prejšnjih sestavkih, da je trgovina državljanov vojskujočih se strank ta nevtralnih držav v vojni lahko na dva načina omejena: 1. more- bitno blokado, in to absolutno, 2. re- lativno ta na splošno za vso nevtralno tr- govino pa z določbo, da ne smejo nevtral- ci v nobenem primeru pomagati vojskujo- čim se strankam pri njih vojnih ope- racijah in v pripravah njih napadov. Ti dve omejitvi nevtralne trgovine v po- morski vojni pa je treba presojati z d v e h vidikov: 1. z vidika odnošajev trgov- ske mornarice ene izmed vojskujočih se strank z nasprotno, sovražno stranko; 2. z vidika odnošajev trgovske mornari- ce ene izmed vojskujočihsestrank z vsemi trgovskimi mornaricami ne- vtralnih držav, v kolikor trgujejo s sovražnikom. Določbe o zasebni lastnini v pomorski vojni Medtem ko nam je iz prejšnjih razlag že znano, da se mora zasebna lastnina v suhozemni vojni spoštovati (na tem pra- vilu seveda kršitve, ki so nam znane iz zadnje svetovne vojne nič ne spremenijo) se je v pomorski vojni od nekdaj pojavlja- la težnja, da bi bilo treba vso sovražno trgovino v kali zadušiti. Od tod uveljav- ljen je znanih pravic preiskave, za- jetja in morebitne zaplembe tr- govskih ladij. Proti posplošen ju tega na- čela pa sta se v novejšem razvoju posta- vili dve omejitvi: 1. prepoved piratske vojne (kršitve tega pravila so nam znane ne le iz zadnje svetovne vojne, temveč tudi iz novejšega časa, na primer med špansko državljansko vojno, ko se je proti pirat- stvu nastopilo na nyonski konferenci!); 2. določba, po kateri se nevtralno blago na sovražni trgovski ladji ta ne- vtralna trgovska ladja, ki prevaža sovra- žno blago ne smeta zapleniti, razen ako ne gre za tako zvano »vojno tihotapstvo«, o čemer bom v kratkem podal nekaj poja- snil. Nova načela »pirenejske pogodbe« (1659) Ti dve omejitvi pomenita znaten napre- dek v primeri s srednjeveškim pravilom, da »sovražna zastava odvzame značaj nevtralnosti nevtralnemu bla- gu, sovražno blago pa uniči ne- vtralno zastavo«, to je, da ima so- vražni tovor na nevtralni ladji za posle- dico zajetje nevtralne ladje ta da prevoz nevtralnega blaga na sovražni trgovski ladji ima za posledico zaplembo nevtral- nega blaga. Danes to pravilo ne velja več. V »pirenejski pogodbi«, skle- njeni leta 1659 med Francijo in Španijo, se je namreč sprejelo novo načelo: »Svo- bodna ladja — svobodno bla- go, sovražna ladja — sovražno blago!« Tako sta v dobi tako zvane »oborožene nevtralnosti«, o kateri sem že pisal, zmagali načeli: 1. da je so- vražno blago prosto slehernih ome- jitev na nevtralni ladji ta 2. da je nevtralno blago na sovražni trgovski ladji podvrženo morebitni za- plembi, ako jo namreč opraviči preiskava. V kolikor torej ne gre za tako zvano »ti- hotapsko blago«, je pomorska trgovina ne- vtralcev z vojskujočimi se strankami po- vsem svobodna. (Tudi tu nam seveda se- danje kršitve teh načel ne smejo zamegliti pogleda, da ne bi videli več načela, ki je bilo na splošno sprejeto!) Primer posebnega dogovora, kl so ga leta 1785 sklenile Zedinjene države Sever- ne Amerike s Prusijo, ko sta se obe dr- žavi prostovoljno obvezali, da bo- sta v pomorski vojni spoštovali celo nedo- takljivost sovražnega blaga na so- vražnih trgovskih ladjah, je ostal več ali manj osamljen, v kolikor niso nekatere države v naprej dopustile take možnosti pod pogojem recipročnosti (ali obo- jestranskega, vzajemnega postopanja v tem smislu). Scrutator