I. POKRAJINSKA SLIKA Z višine se nam pokaže Maribor v izredno prijetni sliki: v amfiteatralnem loku ga obdajajo Slovenske gorice, ki tvorijo strm rob in ga ščitijo pred severnimi vetrovi. Drava, ki teče nad mestom in pod mestom tik pod griči ter jih obliva, se tukaj odmakne od njih, tvorec na svojem levem bregu lepo, zavarovano rav nico, na kateri se je razvil stari Maribor. Nekdaj si je človek rad izbiral markantna in dobro zavarovana mesta za svoja selišča; tudi Maribor je tak. Daleč z Dravskega polja ali pa dravske doline se vidijo nje govi stolpi, še posebno pa griči nad njim, njegovi va ruhi. Naselbine iz novejšega časa cesto nimajo take J. ŠLEBINGER lepe lege; razvijajo se okoli tovarn ali okoli rudnikov ali prometnih vozlov. Pogled na stara mesta pa dobro de očesu; prilegajo se prirodi, njenim vzpetostim in dolinam, so naravnost zrasle s prirodo. Tudi klimatska in prometna lega Maribora je od lična. Zavarovan od severa, se odpira na široko proti jugu; postavljen je tako na rob Pohorja, da mu ne zastira južnih vetrov. Gozdnato Pohorje hladi poleti vso dravsko dolino. Radi suhe podlage megle mesto skoro ne pozna. Prometna lega je pa ravno Maribor dvignila nad druga južnoštajerska mesta; ko so pro jektirali južno železnico, je bil za prehod čez Dravo določen Ptuj, tje bi naj prišla proga po pesniški do- GEOLOGIJA MARIBORA KRONIKA 157 NajviŠji ravnik v mariborskem okrožju: desni (zapadni in centralni) del Pohorja. Okrog Sv. Bolfenka je nižji del Založba L. Kieser lini ter se nato nadaljevala na jug. Ptujski meščani pa so se temu uprli, češ da bi jim lokomotive ponoči ne pustile spati. Dandanes imajo vendar progo in vkljub temu lahko spijo; zaostali pa so za Mariborom tako temeljito, da jih Maribor presega morda deset kratno. Nič manj važna za Maribor pa ni pot po dravski dolini v notranjealpske pokrajine; tem gor skim krajem je manjkalo žita in moke. Maribor pa, na robu žitne Panonije, je mlel za vso to gorsko kra jino in tako so se razrasli v mestu veliki mlini, žal so njihovi časi že minili. Iz Alp pa so vozili skozi Ma ribor železo in jeklo, puške in svinec, oglje in les. Nič manj kakor od človeka pa ni odvisen razvoj mesta od njegove podlage, od tal in njihovega izobli kovanja. Zato bom najprej opisal obliko zemeljskih tal ter njihov postanek, nato pa tudi zemeljske sklade v mestu in neposredni okolici ter njihovo zgodovino. II. GEOMORFOLOŠKI RAZVOJ Geomorfologija razlaga nastanek površinskih oblik zemeljske skorje. Prvi in najjasnejši vtis o mestnih tleh je, da je Ma ribor na nekaki stopnjici pod Slovenskimi goricami; in drugi je, da tvori gričevje nad mestom, tako Be- zovje, Kalvarija, Piramida, Stolni hrib in Melje drugo, višjo stopnico, razdeljeno sicer od dolin in razre zano, pa vendar še vedno jasno ravnino. Pekrski griči nadaljujejo onkraj široke dravske doline isto ravan. Pozneje pa bomo še videli, da je teh ravni, stopnic in teras še dokaj več. Različno razlagajo te enakomerne višine gričev, enakomernost pobočij, polic in robov. Klebelsberg vidi vzrok te enakomernosti le v tem, da ima hribovje vseskozi enakomerno odpornost, ko vanj zarezuje voda doline; doline pa se vglodavajo tako dolgo, dokler ne dosežejo največje strmine, ki je hribinske- mu materialu lastna — kjer je hribovje trše, tam je tudi višje. Nobena višavja, nobene visoke ravni zato ne bi predstavljale kakšnih starejših površij, sledov in ostankov nekdanjih ravnin; pobočja in ravni, vi soko in nizko, vse bi bilo enako staro. Drugače razlaga te visoke ravni in police v. Staff; višja slemena v gorovjih, zlasti nagubanih, bi bila tista, kjer se je gorovje više dvignilo. Po tej razlagi bi bila vsaka vzpetost na daljšo razdaljo odvisna od gibanj v zemeljski skorji. Mogoče! Včasi ta razdalja celo odgovarja; v. Seidlitz opozarja na odnose, ki vla dajo med največjo, še bolj pa med povprečno višino ter med velikostjo otokov, pa tudi celih zemljin. Prevladalo pa je naziranje, da so visoke planote ostanki zemeljskih površij; strmine pa, ki ločijo te planote kakor stopnice, odgovarjajo erozijskim do bam med dobami mirovanja. Ta razlaga je najpravil- nejša, a v posameznostih se razne šole zelo ločijo; med starejšimi je vodilno ime Davies, v Alpah A. Penck, a dandanes razni zastopniki nove francoske šole, ki se pa v vsem tudi ne strinjajo. O starih površjih moramo vedeti, da se na velike razdalje zapognejo, dvignejo se in nižajo; mlajši pre lomi pa jih tudi lahko porazdele v višje in nižje stop nje. Mlajša gubanja so upognila in usločila n. pr. stara površja Kobanskega (Kozjaka). Pri izoblikovanju teh površinskih oblik moramo jasno upoštevati tudi hribinski material, lego plasti, rastlinsko odejo, ki lahko ščiti te oblike — in končno še človeško kulturo, ki oblikuje tudi samolastno. Kaj je vzrok, da se razvijejo ravnine? Najprvot- nejši vzrok je morje, ki udarja z valovi, ki ob plimi in oseki vedno iznova izbrusi območje svoje oblasti, ga zapolnjuje in izravnava. Toda ob skrajnem robu njegove moči se mora razviti strma stopnica, previsna in izpodkopana; to je cliff. In kadar se celine pogre zajo ter morje zavzema vse širše prostore, takrat iz ginejo pod valujoča, plitvo morsko vodo domala vse starejše zemeljske oblike in ko se morje zopet prelije in se pokaže vnovič kopno, je to ravnina, pokrita z vodoravnimi morskimi usedlinami. Ravnine se raz vijejo tudi iz izsušenih jezer; toda vse te ravnine izpodvodnega izvora imajo nekaj skupnega; strmo, previsno obrobje, nekdanjo obalo. Tudi kopno lahko razvija ravnine, toda iz dveh nasprotnih vzrokov; ali zapolni naneseni material stari relief, ali pa nasprotno uniči erozija prejšnje vzpetine skoro popolnoma. Lahko se razvijejo cele ravnine, ki jih imenujemo ravnike, ter jih lahko sle dimo na daleč, lahko se pa razvijejo le majhne police in terase, ki si cesto ne odgovarjajo niti na obeh stra neh iste doline. V naravi nanašanja materiala ter ero zije na drugi strani je dejstvo, da so v enem primeru nižje ravnine starejše, višje mlajše, v drugem primeru pa je starost obratna. Večkrat tudi izkoplje mlada erozija starejši relief, ki je bil zasut. Važno je pa tudi, da pri tem opazujemo smer ravnikovega upa danja, suhe doline, ki so dandanes brez vodotokov, oblike porečij, premikanja razvodij, posebno pa še obliko in naklonski kot pobočij med ravniki in tera sami. Ko razložimo še tudi starost teh ravni, tedaj imamo pred očmi sliko tamošnjega površinskega iz oblikovanja, ki se medsebojno dopolnjuje z opazova nji v zemeljski skorji, da končno poda odgovor naj važnejšemu geološkemu vprašanju: kako se je raz vijala zemlja. Predaleč bi nas vedlo, če bi začeli z visokimi rav niki in terasami Pohorja in Kobanskega. Najvišje ravnike obkrožajo tam nižje, mlajše ravni; severo vzhodni obronek Pohorja kaže od Sv. Areha proti Razvanju značilno stopničasto obliko. Jako jasne ravni tvori tudi Kobansko; samo spomnimo se na ravnico za cerkvijo pri Sv. Urbanu, ali pa na Lucijin breg nad Kamnico. Te starejše nivoje moram izločiti. 158 KRONIKA Po bezovskem grebenu se napotimo na sever v gozd. V smeri proti Vinarjem gremo više in više, dokler ne dosežemo najvišje točke (420 m) nad hišami. To je najvišje površje v neposredni mestni bližini. Več vidimo tega površja po kopah okoli \Volfzetla (nivo tamkajšnje gostilne je nižji, 400 metrski; imenovani višji nivo pa kažejo gozdne višine naokoli). Reči mo ram še, da je najvišja točka Pesniškega brega (439 m) prejkone ostanek še višjega nivoja, ki se vkljub eroziji še vedno lahno dviguje nad obkrožu- joči ga nižji, opisovani nivo. Nekoliko več je nivoja z višino okoli 405 m, ki ob- krožuje opisani 420-metrski nivo. Pojavi se v Be- zovju, ako krenemo proti severu v gozd, a preden pridemo do glavne višine. Ta višina oklepa tudi z obeh strani gorenje Vinarje in v Košakih jo imamo na Humu. Od doline Pesnice na jug proti mestu se oba nivoja lahno nižata. Naslednji nižji nivo — imenujmo ga kalvarijskega in njegova višina znaša okoli 380 m — je izredno jasno ter na velike razdalje razvit; tudi on se lahno niža na jug, kar posebno lepo kaže greben severno od Piramide. Tako lepo se je mogel razviti le v dolgi dobi zemeljskega mirovanja. Tvorijo ga vrhovi gor njega Rošpoha, večina Bezovja (zlasti južni del), Kal- varija, Piramida, Stolni breg, a najlepše Melje in Du- plek, ki sta zgoraj prisekana kakor miza. V vzpored- niški smeri seče ta nivo vrsta škrbin na grebenih, ki kažejo na nekdanjo dolino, vzporedno sedanji Dravi, tako sedlo severno od Piramide, nadalje sedlo severno od Stolnega hriba, kamor drži tudi cesta izza kolo dvora ter končno police severno od Melja. Ta nivo ne kaže baš, da bi Drava že takrat pritezala k sebi potoke; jasno kaže tudi, da so se kasnejši nivoji vse ostreje vrezavali v gričevje — dogoditi se je moral tektonski sunek, vdor Dravskega polja, ki je tako pospešil erozijo. Važno bi bilo poznati njegovo sta rost, kar je pa težko določiti na tako majhnem pro storu brez primerjanja z drugimi ozemlji. Material, ki sestavlja ta nivo, je vključno do tortonskega Du- pleka srednjeimocenski, je pa naguban in ima pre lome. Vzhodno od Dupleka doseza te višine še sarmat, ki je tudi dislociran. Kalvarijski nivo mora torej biti na vsak način mlajši od miocena; kdor pozna geo- morfološke tabele Vzhodnih Alp, bo tudi izključeval že principielno tako visoko starost. Nivo mora biti na vsak način mlajši od najmlajših plasti, ki ga se stavljajo. Pa še nekaj. Nekdanja Karintijska reka, predhodnica Drave, je tekla v gornjem miocenu čez Kobansko in imela svojo delto pri kraju Sv. Peter am Ottersbach na Murskem polju v srednjem sar- matu. Vdor Dravskega polja je - - verjetno — pri tegnil Dravo na jug; ta vdor pa seže v vzhodnih Slo venskih goricah gotovo še panon. Nadalje je dognano, da je v Slovenskih goricah delovalo srednjepliocensko gubanje, četudi šibko in po primerjavi z vzhodnimi Slovenskimi goricami je delovalo tudi tukaj. Kalva rijski nivo bi moral nastati po tem gubanju. Oba višja nivoja, 405-metrski in 420-metrski, nista ve liko starejša; tesno se vezeta na kalvarijskega ter tudi ne nosita nobene prodnate odeje. Nad ravnino Dravskega polja sta pri Mariboru še dve terciarni erozijski ravni, ki sta nižji od kalva rijskega nivoja. Najlepše se vidita v dolini za Tremi ribniki. Višja od teh dveh polic — visoka čez 350 m KRONIKA Vzhodni obronek Pohorja proti Razvanju s stopnjičastimi terasami - je za Ribiškim selom, malo pod prelazom v Vinarje; tudi Badlov breg je iste višine, a tudi obe polici na pobočju Piramide. Zapadno od Maribora vidimo ta nivo v Rošpohu; južni, nižji del obeh rošpoških gre benov pripada tej višini, medtem ko severnejši, višji kalvarijskemu nivoju. Onkraj Drave ima isto višino — nad 350 m — - Pekrska gora in najnižja stopnja gri čevja za Limbušem (višje so kalvarijske, pa tudi be- zovske višine). Na vzhod od mesta imamo to višino na gričkih med Stolnim hribom in Meljem (tako se pravilno imenuje Meljski hrib, pravilno ime za okraj pod njim je Orešje), a za Meljem na gričih pod cer kvijo na Gori naprej proti št. Petru. Pobočje med kal- varijskim in temle, recimo, Badlovim nivojem je po ložno, a od Badlovega navzdol je izrazito strmejše. Gričevje nad mestom je proti ravnini strmo zarezano in se cesto konča ob njej brez vmesnih stopenj.; ta strmina spremlja severno mestno mejo od Bezovja do Melja, a od tam poteka še naprej. Ta ostra meja bi dala sklepati na prelom, a ni ravna: z višin pod Sv. Urbanom vidimo kalvarijski in Badlov nivo nad mestom kot amfiteater. Verjetneje je ta lok erozij skega izvora, toda ob vznožju manjka prodovje. So pa tu tudi prelomi — toda o tem pozneje. Nižja od obeh omenjenih terciarnih ravni, nižja tudi od Badlovega nivoja, je še valovita glinasta po lica v vznožju Slovenskih goric ter Pohorja na drugi strani. Ta nivo ni tako izrazit, valovit je, ker je gli nast ter večidel tudi malo razsežen. Seže le za nekaj metrov nad nižino — 280 do 290 m nadmorske višine ima — a pokaže se kot glinasta terasa med Pohorjem in Pekrsko goro; v Pekrah se brez vsake ostre meje rahlo dviga pri Reiserjevem posestvu ter pri dreves nici v višje terase. Tik pod Pohorjem nastopajo vr- ščaji ter v glini izredno grobo, veliko kamenje — tektogenski sedimenti, priča dviganja Pohorja. Na levem dravskem bregu pa je ta nivo nad Kamnico pod Lucijinim bregom, v Vinarjih se vidi kakor stop nica pod griči in pri Treh ribnikih se začne že pri Kličku, pri prvem ribniku, ki leži jasno višje kakor park. Za kolodvorom imamo to višino pod Stolnim hribom, kjer pelje pot za vojaškim skladiščem, nato pa naprej na vzhod od stavbenika Glaserja, kjer pri pada temu nivoju greben nad tovarno z nasajenimi drevesci. Zanimivo je, da se tu vriva med Badlov in tale najnižji terciarni nivo še neki, drugod nejasno razviti ali pa celo nerazviti nivo; to je strmi, travnati greben nad Ježkom in Rossnerjevo tovarno, nad že 159 omenjenim nivojem z nasajenimi drevesci. Tale vmesni nivo tvori tudi neznatne police nad Ribiškim selom, proti vzhodu od Melja pa tvori ravno tako travnato, strmo ostrogo, ki nosi na severno stran gozd ter loči meljski Pekel od dravske doline. Kakšna je bila torej tod pokrajina v neogenu? Morda je izpred srednjepliocenskega gubanja še nivo v Bezovju z višino 405 m ter oni s 420 m; po njih sklepamo, da je bila tod ravnina, toda gotovo nižja kakor so tile njeni erozijski ostanki dandanes. Pa dala je na vzhod, proti sredini Panonije; kako daleč se je pa raztezala, bi pa bilo treba preiskati na dru gih njenih reliktih iznad kalvarijskega nivoja, recimo na Grmadi in Vurbergu. Važno je, da so tile nivoji tudi na drugi strani Drave, griči pri Pekrah, pri Lim- bušu, terase pri Rušah kažejo to višino. Mlajši kal- varijski nivo se je zarezoval v ta starejši ravnik, dokler ga ni izjedel skoro popolnoma ter se razvil sam v velik ravnik, nastal po srednjepliocenskem guba li ju. Dravska dolina takrat teh tvorb še ni ločila, ravno tako tudi ne Badlovega ter naslednjega, vmes nega nivoja, ki tvorita nekake plitve meandre v kal- varijskem ravniku, po čigar dobi je moralo torej na stopiti nekako lahno dviganje ter zato ponovna ero zija. Važno je tudi, da se terciarni nivoji, pa tudi terciarni skladi sami nižajo na vzhod; čim starejši so, tem bolj se nižajo. Sarmat n. pr., ki tvori velik del vzhodnih Slovenskih goric, so pri Veliki Kaniži izvrtali v globini 150 m. Počasneje se pač znižujejo tile mlajši nivoji proti vzhodu, vendar se znižujejo tudi oni bolj in bolj. Razen tega pa v smeri proti vzhodu pridobivajo na razsežnosti mlajši nivoji, ki tvorijo pri Mariboru le ozke, nižje police med viši nami kalvarijskega nivoja, ki pa tvori obratno proti vzhodu kope v vedno manjši razsežnosti. Bistveno je torej: dviganje na zapadu, pogrezanje na vzhod. Nižje, ravninske police bi šteli k tipičnemu »Nieder- terassengebiet«. Njihov material je prodnat, vrezavajo se pa v starejši terciarni relief, ki so ga nato zopet zasule: to je vrščaj stare Drave, ki je zapolnila vdo- rino, Dravsko polje. Na več mestih se pokažejo izpod tega prodovja terciarne tvorbe z ravno odrezanim površjem. Najvišja ravninska terasa, ki poteka od Limbuša skozi Pekre, pa ni najstarejša izmed njih; terase ločimo v erozijske in akumulacijske, erozijske Kobansko v pomladnem snegu proti sedanji Nemčiji in koroški meji. Grebeni kažejo enakomerne višine, ravnike in terase Založba L. Kieser pa v akumulacijskih so gotovo starejše. Akumulacij ske terase so prodnat vrščaj stare Drave, ki si je včasi zasipala stare tvorbe, da si nato zopet zareže pot v nje, ne da bi našla stare struge. S Koroške ceste nad mestom se podaj noto po str mem bregu proti Dravi; čez terase, ob vrtovih pride mo za zadnjimi mestnimi hišami na dravski prod. Vrše, nasipi in privezana bruna branijo breg pred deročo Dravo. Za nasipi se odkladajo temnoprogaste pole mivke, drugod zopet pesek, a ponekod veliki kamni, prave kamenite klade — različno pač, kakor je pač naglo ubiral in valil prodovje dravski tok. Breg, pobočje samo pa ni iz istega materiala kakor ta na- nesena obala, dasi vidimo enako prodovje, pesek in mivko kakor v Dravi tudi daleč od brega v Poschevih gramoznih jamah. V obrežju ali pobočju pa leži lapor ter peščenec, material, ki ga sicer vidimo v Sloven skih goricah ter predstavlja terciar. Ob Dravi nad zadnjo brano pred studenško brvjo, skoroda nasproti studenški šoli, leži tu trd, deloma peščen sljudnat skrilavec ali skrilasti lapor, vmes pa nekaj konglo merat zdrobovca, a vpada za 17° proti jugozapadu. Preseneča nas ta lega tem bolj, ker je okoli tega na hajališča mlajše prodovje vodoravno nasipano. Ta terciarni skrilavec pa vpada skoro pravokotno na vpadanje terciarnih skladov v Slovenskih goricah ter se torej lahno niža v smeri proti Pohorju. Kakor kamenit val je to, ki bi ga potisnilo Pohorje pred seboj; toda ta različna lega proti slovenjegoriškemu terciaru zahteva, da mora ležali med obema terciar nima nahajališčema prelom. Verjetno je tale ob dravski terciar globlji in starejši od bezovskega in kalvarijskega nad mestom, ker ima presenetljivo slično lego kakor bazalni morski laporji v Lucijinem bregu nad Kamnico. Slednji pa ima starejše gubanje ter ga napram prvemu loči velika diskordanca. — Zlasti čudna je pa zgornja meja teh obdravskih skri lavcev proti nasipanemu prodovju; nad 1 km daleč je ta meja popolnoma vodoravna in ravno reže te nagnjene skrilaste in konglomeratne plasti prav do prve doline, do potoka iz Vinarij. Ta zgornja meja skrilavcev proti nasipanemu prodovju je star ero zijski nivo, ki je starejši kakor ravninske terase v mestu in nad njo. Te skrilaste plasti pogledajo iz pod prodovja zopet nasproti gornjemu delu otoka; nad otokom ga pa celo vidimo na obeh dravskih straneh. Mlajši relief je tu zasipal starejšega. Enak pojav se ponovi še drugič, v mlajši dobi, ko se še enkrat prekine akumulacija z erozijo, tale novi relief se pa z novo akumulacijo zopet zasuje. To je v Stražunu; erozija v najnovejši dobi je pa ta erozij ski relief, to prekinitev akumulacije, zopet izluščila. V Stražunu namreč se pod ostrim jugozapadnim ro bom proti železnici in Ptujski cesti, nato pa Koro- ščevi ulici pokažejo močvirne tokave in vzporedno med njimi prodnati hrbti. Njihova lega, razvoj teh tokav in hrbtov, njihov material, njihov precej raz gibani relief je v jasnem nasprotju z mlajšimi tera sami više in niže. Tu je zopet izdolben stari relief, struga, ki drži od Pohorja čez Tezno in Studenec do sedanje Drave. Pozneje vidimo mlajše terase, ki imajo isto višino kakor Stražun ali pa prej imenovana meja skrilavcev proti prodovju ob Dravi pod zapadno Ko roško ceslo. Sledov takih starejših reliefov v ali pod kvartarno odejo je še nekaj, tako na primer nad 160 KRONIKA otokom na obeh straneh Drave, ali pa v mestu na desnem bregu, »Ob izvirih« tik nad brvjo. Tudi terase v nižini niso vedno ravne. Najstarejša in najvišja od njih, kakor že rečeno, leži v Limbušu in Pekrah in njen spodnji rob vidimo na polju med studenškim gozdom in koroško železnico tik pred limbuško postajo. V Studencih pa ubere še pred ko roškim kolodvorom na jug, gre preko Pušnikove ulice in za inženirsko podoficirsko šolo, pokaže se južno od »kolonije« pri »Gozdnem Tončku« ter drži čez Rosenbergovo drevesnico proti Tržaški cesti. Nasled nja nižja terasa je le malo nižja, je pa valovita; po njej potekajo plitve doline, ki se začno v studenškem gozdu. Posebno značilna taka dolina teče iz studen- škega gozda, kjer se začne nasproti gorenjema delu otoka, poteka nato v Studencih med železnico in Obrežno cesto (tik ob severnem robu prej imenovane terase), preide potem čez železnico še pred kolodvo rom na južno stran in teče čez polja južno od de lavnic državne železnice, nato čez vrtove podoficirske šole, še naprej južno od Delavske ulice proti »Gozd nemu Tončku« ter čez Rosenbergovo drevesnico proti Tržaški cesti. Teče torej, kakor vidimo, večidel tik ob starejši višji terasi. Naprej po Dravskem polju vi dimo, da se starejša terasa drži pohorskega podnožja, mlajša se pa zelo razširi; njun rob ni vedno jasen. Višjo teraso imenujemo limbuško, nižjo studenško. Na levem dravskem bregu v mestu ni videti limbu- ške terase. Sicer so pa tu zidine toliko zabrisale pri- rodne oblike, da je točno določanje in paraleliziranje teras skrajno otežkočeno. Pač pa je jasno razvita studenška terasa. Tudi ta ima nekako korito ali plitvo strugo; ni pa sigurno, če ni to delo človekovih rok. Začne se to na Poljanah, na Hanschetovem posestvu, nadaljuje se pa proti bivši Biihlovi zvonarni in na posestvo kmetijske šole, kjer je že popolnoma ne jasno. Na sever robi to korito zemeljski val, ki po teka še naprej ob severnem robu posestva kmetijske šole, a v mestu je že uničen. Ta val pa ne odgovarja terasni stopnji med limbuško in studenško teraso na desnem bregu, temveč je le nekak val, visok za člo veka in nejasnega postanka. Ni treba poudariti, da je jama, v kateri je drevesnica ob križišču Koroščeve ceste in Vrbanove ulice, umetnega postanka; tam je bila opekarna. Na desnem bregu je studenška terasa daleč raz širjena. V studenškem gozdu spremlja Dravo začenši od limbuške trate, le nasproti otoku se vrivajo nižje terase, ki se pa zunaj gozda »pri Katrci« skoro skon- čajo. Nato spremlja ta terasa Dravo zopet nepreki njeno do Pobrežja. Tam se začno nižje terase in nji hovo stopničasto mejo vidimo na ostrem dravskem ovinku nasproti Hutterjeve tovarne. Gre pa ta stop nica, meja dveh teras, mimo telovadišča Sokola, prestopi Cesto na Brezje pred pokopališčem in gre vzhodno od Cankarjeve ulice (pobrežke) proti želez nici, pride do Tržaške ceste in se zopet zasuče na jugovzhod ter loči Tezno in Stražunski gozd. Še daleč naprej od Brezja in Dolgoš vidimo tale rob studenške terase, kako poteka po Dravskem gozdu včasi v gozdu, včasi zunaj po polju. Manj je razvila studenška terasa na levem drav skem bregu, skoro vsepovsod vstopajo med njo in Dravo mlajše terase. Nad Kamnico proti Viltušu je nižje bresterniško polje. Med kamniškim in vinar skim potokom se pa studenški nivo neposredno spušča strmo k Dravi, šele bliže mesta, tokraj vinarskega potoka, odstopi od reke; bližnjice proti otoku od Ko roške ceste kažejo nove, nižje terase. Naslednjo nižjo teraso imenujem Smetanovo, po ulici, ki leži posebno značilno v njej. Ta terasa je le za nekaj metrov nižja od studenške, krije jo pa večji prod in je tudi valovitejša. Jasno je vložena v studenško in nobenega dvoma ni, da se je iz nje razvila. Smetanova terasa se začne na desnem bregu v studenškem gozdu nasproti otoku ali malo više; na koncu gozda pri Studencih izgine, a tudi v gozdu predstavlja le ozko polico. Kmalu potem, ko se skonča na desnem bregu, se pa pojavi na levem ob omenjeni bližnjici proti otoku. Meja proti sluden- ški terasi je tu jasna kakor val. Tukajšnje gramoz nice leže v Smetanovi terasi: Poscheva blizu Drave, dve globlji severno od Koroške ceste ter ob južnejši še ena, ki je zapuščena in porastla. Od Tomanove ulice v mesto je meja med terasama še ostrejša: to je le-oni značilni prag severno od Smetanove ulice. Ta prag se nato oddalji od Smetanove ulice in seče najprej Vrtno ulico na njenem križišču v Vrbanovo, nato pa Gosposvetsko pri deški ljudski šoli; preide nato južno od starega pokopališča na Gregorčičevo in se je drži ob južni strani do konca, od tam pa čez Razlagovo, Zrinjski trg in nad Kopitarjevo do cari narnice. Vseskozi leži severno od te črte studenška, južno pa Smetanova terasa. V meljskem predmestju onkraj kolodvora vidimo studenško teraso ob voja škem skladišču, njen južni rob navzdol pa postane nenadno globlji. V meljskem predmestju je Smeta nove terase le ozek rob ali pa še tega ni, prevladujejo pa še nižje terase, a Smetanova se nekako izklini. Ker je pa severno od Meljske ceste material bolj gli nast, so te terase nekako zabrisane, vendar se da opa ziti njihove stopničaste meje, n. pr. navzdol po Tr- stenjakovi ulici. Nasproti Melju se pa pokaže Smeta nova terasa zopet na desnem dravskem bregu, na Po- brežju. Njeno zgornjo mejo, ki je obenem spodnji rob studenške terase vzhodno od Cankarjeve ulice, sem že označil. Svojevrstne pa postanejo razmere v Stra- žunu; za špesovim selom in onkraj pokopališča se vleče zelo plitva struga, onkraj katere (v smeri proti Teznu) je prag v višini Smetanove terase, a za njim precej široka prodnata ravan v približni višini stu- Nižji del istih kobanskih nivojev, gledan iz Maribora: nižji nivo je Lucijln breg — greben nad Brestevnico; zadaj so višji okoli ŽavčerJevega vrha KRONIKA 161 Bezovje (levo od Kalvarije) hiše v gozdu višje višine od kalvarijskega nivoja Foto: Kunc denške terase. Še dalje na jug je močvirna dolina stražunskega potoka, nato pa zopet vzpetost v višini Smetanove ali še kakšne nižje terase. Nato sledi šele strmi rob proti studenški terasi pod Ptujsko cesto in Koroščevo ulico. Te tvorbe v Stražunu pa, kakor rečeno, ne odgovarjajo po materialu in legi, zlasti pa ne po svoji površini nikakor skupini opisanih te ras, temveč so starejše, na novo razgaljene in poprej zasute. — Smetanova terasa pa sicer krije skoro vse Pobrežje vzdolž Ceste na Brezje, a na občinski meji proti Brezju pri kovačnici pride do ceste stražunski greben »studenške« višine in se tam tudi skonča. Od Brezja proti Dolgošam stopamo že na nižje terase. Rob studenške in Smetanove terase tvori torej v mestu nekak meander, od sedanjega desnega brega prehaja na levi in zopet nazaj na Pobrežje. Ta vijuga je sled nekdanjega vijugastega dravskega toka. Teda nja Drava prejkone ni bila manjša od današnje; tudi omenjena plitva suha struga iz studenškega gozda do Rosenbergove drevesnice ima skoro širino Drave. Tretjo nižinsko teraso imenujem bresterniško. Sega od bresterniškega polja na drugo stran Drave v stu denški gozd; ravno tako je kameni ta kakor Smeta nova v studenškem gozdu, le še bolj valovita je in v njej je razvita celo jasna struga. Proti Dravi se namreč viša rob te struge, in jarki, ki so se zarezali v najnovejši dobi v njo, so razdelili ta rob v nekake bastilje strmo nad reko, porasle z vresjem in krivim borovjem. Nad »Katrco« seže ta terasa še nekoliko iz gozda. Nižja je ta terasa od Smetanove in tudi ne zavzema v gozdu velike širine. Naprej v mestu se pojavi na levem bregu in sicer tvori polja pod Ko roško cesto; med studenškim gozdom in temi polji je opaziti neko gotovo razdaljo. Najbolj pa je razvita više gori pri Bresternici, kjer tvori ta terasa celo polje, nalahno zapognjeno proti Dravi. Sploh je ta terasa precej neravna, mestoma kar koritasta. Tako usločeno teraso tvori sistem bresterniško polje — nižja terasa studenškega gozda (z omenjenimi jarka- stimi zarezami) — terasa pod Koroško cesto. Valovite police te višine so na desnem bregu še naprej proti cerkvi sv. Jožefa. Na levem bregu pa torej drži bre- sterniška terasa pod hišami v začetku Koroške ceste proti Dravi, nato pa zavije ta cesta sama na to teraso. V začetku poteka Koroška cesta namreč po Smetanovi terasi, onkraj hiš na južni strani pa se začenja pod robom bresterniške terase. Od policijske stražnice je klanec proti križišču s Strossmayerjevo ulico, kjer preide ta cesta mejni rob obeh teras. Od imenovanega križišča pri Vodnikovem trgu je Koroška cesta že v bresterniški terasi; v njej pa je tudi Glavni trg do črte magistrat — trgovina Lah. Onkraj višjega dela Glavnega trga, ki pripada Smetanovi terasi, imamo bresterniško teraso spet ob Tattenbachovi naprej od dr. Kristanove hiše. Meja proti Smetanovi terasi je tu nejasna, ker so jo zasipale ceste in zabrisala po slopja; od Tattenbachove ulice proti severu se dvi gajo Vetrinjska, Kopališka, Frančiškanska, Sodna, Vrtna in Mlinska ulica enakomerno do Aleksandrove ceste, a ta enakomerna vzpetost ni prvotna. Ostrejšo mejo kaže strmina, ki jo vidimo na Grajskem trgu ter v začetku Vetrinjske ulice, nadalje na dvoriščih Zadružne gospodarske banke, Spatzckove in dr. Stanj- kove hiše, posebno pa še severne strmine Vrtne in Mlinske ulice ter Meljske ceste. — Aleksandrova cesta je morala slediti pokrajini od kolodvora do Grajskega trga; tekla je ob južnem robu nekdaj jasno razvite Smetanove terase, kakor teče Gregorčičeva ulica na robu tamošnje studenške terase. Slovenska ulica, Stolni trg med škofijo in stolnico itd. torej spada v nivo Smetanove terase. — V meljskem predmestju je bresterniška terasa bolje razvita kakor prejšnji dve; imamo jo za železnico v začetku Meljske ceste, a na njej stoji plinarna, Franzovi mlini in Trstenjakova ulica do Freudove tovarne. Kmalu po križišču s Tr- stenjakovo ulico pa se zniža Meljska cesta na nižjo teraso, oziroma enakomerno vpada proti Ježkovi to varni. Severno od Meljske ceste vidimo na vsaki te rasi po eno ulico v vzporedniški smeri, na brester niški n. pr. Principovo. Da pa ozemlje med Stolnim hribom in Dravo ne kaže jasnih stopničastih teras, je vzrok — kakor že rečeno — v glinastem materialu; tu je vrščaj počehovskega potoka, ki teče do kolo dvora v poldnevniški smeri, nato pa zavije proti Hutterju. Da je predel levo in desno od potoka res njegova tvorba, kaže tudi stratigratija teh plasti: iz laporja Slovenskih goric je mogel potok prinesti in sedimentirati le glinaste tvorbe. Bresterniška terasa nastopa nadalje tudi na Pobrežju; njen gornji rob se pokaže na dravskem ovinku nasproti Hutterju ka kor stopnica silno blizu gornjega roba Smetanove terase, ki je tu res ozka. Po teh stopnicah ob drav skem bregu vidimo, da je bresterniška terasa za okroglo 2 m na tem mestu nižja od Smetanove; proti njej tvori rob, ki poteka jugozapadno od pobreške šole. Na tem rečnem kolenu na desnem bregu pa vi dimo še eno stopnico, ki vodi še niže, na naslednjo nižinsko teraso, na kateri stoji tovarna. Tudi bresterniška terasa kaže Dravino meandrira- nje. Okoli Bresternice je tedaj tekla Drava severneje; prag nad otokom jo je prisilil v sedanjo strugo le na majhno razdaljo; nato je pa tekla južneje in ena nje nih strug, če že ne vsa Drava, jo je ubirala po nižjih delih studenškega gozda. Police pod Studenci v višini bresterniške terase kažejo, da si je Drava šele pozneje prebrala pot pod strmine na desnem bregu. V začetku mesta je tedaj tekla severneje, pod Koroško cesto in čez Vodnikov trg. Le blizu državnega mostu je morala imeti voda že isto pot. Naprej ('d mostu je potekala tedanja struga zopet severneje od današnje, prav do Aleksandrove ceste in pod Stolni hrib; nato pa daleč na jug, na Pobrežje. 162 KRONIKA Tudi najnižja nižinska terasa spremlja Dravo vi jugasto; imenujmo jo oreško. K tej terasi spada nižji del bresterniškega polja, ki pa proti višjemu (bre- sterniška terasa) ne kaže jasne meje. K oreški terasi spada tudi višji del otoka, dolenji del doline vinar skega potoka in še najnižji del studenškega gozda, ki leži tik ob polju pri brodu in ki ima toliko mivke ter sega do Katrice, že večkrat omenjene gostilne s kopališčem. Na levem bregu v mestu tvori ta dolina Pristan in nižji del Vojašniške ulice, nato izgine, pa se posebno močno razširi v Orešju ali meljskem pred mestju. Nasproti Hutterju preide tudi ta terasa na desni breg, na Pobrežje in — kakor rečeno — stoji tam na njej nova tekstilna tovarna. V Orešju si bre- sterniška terasa deli oblast z oreško ter nista ostro ločeni, pač pa zavzema oreška terasa na Pobrežju velik in jasno opredeljen prostor do strmine pod Zrkovsko cesto. Tudi oreška terasa kaže meandriranje, ki pa ne kaže več tako velikih vijug kakor n. pr. bresterniška; približuje se sedanjim razmeram. Drava pa ustvarja terase še sedaj, tako n. pr. najnižji del otoka, najnižji del Orešja, dele Pobrežja itd. Te najnižje in najmlajše terase se večajo proti vzhodu in tudi padajo v isto smer, vendarle manj kakor dravski tok. Končno se v daljini Dravskega polja najvišje terase, kakor lim- buška, studenška in Smetanova, popolnoma izgube. Postanek in starost teras je možno le tedaj razu meti, če spoznamo obenem tudi njihov material ter njihove odnose proti starejšim skladom. Prodna ana liza nam pove, da je vse to Dravin nanos: mivka, pesek, drobnejši in grobejši prod ter konglomerat, nasprotno tudi glina, vse se razvršča v pisani mnogo vrstnosti. Vendar se tudi na večje razdalje ponavljajo neke konstantnosti; lege velikih prodnikov se ponav ljajo v raznih gramoznicah ter vrtanjih. S tem bi bilo podprto mnenje, da se je vršilo premikanje — ugre- zanje Dravskega polja — v konstantnih sunkih, čim globlje ugrezanje, tem večji padec; čim večji padec, tem bolj grob prod. To premikanje še dandanes ni zaključeno — glej velike klade, ki jih vali s seboj Drava! — morda je še pospešeno. Kaj nam pove to stalno izpreminjanje toka, ti mean- dri nižinskih teras, ki vkljub vsej mnogovrstnosti kažejo nekaj konstantnega? Zakaj je reka izpremenila svoj tek? Po bresterniškem polju vidimo pri rečnem toku tendenco proti jugu, v višini otoka pa prelivanje na sever; v mestu samem je silila Drava na jug in s tem ustvarila nižji mestni breg, najpozneje pa je zapustila Orešje, odkoder je tekla v sigmoidi na Pobrežje. Zdaj se je Orešje zapolnilo — mesto, kjer stoji dimnik Hutterjeve tovarne, je bilo pred nedavnim še obrežje — in tudi pobreške terase so se oddaljile od Drave, ki je prišla tu prav pod vznožje Slovenskih goric. Vidimo, da je struga postala v celem krajša in rav- nejša. Vzrok, da si je Drava prebrala strugo, si naj laže predstavljamo pri Pobrežju in Orešju; pri sled- Piramida in Stolni hrib kažeta kalvarijskl nivo, hribi severneje v Košakih so višji Foto: Kunc njem je z velikim padcem zasipaval počehovski potok, a z druge mogočni vrelci podtalne vode izpod Pohorja, ki se mestoma prikazujejo v Stražunu. Saj vidimo, kako je poplitvela sedaj Drava iz enakega vzroka »Ob izvirih« in je rečni stržen na drugi strani. Nekdaj so se tile vodeniki izlivali v Dravo više gori, v studen- škem gozdu in so robovi Smetanove in bresterniške terase v gozdu razorani od kratkih debri, ki hite v Dravo, toda niso od najzgornje, studenške terase. Zlasti je razrezana od teh mladih tvorb koristasta bresterniški terasa, posebno pa je razdeljen, kakor že rečeno, njen severni rob. Podtalna voda sledi svoji nepropustni glinasti podlagi, ki se nalahno nagiba na vzhod in ima pod prodnatim krovom svoje doline, ki jim voda najraje sledi, čim bolj se urezuje Drava in se s tem niža erozijska baza, tem vzhodneje se izlivajo, kajti vedeti moramo, da se nepropustna pod laga zopet zvišuje proti Slovenskim goricam — saj je najbrž z njimi ista tvorba, glinasti in laporni neo- gen — in da Drava to krilo glinaste podlage tudi uničuje ter s tem ustvarja tem vodenikom pot. Mo gočni podtalni izviri so sedaj pri Sv. Miklavžu; Dravo spremlja z južne strani močan podtalni tok s pohor skih višin. Te vode so pa marsikje zlepile prod Drav skega polja v konglomerat. Kjer pa so potoki s severne strani izpodrinili dravski strumen, je nastal prostor za ravan tudi na severni strani: Maribor, Šmartin, Ptuj, polje ob spodnji Pesnici. Dravsko polje je sicer tektonska depresija, vendar Drava ne sledi njenemu najnižjemu delu, temveč ubira poševno proti Ha lozam. če bi sledili erozijskim terciarne ravnike — kal- varijskega, Badlovega — na vzhod, bi te terase končno izginile, mesto njih bi se pa pojavile v zemlji usedline iste starosti, ki bi bile nanesene od teh rav nikov. To bi bil rob, kjer obnemore erozija ter se začne sedimentacija. Čim mlajša je doba, tem bolj potuje ta rob v gorovje, a pri ponovnem dviganju zopet v nižino. Prod Dravskega polja se pa ravno tako veže na mlade alpske strmine. (Konec prihodnjič.) KRONIKA 163 GEOLOGIJA MARIBORA (Konec.) C. ŠLEBINGER III. GEOLOŠKA ZGRADBA V Mariboru ter neposredni okolici dobimo le ter- ciar, mlade zemeljske plasti. Na zapad pa se v Ko- banskem in Pohorju pokažejo kristalasti skrilavci izredno velike starosti; Schwinner šteje njihov naj nižji del v svojo serijo L, to je skupino kamenin, ki tvorijo globlje ogrodje Vzhodnih Alp in sestoje iz injiciranih skrilastih gnajsov, ki jih cesto lomijo razpoke, prelomi in narivi, ob katerih so se razvili amfiboliti, ki so bili za one dislokacije ravno »drča« ali »drsalni horizont«. Strme kobanske doline, po sebno na severnem pobočju Remšnika, imenovane jame, razgalijo na dnu po navadi ainfibolite. Nad njimi pa sledi serija II.: to so granitni sljudni skri lavci, ki vsebujejo granatne skrilavce, eklogite, mar morje, pa tudi amfibolite; tile tvorijo velik del sta rega ovoja pohorskega tonalita, pa tudi velik de! Kobanskega. Obe seriji sta verjetno kalevijsko - jatu- lijske starosti, obe je nagubalo algomansko gubanje. Veliko manj nagubane in izpremenjene so mlajše plasti, ki jih isti avtor razvršča v seriji III. a in III. b; zadnja serija bi bila že iz najstarejšega paleozoika. Ti dve seriji sestojita iz drobe, filitov, sljudnatih skri lavcev, milonitiziranih konglomeratov, III. a pa bolj iz kremenovih filitov. Od prve in druge serije jih loči rannaški (Rannacher) konglomerat, ki je precej nepravilno razširjen ter tvori včasi velik del serije III. a. Obe gornji seriji sta utrpeli metamorfozo prve globinske stopnje. Starejši skladi pa so tu podvrženi diaftorezi. Dia- ftorite imenujemo tiste kristalaste skrilavce, ki so nastali v večji globini in pod silnejšim pritiskom, a so nato prišli v višje lege in zavzeli polagoma lastnosti, ki jih imajo kristalasti skrilavci v zgornjih plasteh. Na kristalih rudnin, ki nastajajo le v velikem pritisku, so vzbrsteli kristalčki mineralov iz zgornjih plasti kristalinskih skrilavcev, ki nastajajo le v zmernem pritisku, izpremenil in preuredil se je mineralizem, ne da bi popolnoma izginili znaki one dobe, ko je kamenina še ležala pod silnim pritiskom v globini. Te tvorbe sicer ne spadajo več v neposredno mari borsko območje, dajejo pa v mnogem material za kla- stične usedline mlajših plasti ter tvorijo pod njimi razgiban relief. Baje so do diaftoritov prikopali pri mestnem vodovodu na Teznu; nisem pa videl kamenin in ne morem soditi, če niso tam kakšne druge trdne kamenine, toda mlajše od njih, ki tvorijo tamkaj KRONIKA 221 22 2 Maribor. Vrtovi med Koroiko cesto in Dravo; brestrnlika terasa. Desni, visoki breg Je stndenika terasa Založba: L. Kieser KRONIKA živo skalo. Pri zarezah v ta starejša gorovja, na pr. pri novi cesti iz dravske doline k Sv. Križu, vidimo komplicirano sliko teh starih dislociranih tvorb, ki so jih novejša, mlada gubanja še bolj komplicirala. Mlajše ogrodje Vzhodnih Alp, seriji III. a in III. b, tvorijo v mariborskem okrožju predvsem iiliti, ki drže iz Karavank čez zapadno Pohorje in Kobansko do graškega paleozoika, seveda večkrat prekinjeno. Tudi v njih, kakor v graškem paleozoiku, se dobe žile diabaza. Važno je, da so končno tudi na Koban- skem našli devon s koralo Favosites stiriaca. Na za- padnem Pohorju ter posameznih nahajališčih na Ko- banskem, na pr. Sv. Duh na Ostrem vrhu — se dobe skladi mladega paleozoika ter nekatere mezozojske tvorbe, ki pa verjetneje niso avtohtone; našli so se sledovi narivov, ki dokazujejo, da so prišli ti skladi od jugozapada. Teh drč in narivov proti severovzhodu bomo videli pozneje še več; važno je, da se je ozemlje premikalo večidel na sever in severovzhod in da ima Kozjak več prelomov v poldnevniški smeri, ob katerih se je zapadno krilo pomaknilo močneje na sever. O vseh teh dobah pa nimajo vsepovsod jasnih sledov in zato tudi ne jasne slike. Razumemo pa, od kod izhaja ogromnost terciarnih plastičnih usedlin zlasti okoli gorovij, še celo eruptiva, ki so delovala na postanek teh kristalastih skrilavcev, so že večidel uničena in pretopljena, kajti tonalitno pohorsko jedro je mlajše in nima zveze z eruptivnimi žilami v skrilastih skla dih. Dejstvo, da se nadaljujejo te stare tvorbe daleč na vzhod in da se vedno bolj pogrezajo pod terciar, ima mnogo verjetnosti; razlaga tudi tektonsko labil- nost tega ozemlja. Ti skladi bi bili torej najgloblji in najstarejši, če bi pri Mariboru vrtali v globino. Mlajše tvorbe dobimo v Pohorju, kjer tvorijo erup- tivno tonalitno jedro med kristalastimi skrilavci. To jedro ima obliko leče v vzporedniški smeri, ki vpada proti jugu ter je narinjena na sever. Starosti ne po znamo, vzporejajo pa to tvorbo z drugimi južnoalp- skimi tonalitnimi nahajališči, ki so nastala za časa alpskega gubanja. Njihovo neenakomerno lego kaže osamljeno in tektonsko odločeno nahajališče — Pe krska gora. Tamošnji tonalit — nekateri ga imenu jejo za razliko kremenov diorit, ker se ne sklada po polnoma s pohorskim — je svetlozelenkast ter vpada proti Pohorju približno pod istim naklonskim kotom, kakor ga kaže južno gričevo pobočje. Ne drži se di rektno pohorskega tonalita in tvori posebno nagnjeno lečo, ki vpada pod pohorsko gmoto. Čisti značaj pohorskega tonalita pa kaže njegovo nahajališče v Bezovju; toda to ni tonalitni čok, to je sklad tonalitnega konglomerata, ki tvori podlago kalvarijskega terciara in jedro tamošnje antiklinale. Nova, jasno obeležena doba pa nastopi za to ozem lje z neogeom, ko je jelo morje preplavljati tukajšnje kraje, ki so bili poprej nekaj časa kopno. Že so se dvigali alpski grebeni v strme gube, ko so udrle vode v kadunje med njimi. Marsikje se je zemlja pogre zala in se zopet dvigala; tako so tudi naraščala in vpadala vodovja, po čemer ločimo v terciaru več stopenj. Najstarejši tukajšnji terciar vidimo na Lucijinem bregu; to so bazalni morski laporji, nagubani obenem s skrilavci Kozjaka, čigar zapadni del krijejo. Meja bazalnih morskih laporjev napram mlajšim terciar- Melje (Meljski hrib) ter Duplek imata kalvarijski nivo; Grmada zadaj Je višja. Polica z vinogradom ob gozdu (spredaj) predstavlja Badlov nivo. Na Pobrežju In v Meljskem predmestju so stopnjema nižje terase nim plastem gre počez čez kamniško jamo v poldnev niški smeri, tako da so vzhodni obronki Lucijinega brega že mlajši. Tile bazalni laporji se pokažejo zlasti jasno ob izlivu kamniškega potoka nad otokom. Tu je razgaljen njihov spodnji del. Na levem dravskem bregu, nad mostom na otok, opazimo ob stezi jasen profil. Ob stezi drži stalna plast mivke, nad njo pa konglomerat kosovec, a pod njo nezlepljen prod. Vse to je še kvartar. Više naprej se prikažejo izpod prodovja strme, temne skale, ki slemene skoro vodoravno. Spodaj so iz konglomerata, čigar posamezni sestavni kosi imajo velikost glave, pa tudi kakor nečke. Je zelo žilav; lepilo je enako temno- sive barve kakor zlepljeni kosi, od katerih je največ kremena, je pa tudi andezit, zeleni skrilavci in ser pentin z ohranjenimi olivinovimi jedri. Tu smo že v teh terciarnih laporjih in sicer v njihovi podlagi. Nad tem konglomeratom je teman, skoro črn tenkopolast skriljavec. To prvo nahajališče vpada na N 15 " E za nekaj stopinj (vpad je neenakomeren), še naprej, ob neprehodni skali ob Dravi, je pa vpad W 20° proti N pod kotom 50"; ta skrilavec je vodni sloj. V razpokah se pojavljajo kristalčki belega kalcita; te razpoke gredo točno v vzporedniški smeri in vpadajo skoro navpično na S. Nad tem skrilavcem je ob robu terase konglomerat, še naprej, nasproti začetku otoka, vpada isti temni skrilavec za 20 ° na E. Velika ap- nena žila seče te skrilavce v smeri slemenitve, vpada pa za 60° na E. Ob izlivu kamniškega potoka (za- padna peč) padajo skrilavci na NW, a pod njimi se prikažejo strmejši, diskordantno ležeči skrilavci. Tu je opaziti še en sistem razpok in sicer tudi v poldnev niški smeri, vpadajo pa na W za 30 °. Podoba je, da je pri teh rahlo naklonjenih prelomnicah nariv od zapadne, kozjaške strani; in še dalje navzgor v debri kamniškega potoka vidimo zapognitve skrilastih plasti ob tej razpoki, ki vpadajo tod na ES za 20 °. Tako vidimo tu te bazalne morske laporje, ki slemene v glavnem v smeri dravskega praga nad otokom; radi prelomov se pa slemenitev ponekodi menja. Po mo jem ti laporji ne predstavljajo stratigrafske enote. Prihodnja doba v terciaru je veliko mlajša in jo loči od prejšnjih laporjev erozijska in tektonska dis- kordanca. Od Lucijinega brega do Dupleka je to tako zvani slovenjegoriški šlir. V Bezovju opazujemo sle- KRONIKA 223 Od vodovoda na Teznu proti Sv. Miklavžu deče plasti: tonalitni konglomerat, nad njim polast peščenjak, še više tenkopolast lapor, ki je v zgornjih plasteh vijoličast, in končno konglomerat (skala pod kalvarijsko cerkvijo). Na zapadni strani (v dolinici bezovskega potoka) vidimo še višje plasti; menja se konglomerat z lapornimi legami in končno obvlada lapor sam (glej plazovno ozemlje na vzhodnem po bočju Vinarij). Vzhodno od kalvarijske skale se začne šlir mlajše stopnje; do tod vidimo jasno anti- klimalo, ki slemeni na NE, na vzhodnem kalvarij- skem pobočju pa leži svetlosivi, polasti lapor že vodo ravno; ta diskordanca je znak srednjemiocenskega gubanja, nekako na meji prve in druge mediteranske stopnje. Naprej na vzhod pa se jame nagibati tudi ta mlajši šlir (ki odgovarja tvorbam severno od Lučan in Arveža: Kreuzbergschotter). Na vrhu klanca, ki pelje za kolodvorom poleg tovarne »Mirim« v hrib, vpada rjavi lapor na SW za 27 °; na južni strani hriba pa vpada lapor močneje. Peščene in laporne pole so v Meljskem hribu, ki jasno vpadajo na S in malo na E in to vpadanje traja prav do Dupleka, kjer ta spod- njetortonski šlir preide v koraljni apnenec (litavce druge stopnje). Še en člen terciara imamo in ta je prav v mestu, a ne vemo, kateremu od prejšnjih členov bi ga pri šteli. Ob levem dravskem bregu nad zadnjo brano, na sproti studenške šole, so tvorbe, ki smo jih že enkrat imenovali. Je to trd, sljudnast skrilavec, deloma pe ščen, svetlosive barve; vmes nastopa konglomerat zdrobovec. Pri prvem nahajališču je vpad na SW za 17°. Navzgor ob Dravi, 10 korakov naprej, se vpad mestoma poveča na 72 °. Terciarni skladi so od tu navzgor izmenoma tenkopolasti in debelopolasti ter leže nad imenovano strmo vpadajočo tvorbo navi dezno vodoravno, kažejo pa tlačenja in zapognitve. Spodnji, strmo postavljeni terciar je le na enem mestu tenkopolast, tako da se loči od zgornjega dis- kordantno ležečega. Nad tem terciarnim nahajali ščem leži oreška terasa, ki nosi napram spodnjemu laporju prodnato odejo (angularna diskordanca), si cer je pa oreška terasa tu sestavljena iz mivke. Po dobno lego laporja opažamo nasproti na desnem bregu na mestu, kjer ob deževnem vremenu nastopi slap. Ves ta terciar pa tvori le majhen erodiran otok sredi kvartarnega prodovja; klada enakega laporja nastopa tudi nekaj naprej v Dravi ob zagrajenem vrtu nove vile ob levem bregu. Še naprej ob Dravi se terciar zopet pojavi, je pa drobno-konglomeraten in pod njim je čisto tonalitni prod (prim. Bezovje). Naprej, na sproti usadu na studenški strani, so zopet drobno- polasti laporni gubanci (majhne gube se hitro me- 224 njajo = Faltelung), vpad je povprečno 45° na WSW proti pohorskemu slemenu. Tukaj močno spominja na lego in razvrstitev na južni strani Stolnega hriba. Gubasti terciarni lapor se tu neha točno ob vodo ravni meji, ki je približno v polovici višine brester- niške terase. Terasni material pa postaja tu kamenit, ni več mivke, kakor prej v vzhodnem delu. Navzgor postaja kamenje vse večje, posamezni kosi dosežejo do Vi m. Terasa se tu po svoji zgradbi veže na terase v sttidenškem gozdu. Nasproti »Katrci« zopet vidimo jasen skrilast lapor, izmenoma tenak in debelopolast, vpada kakor prejšnje nahajališče, krojitev pa gre tu počez čez vpadanje pod kotom 40 ° do 45 °. Ob melu pod kamnolomom neha pod prodom ta skrilasti otok. Zadnji gubanci laporja imajo na razpokah rjaste prevlake. Kakor vidimo, ima tudi terciar dovolj razgibano zgodovino; poln je diskordanc. Nahajališč ob Dravi ne smemo sploh nikakor prišteti k slovenjegoriškemu šliru, ker vpada ravno pravokotno na šlir in se pri ključuje na podpohorski terciar ter ga mora ločiti od Slovenskih goric tektonska diskordanca, verjetno prelom. Vzhodni litavci (dupleški) so tortonski in imajo mnogo fosilov; v šliru med Duplekom in Kal- varijo je najden Pecten latissimus, slabše ohranjene ostreide, morski ježki, poogleneli deli rastlin itd. Proti Kozjaku ima terciar vse manj okamenin, zlasti bazalni morski laporji, ki jim ne vemo točne starosti in so prejkone z meje oligocena in miocena. Sistemi razpok in tudi odkriti narivi (ob izlivu kamniškega potoka) kažejo na pritisk od zapada (Kobansko) in od jugozapada (Pohorje) ter končno v smeri sever- jug. Razpoke, nastale pod tem vplivom, so večidel zapolnjene z apnenčevimi kristalčki in zlasti v šliru jih vidimo dva sistema, starejši z rumenkastimi in mlajši s popolnoma belimi kristalčki. še eno naha jališče terciara je, ki pa ni popolnoma jasno; je to ob izvirku pri ribjem vališču, ki spominja popolnoma na le-ono nad otokom, ga pa je premajhno, da bi trdili avtohtonost ali celo določali lego. Kakor so diskordance med posameznimi členi ter ciara, tako je tudi med terciarom in kvartarom. Slednji ne predstavlja debelih plasti in je večinoma prod, vrščaj stare Drave. Ni pa vsega tega nanesla le Drava; vdrlo se je namreč ozemlje Dravskega polja in se pogreza še dandanes ter je pritegnilo tudi drugo vodovje, ki odklada največ glino (pod Slovenskimi goricami, nastala iz laporja, in pod Pohorjem, kjer je to preperina kristalastih kamenin). Začenši na za- padu, pri otoku, vidimo sledeče pred mostom na ko pališče: spodaj je čisto bel prod, ki sega več metrov visoko in vsebuje 4 vložene pole mivke, debele po vprečno eno ped; peta pola mivke pa krije tudi ta beli KRONIKA prod. Na dravsko stran se pojavlja posebno močna plast mivke, ki je pa zakrivljena in se hitro izklini. čudno, da se ravno prod pod vsako polo mivke strjuje v konglomerat, čigar plošče mole iz odkopa. Od zgor nje, krovne mivke navzdol so si pole mivke 1 m ali 80 cm vsaksebi; nad najvišjo polo mivke je mivki diskordanten (diagonalna lega). Nad tem finim prodom leži 21 m grobejšega proda, od katerega je nekoliko rjavkastega proda, ki je proti imenovani najbolj zgornja plast iz posebno velikih, do lA m dol gih prodnikov, a skoro še večji so ob spodnjem robu tega grobejšega proda. Prav na vrhu je y2 m peščene prsti. Zanimivo je, da segajo nekatere tvorbe v kvar- taru neizpremenjene precej daleč; tako n. pr. je ob izlivu vinarskega potoka pod mivko tenka rjasta plast, ki jo vidimo tudi v odkopu zapadno od kamniške (Černiškove) opekarne. Profil v peščeni jami (zgornji rob je ob bresterniški terasi, kjer gre cesta čez Vi narski potok), je tam takšen: v globini 9 m nevelik prod (kvarciti, filiti, apnenec), ki je prekrit z rjasto površino, mestoma s pooglenelimi rastlinskimi vlakni, ki ima na vrhu tenko, črno premogasto kožico. 1 m više v produ je zopet enaka rjasta plast; glavni ma terial pa je prod z diagonalno strukturo, v katerem se pojavljajo leče mivke in gline. Nad to drugo rjasto plastjo so še štiri in 1 m nad najvišjo se začno večji prodniki (prim. pri mostu na otok!) in v njih 2 plasti posebno velikih. Vzhodneje od te jame se začenja gli nasti nanos, ki tvori podlago severnega mesta in nje gova meja proti južnejšemu prodovju gre čez Poljane, ob Koroščevi ulici, po sredi med Koroščevo in Gregor čičevo, približno ob Maistrovi in južno od Meljske čez Kopernikovo proti Hutterju. Glino so nanesli potoki s Slovenskih goric, prod Drava. Med mostom na otok ter Vinarskim potokom je moral biti s severa tudi precej močan pritok, ki je uničil zvezo obeh opisanih terciarnih erozijskih ostankov pod prodom, ali pa je moral biti proti severu precej močan meander v post- pliocenski dobi pred nasipavanjem teh prodnatih te ras. Od kamnolomov od otoka proti mestu bi omenjal kot bistveno le to, da se zopet pojavlja v višini bre- sterniške terase in drugič nekoliko pod njo prod iz rednih dimenzij, do ^ m veliki posamezni kosi — in tudi to, da je najvišja terasa, v kolikor seže nad Sme tanovo, pokrita s prstjo in ne s prodom. Pri stezi, ki pelje od izvirkov na Ruško cesto, opa žamo pod vrhom, da tvori spodnji konglomerat dis- kordanco proti zgornjemu s tem, da vpada za 17 ° proti ENE, torej proti Melju, nisem pa mogel dognati, ali je to morda le diagonalna lega prvotnega prodovja ali pa naguban terciar, ki seže tu tako visoko v kvartar. Na Pobrežju kažejo gramoznice precej podobno sliko. Gornji robovi segajo v Smetanovo, deloma tudi v bresterniško teraso; razvrstitev materiala je analogna, Izrez Iz leve polovice le material je v odgovarjajočih polah manjši, komaj večji od glave. Tu je transportna sila kvartarne Drave že precej popustila, saj smo že nekaj proč iz dravske doline, ki je bila izhodišče tega prodnatega vrščaja. V kamnolomu tik za pokopališčem imamo na dnu miv ko, nad njo 2 m proda neenakomerne velikosti, zopet mivko, zopet 2 m enakega proda, zopet mivko in še enkrat prod, ki ga krijeta nato 2 m debelega proda glavača. Nad glavačem je droben prod, ki je pa za razliko proti spodnjemu izredno enakomeren, više je 1 m belega proda pestnjaka in zgoraj približno 60 cm rjavega proda, pomešanega s prstjo. Ob Gozdni cesti kaže večja gramoznica na dnu mivko ali prod, 1 m nad tem nekoliko večji prod, nad njo zopet mivko, nad njo drobnejši prod, ki ga je na jugovzhodni strani le 80 cm, na nasprotni pa do 180 cm, a njegovo jamasto površino izpolnjuje pola mivke, nato najmanj 11 m neenakomernega proda, ki ima ob dnu in ob krovu lego proda glavača, še više je % m nekake puhlice, ki pa na severno stran preide v zelo fin prod, a na vrhu Yi m drobnega proda, pomešanega z rumeno prstjo. Od pokopališča in špesovega sela na jug je ob robu stražunskega gozda 2 do 3 m globoka dolina, široka približno 50 m; onkraj nje se nadaljuje terasa Smetanove višine. Večino gozda proti dolini stražun skega potoka pa izpolnjuje greben studenške terase, jamast in kamenit kakor v studenškein gozdu; ta- mošnji profil bi bil posebno zanimiv radi razmer na pram močvirni stražunski dolini, ki ima pred južnim svojim robom še en prodnat rahlo vzpet greben. V glavni pobrežki gramoznici, kjer se vrši tudi strojni obrat, je zgoraj ]4 m rjaste prodnate prsti (puhlica se prikazuje v sosednji, južni zapuščeni pri- jami, ki se na sever polmesečasto izklini); pod tem 4 pole mivke, ki se menjajo z rjavkastim prodom; pod tem bel prod glavač, v diagonalni legi, čigar posamezne diagonalne ploskve vpadajo lahno poševno proti SE. Tega glavača je 2 m in prehaja navzdol v drobnejši in enakomernejši pesek, pod katerim je zopet 2 m glavača, ki je še bolj neenakomeren kakor zgornji, niže je mivka in na dnu prod pestnjak. Mnogo kosov v kamnolomu je prevlečenih z belo sigo: začetek kon- glomeratizacije; na nekih kosih pa je bila pod to belo sigo še druga, starejša, črne barve. To donašajo vo- deniki izpod Pohorja, ki so različne mineralne vse bine; vrelec v dolini za smuško skakalnico ima n. pr. železo in slatinast okus. Material v gramoznici je iz apnenca, kremena, andezita, porfirja, zelo preperelega tonalita (drugotna lega), groha, zelo preperelih sljud- nih skrilavcev in manj preperelih blestnikov, kera- tofirja, dacita in zaokrožene paleozojske drobe. Kon glomerat se začenja pod Ptujsko cesto in ob Pobrežki cesti pri železnici. Vobče vidimo, da se v globini menjavata mivka in prod, torej drobnejši material, še niže (pri kamniški opekarni!) rjaste površine, ostanki vegetacije na teda- KRONIKA 225 Desno ob strani je rob studenške terase proti Dravi njih prodnatih otokih, ki jih je nagli tok zopet zasi pal. Proti vrhu jasno nastopata dve plasti grohejšega materiala, kar znači dvakratni sunek v pogrezanju Dravskega polja. Pri mestnem vodovodu na Teznu vidimo n. pr. sle deče: na dnu vodonepropustna modra glina, nad njo 02 m bele gline; 0'4 m grobega proda; 7'5 m proda; vmes večje klade (proti dnu material finejši, toda več večjih klad); 0'4 m konglomerata; 0'9 m proda in peska; 1*4 m trdnega konglomerata; nato 7*5 m gro bega proda in končno 07 m prsti s prodniki. Ta profil je napravljen med Tržaško cesto in železnico. Kon glomerat nima tu posebnega stratigrafskega pomena, jasno je, da je to le naknadno prepojen prod. Važno pa je drugo dejstvo, ki so ga ugotovili tudi s pomočjo ostalih vrtanj, da tvori glinasta podlaga v smeri od Betnave dolino, ki se kmalu naprej, proti Ptujski cesti razcepi v krak proti Stražunu in v drugega proti Sv. Miklavžu; tu pri vodovodu pa se podtalnica na bira in zastaja. Pri drugem vrtanju v gramoznici pri cesti na Betnavo, ki ima za 0'95 m višji gornji rob od prejšnje, je zgoraj 07 m prsti in proda; nato od zgo raj navzdol 8'5 m proda z vloženim peskom in kla dami, mestoma že labore; 0"9 m konglomerata; 0'6 m skoro čistega peska; 8'6 m proda, srednje finega, ki postaja proti dnu finejši, ima pa tam večje kamne; 1*3 m čistega peska; 0"4 m grobega proda; 0'2 m bele gline in končno modro glino. — Tretje vrtanje je bilo v najbližji gramoznici in je bil njega zgornji rob za 171 m nižji od prvega vrtanja; zgoraj 0'5 m močvir skih tal; 07 m blata in peska; 175 m grobega proda in končno vodonosna modra glina. Ostala vrtanja so šla bolj na vzhod in kažejo ob enem, kako pada voda v smeri od Pohorja. Vodo nosna plast lahno pada proti tezenskemu gozdu, kjer se drži dolgo skoro vodoravno, dokler nima blizu Sv. Miklavža zopet večjega strmca proti Dravi. H koncu mi bodi prijetna dolžnost, da se zahvalim za podatke zlasti g. svetniku ing. Baranu, ravnatelju mestnega gradbenega urada, posebno za podatke o ravnokar opisanih vrtanjih pri mestnem vodovodu. Nadalje se najlepše zahvaljujem g. tovarnarju F. Negerju, ki je dal na razpolago poročilo o projekti rani železnici Maribor—Eibiswald (Ivnik). 226 KRONIKA